Na podlagi 18. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 54/00) in za izvrševanje Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 12/96, 33/97 in 50/01) izdaja minister za šolstvo, znanost in šport
P R A V I L N I K
o osnovnošolskem izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina pravilnika)
Ta pravilnik določa podrobnejše pogoje za izvajanje programov osnovnošolskega izobraževanja za učence s posebnimi potrebami (v nadaljevanju: učenci), ki se izvaja na domu, in kriterije za njihovo financiranje.
2. člen
(pravica do izobraževanja na domu)
Pravico do izobraževanja na domu imajo v skladu s tem pravilnikom učenci, ki jih komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami usmeri v:
– izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,
– prilagojen izobraževalni program z enakovrednim izobrazbenim standardom,
– prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in
– posebni program vzgoje in izobraževanja,
ki se izvajajo na domu, če za to obstajajo utemeljeni razlogi in so za to na domu zagotovljeni ustrezni pogoji.
3. člen
(izvajanje izobraževanja na domu)
Izobraževanje na domu se izvaja le po javno veljavnih programih vzgoje in izobraževanja.
II. UTEMELJENI RAZLOGI IN ZAGOTAVLJANJE USTREZNIH POGOJEV ZA IZVAJANJE OSNOVNOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVANJA UČENCEV S POSEBNIMI POTREBAMI NA DOMU
4. člen
(utemeljeni razlogi)
Komisija za usmerjanje lahko usmeri učenca v program osnovnošolskega izobraževanja na domu v primerih:
– ko zaradi primanjkljajev, ovir oziroma motenj ne more prisostvovati pouku ali
– ko lahko na domu, zaradi individualiziranega pristopa, lažje doseže cilje oziroma standarde znanja, določene z učnimi načrti.
5. člen
(ustrezni pogoji)
Za izvedbo izobraževanja na domu so starši dolžni zagotoviti ustrezne pogoje za poučevanje in učenje.
Šteje se, da na domu obstajajo ustrezni pogoji za poučevanje in učenje, če je zagotovljen izvajalec, ki izpolnjuje pogoje za izvajanje programov vzgoje in izobraževanja otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami v skladu z določili Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo) in drugimi predpisi in je zagotovljena oprema oziroma didaktični pripomočki, potrebni za doseganje ciljev in standardov znanja, določenih z učnimi načrti.
Komisija za usmerjanje preveri ustreznost pogojev za izobraževanje na domu.
III. POSTOPEK UVELJAVLJANJA PRAVICE DO IZOBRAŽEVANJA NA DOMU
6. člen
(rok za vlogo za izobraževanje na domu)
Vlogo za izobraževanje učenca na domu starši vložijo pri pristojni območni enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo (v nadaljnjem besedilu: pristojna enota zavoda) najmanj pol leta pred začetkom šolskega leta.
7. člen
(vsebina vloge)
Vloga za izobraževanje na domu vsebuje:
– ime in priimek učenca,
– razloge za izvajanje izobraževanja na domu in njihovo utemeljitev,
– naslov, kjer bo izobraževanje potekalo,
– dokazilo o izpolnjevanju kadrovskih pogojev izvajalca in
– opis opreme oziroma didaktičnih pripomočkov.
8. člen
(mnenje o izobraževanju na domu)
Ko komisija za usmerjanje prve stopnje usmeri učenca v program osnovnošolskega izobraževanja, ki se organizira na domu, pripravi poleg strokovnega mnenja iz 21. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, na predpisanem obrazcu tudi mnenje o izobraževanju, ki se organizira na domu.
Obrazec iz prejšnjega odstavka je priloga Pravilnika o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje ter kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj (Uradni list RS, št. 54/03).
9. člen
(odločba o usmeritvi)
V okviru postopka usmerjanja pristojna enota zavoda, na podlagi mnenja komisije za usmerjanje, z odločbo o usmeritvi v izobraževalni program odloči tudi o izobraževanju učenca na domu.
Če je učenec z odločbo o usmeritvi že usmerjen v izobraževalni program, pristojna enota zavoda o izobraževanju učenca na domu, na podlagi mnenja komisije za usmerjanje, izda dopolnilno odločbo o usmeritvi učenca v izobraževanje na domu.
10. člen
(roki za začetek in prenehanje izobraževanja na domu)
Izobraževanje na domu se lahko začne izvajati le z začetkom šolskega leta.
Starši imajo pravico učenca, ki se izobražuje na domu, kadarkoli med letom vključiti v šolo oziroma zavod, naveden v odločbi o usmeritvi.
11. člen
(prenehanje izobraževanja na domu)
V primeru iz drugega odstavka prejšnjega člena starši posredujejo predlog za prenehanje izobraževanja na domu pristojni enoti zavoda z navedbo razlogov za prenehanje.
Na podlagi predloga za prenehanje izobraževanja na domu izda pristojna enota zavoda odločbo o prenehanju izobraževanja na domu.
IV. DOKUMENTACIJA O IZOBRAŽEVANJU NA DOMU
12. člen
(vodenje dokumentacije)
O izobraževanju učenca na domu šola oziroma zavod, v katerega je učenec z odločbo o usmeritvi vključen, vodi in izdaja dokumentacijo, ki jo določa Pravilnik o dokumentaciji v 9-letni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 64/99, 27/02 in 82/03).
V dokumentaciji se ob koncu rubrik zavede opomba, da se učenec izobražuje na domu.
13. člen
(individualiziran program)
Šola oziroma zavod skupaj z izvajalcem v skladu z 29. členom zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami pripravi individualiziran program.
14. člen
(dokumentacija izvajalca)
Izvajalec izobraževanja na domu v dogovