Na podlagi 13. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in vlado v zadevah Evropske unije (Uradni list RS, št. 34/04) in 110. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02) je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 12. maja 2004 sprejel

V letu 2004 v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: EU) prihaja do pomembnih sprememb. V volilnem letu 2004, v katerem bo izvoljen nov Evropski parlament in imenovana nova Evropska komisija, je EU medse sprejela deset novih članic. V veljavo bodo stopila nekatera določila Amsterdamske pogodbe in Pogodbe iz Nice. V okviru medvladne konference se bodo nadaljevala pogajanja o Ustavni pogodbi.
EU pojmuje uspešno širitev in vključitev desetih držav pristopnic v delovanje EU kot svoje prednostno področje v letu 2004. Na podlagi preteklih širitev se EU namreč zaveda, da bo po formalnem vstopu tako za države pristopnice kot tudi za dosedanje članice nastopilo obdobje prilagajanja načinu delovanja razširjene EU.
EU želi do konca leta 2004 zaključiti pogajalski proces z dvema državama kandidatkama, Bolgarijo in Romunijo. Poleg tega bo EU to leto sprejela dve pomembni odločitvi glede nadaljnjih širitev. Na podlagi ocene, ali Turčija izpolnjuje politične kriterije za članstvo, naj bi Evropski svet konec leta 2004 odločal o začetku pogajanj med EU in Turčijo. Na podlagi pozitivnega mnenja Evropske komisije (v nadaljnjem besedilu: EU) glede prošnje Hrvaške za članstvo v EU, objavljenega aprila 2004, bo Evropski svet na enem izmed preostalih treh zasedanj v letu 2004 razpravljal o možnosti podelitve statusa države kandidatke Hrvaški in o možnosti začetka pogajanj za njeno članstvu v EU.
S širitvijo stopajo v veljavo tista določila Pogodbe iz Nice, ki se nanašajo na delovanje institucij razširjene Unije (prerazporeditev glasov v Svetu EU, nova razporeditev sedežev v Evropskem parlamentu, odpoved drugemu komisarju s strani velikih držav). Vzporedno s tem se nadaljujejo pogajanja o Pogodbi o ustavi za Evropo, ki bo vzpostavila učinkovitejšo institucionalno strukturo (med drugim uvaja funkcijo predsednika Evropskega sveta, funkcijo zunanjega ministra EU, reformo predsedstva) ter bo poenostavila proces odločanja (uvedba dvojen večine in razširitev odločanja z večino na nova področja). Ustavna pogodba bo tudi zmanjšala število pravnih instrumentov, opredelila Listino temeljnih pravic EU kot pravno zavezujočo in EU podelila eksplicitno pravno osebnost. Evropski svet je na spomladanskem zasedanju, 24. in 25. marca 2004, prižgal zeleno luč za nadaljevanje Medvladne konference. V svojih zaključkih je pooblastil irsko predsedstvo, da nadaljuje z dvostranskimi pogovori in da, takoj ko bo primerno, začne s formalnimi pogajanji. Evropski svet je tudi odločil, naj bo Ustavna pogodba sprejeta najkasneje na zasedanju Evropskega sveta 17. in 18. junija 2004.
Volitve v novi Parlament in imenovanje nove Komisije bosta upočasnila proces sprejemanja zakonodaje. Časovni pregled institucionalnih sprememb je naslednji:
– maj: začetek delovanja Komisije in Parlamenta v razširjeni sestavi
– junij: volitve v Evropski parlament
– julij: sklic novega Evropskega parlamenta
– november: začetek mandata nove 25-članske Komisije.
Z objavo Sporočila Komisije o naslednji finančni perspektivi se je februarja 2004 začel proces, ki bo tako za sedanje kot za nove članice eden najpomembnejših v prihodnjih dveh letih. Gre za pogajanja za sprejem finančne perspektive za obdobje po letu 2006. Na podlagi razprav držav članic o Sporočilu bo Komisija julija 2004 predstavila prvi sklop zakonodajnih predlogov, predvidenih za naslednje finančno obdobje. Postopek sprejema naslednje finančne perspektive bo nato potekal v dveh stopnjah: v prvi bo dosežen politični dogovor o razdelitvi finančnih sredstev, v naslednji pa bodo sprejeti še vsi zakonodajni predlogi, ki bodo dogovor udejanjili in predstavljali pravno podlago za njeno izvajanje.
Večletni strateški program EU predvideva, da naj bi države članice dosegle politično soglasje o temeljnih načelih in smernicah naslednje finančne perspektive do konca leta 2004 z namenom, da se doseže politični dogovor na zasedanju Evropskega sveta junija 2005. To bi omogočilo, da se finančna perspektiva in ustrezna zakonodaja, ki bo omogočila njeno izvajanje sprejme do konca leta 2005. Tesen časovni okvir priprave in sprejema naslednje finančne perspektive je potreben za pravočasne priprave za nove programe skupnosti in nemoten sprejem proračuna EU za leto 2007.
V okviru politik Skupnosti bo tudi v letu 2004 posebna pozornost posvečena oceni uresničevanja ciljev Lizbonske strategije. Spomladanski Evropski svet je pozornost usmeril na dva dela strategije, na katerih EU zaostaja za svojim ciljem, da bo do leta 2010 postala najbolj dinamično, konkurenčno in na znanju temelječe gospodarstvo na svetu. To sta trajnostni razvoj ter ustvarjanje novih in kvalitetnejših delovnih mest. Za potrebe vmesnega pregleda izvajanja Lizbonske strategije v letu 2005 bo v letu 2004 opravljen tudi pregled Strategije trajnostnega razvoja.
V skladu z Amsterdamsko pogodbo je Komisija 1. maja 2004 dobila izključno pravico do zakonodajne pobude na področju pravosodja in notranjih zadev. Poleg tega bo na nekaterih področjih politike viz, azila in priseljevanja soglasje v Svetu zamenjano z odločanjem s kvalificirano večino. 1. maja 2004 se je izteklo tudi 5-letno obdobje, v okviru katerega se je EU z Amsterdamsko pogodbo zavezala, da bo na področju pravosodja in notranjih zadev sprejela potrebne ukrepe za ustanovitev EU kot "območja varnosti, svobode in pravice". Oblikovanje tega območja predstavlja dokončno uveljavitev načela prostega gibanja oseb znotraj EU, kar po drugi strani zahteva oblikovanje enotne politike vseh članic do državljanov držav nečlanic (nadzor zunanje meje, politika viz, azila in priseljevanja). Unija zaostaja za zastavljenim ciljem predvsem na področju sprejemanja zakonodaje glede politike azila in priseljevanja. Po nedavnih teroristični napadih pa bo posebna pozornost na področju pravosodja in notranjih zadev usmerjena na sprejemanje ukrepov, ki so povezani z izvajanjem akcijskega načrta boja proti terorizmu, ki je postal ena izmed ključnih prednostnih nalog EU.
Boj proti terorizmu je tudi ena izmed prioritet EU na področju zunanjih odnosov, kjer se bo EU posvetila predvsem izvajanju Evropske varnostne strategije. Z njo se EU odziva tudi na ostale ključne izzive varnosti: preprečevanje širjenja orožja za množično uničevanje, reševanje regionalnih sporov in boj proti organiziranemu kriminalu. Geografsko bosta prednostni področji delovanja EU Zahodni Balkan in države politike do novega sosedstva.

Slovenske prioritete v letu 2004 so skladne s prioritetami EU za letošnje leto, vendar pa so nekatere za Slovenijo še zlasti pomembne in so navedene v nadaljevanju.

Slovenija se bo v letu 2004 zavzemala za uspešno vključitev države v EU, hkrati pa tudi za uspešno integracijo celotne deseterice novih članic v EU. Slovenija bo spodbujala nadaljevanje procesa širitve.

V zadnjih šestih letih je bilo opravljeno izjemno delo na področju prilagajanja slovenske zakonodaje pravnemu redu EU, saj je bilo sprejetih več kot 300 zakonov in več kot 1400 podzakonskih aktov. Slovenija je v skladu s 6. členom Akta o pristopu pravočasno odpovedala tudi vse mednarodne pogodbe s tretjimi državami, ki niso v skladu s pravnim redom EU, Evropska komisija pa mora pravočasno zagotoviti podpis prilagoditvenih protokolov k mednarodnim pogodbam s tretjimi državami, tako da sodelovanje s tretjimi državami (še zlasti zunanjetrgovinska menjava) v ničemer ne bo moteno. Slovenija bo po 1. maju pristopila tudi h konvencijam, ki vežejo države članice in EU. Pristopila bo k Haaški konvenciji iz leta 1996 o pristojnosti, uporabi predpisa, priznavanju, izvršitvi in sodelovanju na področju starševske odgovornosti in ukrepov za zaščito otrok. Ratificirala bo Konvencijo o civilni odgovornosti za škodo povzročeno z aktivnostmi, ki so nevarne za okolje, in pristopila k Protokolu iz 2003, ki spreminja omenjeno konvencijo. Pristopila bo tudi k Rimski Konvenciji o uporabi prava pri pogodbenih obligacijskih razmerjih z dne 19. 6. 1980. Slovenija bo morala ob vstopu v EU pristopiti k nekaterim konvencijam oziroma v notranji zakonodaji (kazenski) uveljaviti njihove določbe (npr. Konvencija o zaščiti finančnih interesov EU s pripadajočima protokoloma in Konvencija o preprečevanju korupcije uslužbencev EU in uslužbencev držav članic EU).
Splošna ocena je, da je Slovenija med vsemi pristopnicami najbolje pripravljena in da je dosegla visoko stopnjo usklajenosti. Kljub temu pa mora po vstopu opraviti še nekatere dokončne prilagoditve na področju zakonodaje in delovanja institucij.
S tem namenom je Evropska komisija osnovala t.i. Prehodni vir 2004–2006, s katerim bo novim državam članicam pomagala pri krepitvi administrativne usposobljenosti za izvajanje pravnega reda EU. Slovenija mora v letu 2004 predložiti načrt koriščenja teh sredstev za leti 2005 in 2006.

Kot članica bo Slovenija soodločala o sprejemanju novega pravnega reda EU. Za uspešno zastopanje svojih interesov je Slovenija vzpostavila sistem vladne koordinacije evropskih zadev. Sprejet je bil tudi Zakon o sodelovanju med vlado in Državnim zborom na področju EU zadev.
Kot država opazovalka je Slovenija sicer že sodelovala v procesu sprejemanja zakonodaje v večini delovnih teles Sveta. S 1. majem 2004 je vključena v vsa delovna telesa, dosedanje sodelovanje pa je nadgradila s pravico do glasovanja. Poleg tega bodo akti, ki bodo po vstopu na začetku zakonodajnega postopka, objavljeni v slovenskem jeziku.
Na podlagi ocene trenutnega stanja se bo Slovenija med akti, ki so že v obravnavi ali pa se njihova obravnava pričakuje v letu 2004, po vstopu osredotočila predvsem na naslednje:
– Na področju kmetijstva nadaljevanju reforme skupne kmetijske politike (na področju skupnih tržnih ureditev za sladkor ter za sadje in zelenjavo) in razpravi o nadaljnjem razvoju politike razvoja podeželja v naslednji finančni perspektivi.
– Na področju ribištva predlogu uredbe o ukrepih upravljanja za trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov v Sredozemlju, ki med drugim ureja zaščito vrst in habitatov, omejitve glede uporabe ribiških mrež, zaščitena območja, minimalno velikost morskih organizmov, nekomercialni ribolov, načrt upravljanja za izvajanje ribolova, nadzor ter izrazito selivske vrste.
– Na področju kohezijske politike aktivni vključitvi v začetek pogajanj o novih uredbah s področja kohezijske politike EU, zlasti o Uredbi o splošnih določbah o strukturnih skladih, s katero se bo uredilo delovanje in financiranje strukturnih skladov v naslednjem finančnem obdobju EU.
– Na področju zaposlovanja in socialne politike izvajanju ukrepov, ki se nanašajo na izpolnjevanje evropskih smernic zaposlovanja in t.i. »koordinacije sistemov socialne varnosti«, ki omogoča prenos oziroma ohranjanje socialnih pravic delavcem EU, ki delajo v drugi državi članici in zajema naslednje sisteme: pokojninsko in invalidsko zavarovanje, nesreče pri delu in poklicne bolezni, zdravstveno zavarovanje, varstvo za primer brezposelnosti, zavarovanje v času materinstva, družinske prejemke, pogrebnine in posmrtnine.
– Na področju varovanja zdravja sprejemu uredb in drugih aktov s področja izboljševanja standardov varnosti hrane, higiene in uradnega nadzora nad živili ter največje dovoljene vsebnosti ostankov pesticidov v živilih, pogajanjem za uveljavitev prehodnih rešitev na področju nove evropske zakonodaje o zdravilih, pripravi nove EU strategije in akcijskega programa na področju drog ter uvedbi Evropske kartice zdravstvenega zavarovanja.
– Na področju telekomunikacij in storitev informacijske družbe sprejemu odločbe o povezljivosti vse-evropskih storitev e-uprave za javno upravo, državljane in gospodarstva, ter sprejemu odločbe o vzpostavitvi večletnega komunitarnega programa za pospeševanje dostopa, uporabe in rabe digitalnih vsebin v Evropi.
– Na področju transporta sprejemu odločbe o smernicah o razvoju transevropskega prometnega omrežja (TEN-T), ki ima za cilj zmanjšanje zastojev na transportnih poteh, ki so temeljnega pomena za delovanje notranjega trga ter s tem izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva v luči širitve EU, in sprejemu direktive o obračunavanju vožnje težkih tovornih vozil za uporabo v posebne namene (direktiva o Evrovinjeti).
– Na področju energije sprejemu odločbe o smernicah o razvoju transevropskega energetskega omrežja (TEN-E), ki ima za cilj zagotoviti nemoteno in zadostno oskrbo z električno energijo, ki so temeljnega pomena za delovanje notranjega energetskega trga, ter s tem izboljšanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva, in sprejemu direktive o učinkoviti rabi energije končnih odjemalcev.
– Na področju jedrske varnosti sprejemu direktive o varnosti jedrskih objektov in direktive o ravnanju z jedrskimi odpadki in izrabljenim jedrskim gorivom, ki imata za cilj uvesti dodaten nadzor jedrske varnosti s strani EU in pri tem ne posegati v pristojnost držav članic in obratovalcev jedrskih objektov glede primarne odgovornosti za jedrsko varnost ter s tem obdržati visoko stopnjo jedrske varnosti tudi v razširjeni EU.
– Na področju kemikalij obravnavi ter sprejemu nove evropske kemijske zakonodaje, ki prinaša povsem nov pristop v politiki do kemikalij ter predlaga vzpostavitev celovitega sistema registracije, vrednotenja in dovoljevanja kemikalij (t.i. uredba REACH). Predlog upošteva tako okoljske, zdravstvene in socialne vidike kot tudi vidike konkurenčnosti podjetij.
– Na področju storitev sprejemu direktive o storitvah, katere glavni cilj je zagotovitev prostega opravljanja storitev, zagotovitev pravice do ustanavljanja ter zagotovitev pravne varnosti izvajalcem in uporabnikom storitev.
– Na področju carinske unije predlogu spremembe Carinskega zakonika Skupnosti, s katero se želi vzpostaviti sistem izmenjave vnaprejšnjih informacij za blago, ki se iznaša in vnaša v območje carinske unije, da bi se tako v okviru boja proti terorizmu zagotovil skupni sistem obvladovanja tveganja. Poleg tega bodo spremembe zakonika s pomočjo uvajanja elektronskega poslovanja izboljšale sodelovanje med pristojnimi organi in uporabniki ter med organi samimi.
– Na področju pravosodja se bo Slovenija zavzemala za hitrejše in neposredno sodelovanje pravosodnih organov držav članic EU pri boju proti organiziranemu kriminalu in terorizmu. Intenzivno bo spremljala zakonodajne ukrepe EU proti terorizmu, zlasti predlagano odločbo Sveta o izmenjavi informacij in o sodelovanju pri kaznivih dejanjih v zvezi s terorizmom, oziroma napovedano okvirno odločbo o kriminalnih organizacijah.
– Na področju notranjih zadev vzpostavljanju skupne politike azila in priseljevanja ter ukrepom za varnost meja, preprečevanje ilegalnega vstopanja v EU, trgovine z ljudmi in organizirane kriminalitete ter terorizma. Aktivna bo zlasti pri sprejemanju direktiv v zvezi s postopkom in minimalnimi standardi za priznanje statusa begunca ali drugih oblik zaščite, aktov v zvezi z ustanavljanjem Evropskega sklada za begunce za obdobje 2005–2010, direktiv v zvezi z legalnimi razlogi za vstop in bivanje na ozemlju EU, predlog uredbe o ustanovitvi agencije za meje ter vzpostavljanje pravnega okvirja za razvoj vizumskega informacijskega sistema in biometrije.

V skladu z odločitvijo, da je glede na sedanje makroekonomske razmere primerno, da Slovenija vstopi v mehanizem menjalnih tečajev (Exchange Rate Mechanism – ERM II) do konca leta 2004, kar bo omogočilo prevzem evra v začetku leta 2007, sta Vlada in Banka Slovenije sprejeli Program vstopa v ERM II in prevzem evra.
V skladu s program, ki zahteva restriktivno delovanje ekonomskih politik, bosta Vlada in Banka Slovenije sprejemali in izvajali ukrepe za nadaljnjo deindeksacijo v soglasju s socialnimi partnerji, ukrepe za postopno zniževanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja ter ukrepe za znižanje inflacije na področju politike reguliranih cen, politike obrestnih mer in davčne politike. Z aktivnim uresničevanjem strukturnih reform bo Vlada vplivala tudi na vzpostavljanje konkurence v sektorjih, kjer ta še ne obstaja v zadostnem obsegu.
Prošnja za tečajno proceduro bo vložena kmalu po vstopu v EU. Temu bo sledila določitev centralne paritete tečaja in meja odstopanj v pogajanjih Slovenije s članicami Evrosistema, z Evropsko centralno banko in Evropsko komisijo.

Učinkovit nadzor 670 kilometrske zunanje meje EU je prioritetnega pomena tako za Slovenijo kot tudi za EU. Leto 2004 je namenjeno vzpostavitvi carinskega in inšpekcijskega nadzora po standardih EU na vseh tipih mejnih prehodov (cestnih, železniških, pristaniških in letaliških), ki so določeni za izvajanje kompleksne kontrole na zunanji meji za celotno EU. Policijski nadzor in varovanje zunanje meje bosta približana schengenskim standardom, kolikor je to mogoče pred formalnim pristopom k schengenskemu sporazumu in pred dejansko tehnično uvedbo novega schengenskega informacijskega sistema (SIS II).
Slovenija bo potrebno pozornost namenila zagotovitvi učinkovitega upravljanja z zunanjo mejo, in sicer s pospešenimi pripravami na vzpostavitev standardov v skladu s schengenskim izvedbenim načrtom za izvajanje schengenskega pravnega reda do konca leta 2006. V tem okviru se bodo nadaljevali tako tehnični projekti za vzpostavitev potrebne infrastrukture na meji in v zvezi z varovanjem meje, zlasti kompatibilnega nacionalnega informacijskega sistema za vključitev v SIS II, opremljanje Policije ter organizacijsko kadrovski in izobraževalni projekti. Slovenija bo pri tem sledila napredku v EU in si aktivno prizadevala za uveljavitev načela delitve bremen pri varovanju in nadzoru zunanje meje in pri izvajanju skupne politike azila in priseljevanja. V letu 2004 bo izvedena t.i. schengenska evalvacija za bodočo vključitev Slovenije v schengenski režim. Slovenija bo v letu 2004 nadaljevala tudi s prizadevanji, da bi bil sedež Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah v Sloveniji.
S 1. majem 2004 je na mejah z Italijo, Avstrijo in Madžarsko uveden poenostavljen režim prehajanja državne meje. V okviru aktivnosti EU za ureditev obmejnega režima ob novi zunanji meji, si bo Slovenija prizadevala, da se na meji s Hrvaško v čim večji meri ohrani ureditev po Sporazumu o obmejnem prometu in sodelovanju z Republiko Hrvaško.

Med prioritetne naloge Slovenije v letu 2004 sodi čimprejšnji začetek učinkovitega črpanja dodeljenih sredstev iz strukturnih skladov, kohezijskega sklada, jamstvenega dela Evropskega kmetijskega usmerjevalnega in jamstvenega sklada ter schengenskega vira, kar vključuje izvedbo razpisov ter čimprejšnji začetek izvajanja projektov kohezijske politike. V ta okvir sodi tudi priprava zadostnega števila kvalitetnih projektov s strani nevladnih partnerjev.
Med prioritetne naloge v letu 2004 sodi tudi dodatna krepitev administrativne usposobljenosti organov, vključenih v koordinacijo, izvajanje in nadzor projektov omenjenih skladov. Gre tako za kadrovsko okrepitev organov kot tudi za dodatno izobraževanje obstoječega kadra.
Od sposobnosti učinkovitega črpanja omenjenih sredstev bo namreč v veliki meri odvisno, ali bo Slovenija v obdobju do konca 2006 tudi dejansko neto prejemnica sredstev iz evropskega proračuna.

Slovenija sodi, da se s širitvijo desetih pristopnic proces širitve ne bo zaustavil. Poleg politične podpore bo na podlagi lastnih izkušenj, ki jih je pridobila v procesu pogajanj, nadaljevala z bilateralno tehnično pomočjo ter pomočjo v okviru evropskih programov državam, katerih cilj je vstop v evropske integracije. Kot članica bo Slovenija sooblikovala odločitve o nadaljnjih korakih širitvenega procesa, ki jih mora v letu 2004 sprejeti EU. Le-te vključujejo zaključek pogajanj z Bolgarijo in Romunijo, presojo o začetku pogajanj s Turčijo ter razvoj stabilizacijsko pridružitvenega procesa na območju Zahodnega Balkana.

Naslednja finančna perspektiva je ena izmed ključnih prioritet Slovenije v letih 2004 in 2005, saj bo izid pogajanj določil temeljni okvir za evropske politike v naslednjih letih, od njega pa bo odvisen tudi neto finančni položaj Slovenije v EU. Pri pogajanjih o naslednji finančni perspektivi bo Slovenija, med drugim zaradi potrebe po izpolnjevanju strogih pravil pakta stabilnosti in rasti, upoštevala tudi negativne fiskalne učinke, ki bi bili posledica izpolnjevanja pogojev za črpanje povečanega obsega evropskih sredstev v RS.
Slovenija bo v pogajanjih svoja stališča utemeljevala na Vsebinskih usmeritvah do nove finančne perspektive iz oktobra 2003. Slovenija se zavzema za restriktivnost proračuna EU, vendar hkrati ugotavlja, da so v času naslednje finančne perspektive pred EU nove naloge, kot so uresničevanje Lizbonske strategije, širitev, dogovori o Ustavni pogodbi, sprememba vloge EU v mednarodnem sistemu. Slovenija se posledično zavzema za to, da EU prilagodi strukturo svojih proračunskih izdatkov ter omenjene vsebinske cilje podpre s primernimi finančnimi sredstvi.
Evropska komisija je februarja 2004 predstavila Sporočilo glede naslednje finančne perspektive, ki je skladno s slovensko oceno izzivov, pred katerimi stoji EU. Slovenija zato podpira stališče Sporočila glede prestrukturiranja sredstev za skupno kmetijsko politiko v smeri soočanja z novimi izzivi, povezanimi s pridelavo zdrave hrane in zaščito zdravja ljudi, in hkrati podpira povečanje sredstev, ki bi bila namenjena razvoju podeželja. Strinja se tudi s predlogom Komisije na področju kohezijske politike. Ob tem se zavzema za to, da bi geografska območja, ki bodo izgubila status upravičenosti zaradi same razširitve EU, to je zaradi t.i. statističnega učinka, morala v naslednji finančni perspektivi imeti dostop do večjega obsega finančnih sredstev EU za strukturne namene kot tista območja, ki so status upravičenosti izgubila zaradi dosežene stopnje svoje gospodarske razvitosti. Slovenija nadalje podpira povečanje sredstev namenjenih krepitvi vloge EU kot globalnega partnerja ter prostora svobode, varnosti in pravičnosti. V pogajanjih si bo Slovenija prizadevala, da se primerna sredstva predvidijo za varovanje skupne zunanje meje EU. Prizadevala si bo tudi, da vsebinski cilj širitev EU ostane primerno ovrednoten tudi v naslednji finančni perspektivi.

Ob načelni podpori ciljem Lizbonske strategije se bo Slovenija v letu 2004 osredotočila na nadaljevanje izvajanja potrebnih reform za doseganje lizbonskih ciljev, ki so skladni s Strategijo gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006 (SGRS bo nadgrajena s Strategijo razvoja Slovenije, ki je v pripravi). Pri tem bo morala Slovenija upoštevati poročilo, ki ga bo do novembra 2004 pripravila neodvisna skupina pod vodstvom Wima Koka. V njem bo skupina identificirala bistvene ukrepe za pospešitev reform, potrebnih za doseganje lizbonskih ciljev do leta 2010.
V skladu s poročilom Komisije za spomladanski Evropski svet se morajo ukrepi za doseganje dolgoročno stabilne gospodarske rasti v letu 2004 usmeriti predvsem v povečanje naložb, konkurenčnosti in zaposlovanju, kar zajema:
– pospešena vlaganja v izboljšanje produktivnosti in krepitev ključnih faktorjev rasti;
– pospeševanje strukturnih reform in ustvarjanje okolja, ki bo spodbujalo podjetništvo in inovativnost;
– poenostavitev zakonodajnega in administrativnega okvirja;
– pospeševanje naložb v izobraževanje, raziskave in razvoj ter transportno in komunikacijsko infrastrukturo. Prednost morajo imeti naložbe, ki povečujejo stopnjo tehnološke zahtevnosti in sposobnost uvajanja novih tehnologij;
– trajnostni razvoj, ki enakovredno vključuje varstvo okolja. Treba je doseči ločitev vzročne povezave med gospodarsko rastjo in socialnim napredkom ter večanjem okoljskih škod. To ločitev bi dosegli z boljšim vključevanjem okoljskega vidika v vse sektorske politike, z bolj trajnostno porabo in z bolj trajnostnimi proizvodnimi vzorci;
– na področju dela mora Slovenija doseči fleksibilnost in učinkovitosti trgov dela ter zagotoviti nova in kvalitetnejša delovna mesta. Tudi aktivno staranje in vlaganje v človeški kapital sta ena izmed pomembnejših izzivov.
EU je na podlagi Lizbonske strategije sprejela 73 direktiv na področju notranjega trga, ki se morajo prenesti v nacionalne pravne rede, nekatere tudi do leta 2006. Slovenija je do sedaj prenesla približno polovico omenjenih direktiv.

Slovenija bo na širšem zunanjepolitičnem področju v okviru nastopanja v EU poleg vprašanj povezanih z zaključkom Medvladne konference, nadaljnje širitve EU in razvojne pomoči namenjala osrednjo prioritetno pozornost temam s področja evropske zunanje, varnostne in obrambne politike.
Slovenija meni, da mora EU kot pomemben globalni dejavnik razviti čim bolj usklajeno zunanjo, varnostno in obrambno politiko. Pomemben korak v to smer predstavlja Evropska varnostna strategija (EVS) – gre za strateški dokument delovanja razširjene EU na področju zunanje in varnostne politike, ki je odgovor EU na spremenjene varnostne okoliščine v mednarodni skupnosti. Slovenija podpira implementacijo EVS na naslednjih področjih: boj proti terorizmu, neširjenje orožja za množično uničevanje, učinkoviti multilateralizem, celovita politika do Bosne in Hercegovine ter strateško partnerstvo s Sredozemljem in Bližnjim Vzhodom.
Slovenija bo imela kot članica EU možnost sooblikovati politiko EU in s tem tudi politiko mednarodne skupnosti do Zahodnega Balkana, vključno s podporo širitvi zveze NATO na vse države Zahodnega Balkana.
Slovenija podpira vključitev Republike Hrvaške v EU in sodelovanje z njo na osnovi v Evropi sprejetih standardov in vrednot. Vendar pa mora Republika Hrvaška, tako kakor tudi druge države kandidatke za vstop v EU, zadostiti zahtevam in pogojem za članstvo v EU. O statusu Hrvaške bo odločal Evropski svet junija letos (o statusu kandidatke in o pričetku pogajanj).
Slovenija podpira vključitev Republike Makedonije v EU, zato si bo prizadevala za odločanje o statusu Republike Makedonije na seji evropskega sveta čimprej.
Slovenija ima zelo intenzivne politične in gospodarske odnose z državami Zahodnega Balkana. Njena diplomatska in politična angažiranost v regiji bo odprla nove možnosti na gospodarskem področju in prispevala k stabilizaciji regije in s tem k varnosti slovenskih naložb v regiji.
Slovenija podpira pobudo "Širša Evropa – Nova soseščina" in meni, da je v odnosu do novih sosed potrebno okrepiti tako politični dialog kot različne oblike ekonomskega in kulturnega sodelovanja, ob upoštevanja značilnosti vsake posamezne države. Slovenija podpira vključitev držav južnega Kavkaza v Evropsko novososedsko politiko. Obenem bo kot naslednja predsedujoča OVSE namenila potrebno pozornost državam, ki so del koncepta "širša Evropa" (npr. Moldovi in Belorusiji).
Slovenija ima ob srednjeevropski tudi sredozemsko komponento, ki je pomemben sestavni del naše zunanje politike. V prihodnosti bo Slovenija aktivno sodelovala pri dejavnostih Evro-mediteranskega partnerstva in se zavzemala za poglobitev dialoga med EU in sredozemskimi partnerji.
Pomembna prioriteta Evropske varnostne strategije je poglobitev odnosov EU s strateškimi partnerji. Uspešnost boja proti terorizmu in ostalim mednarodnim grožnjam ter reševanje mednarodnih kriznih situacij sta pogojena z učinkovitim in tesnim sodelovanjem EU s strateškimi partnerji (transatlantsko sodelovanje in Ruska Federacija). Slovenija bo kot članica EU in NATO aktivno prispevala h graditvi in krepitvi transatlantskih odnosov, ki predstavljajo temelj za zagotavljanje svetovne varnosti in stabilnosti. Aktivno sodelovanje strateških partnerjev je predpogoj za uspešno reševanje krize na Bližnjem Vzhodu. Širitev EU je za EU in Rusko federacijo izziv in priložnost, da novo stvarnost izkoristita v obojestransko korist. Za Slovenijo je prioritetnega pomena pravočasna in brezpogojna razširitev Sporazuma o partnerstvu in sodelovanju na nove članice. Odnosi med EU in Rusko federacijo imajo za Slovenijo poseben pomen tudi z vidika našega bližnjega predsedovanja OVSE.
Evropska varnostna strategija posebno pozornost namenja učinkovitemu multilateralizmu. EU si prizadeva za razvoj močne mednarodne skupnosti, za dobro delujoče mednarodne institucije in mednarodni red, ki temelji na sprejetih pravilih. Pomembna prioriteta EU je krepitev Organizacije Združenih narodov, hkrati pa tudi krepitev regionalnih organizacij kot so OVSE, Svet Evrope idr.
Slovenija je zavezana učinkovitemu multilateralizmu, ki lahko državam kot je Slovenija zagotavlja večjo možnost vplivanja in delovanja v mednarodni skupnosti ter s tem prepoznavnost, pa tudi varnost. V interesu Slovenije je usklajen nastop EU do obravnave ključnih aktualnih vprašanj v multilateralnih forumih (OZN, WTO, OVSE idr.), saj je to za Slovenijo dodaten vzvod, da bolje uveljavi svoje interese. Še naprej bomo podpirali oblikovanje skupnih stališč držav EU do reform multilateralnih organizacij, še zlasti OZN.
EU je s širitvijo postala največja politična sila v OVSE. Z namenom okrepiti učinkovitost in kredibilnost delovanja OVSE in EU znotraj nje z Belgijo, ki bo organizaciji predsedovala v letu 2006, usklajujemo prioritete delovanja OVSE v 2005 in 2006. Slovenija bo v povezavi s predsedujočo EU postopno prevzela vlogo poročevalca OVSE v okviru EU. Dejstvo, da se težišče aktivnosti v okviru OVSE pomika v regiji Vzhodne Evrope in Centralne Azije, Sloveniji odpira možnosti, da aktivno in tvorno pripomore h krepitvi miru in varnosti ter politične stabilnosti v teh regijah.
Človekove pravice, človekova varnost, razminiranje in sorodna vprašanja postajajo vedno bolj vidne, trdne in trajne prioritete slovenske načelne zunanje politike.
Evropska varnostna strategija predstavlja tudi okvir za delovanje EU v boju z novimi varnostnimi izzivi kot so terorizem in orožje za množično uničevanje.
Slovenija bo kot članica EU podpirala krepitev učinkovitega sodelovanje držav članic in institucij EU za soočenje z novimi grožnjami. Slovenija si bo prizadevala za učinkovito implementacijo dokumentov, ki jih je v tej zvezi sprejel Evropski svet – Strategije EU proti širjenju orožja za množično uničevanje ter Deklaracije za boj proti terorizmu.

Pri obravnavi posameznih zadev EU in odločanju o stališčih se kot izhodišče upoštevajo tudi usmeritve in stališča, ki izhajajo iz gradiva »Prednostne naloge Slovenije za delo v Svetu EU v letu 2004«, št. 007-01/89-1/209, EPA 1268-III, ki je priloga in sestavni del te deklaracije.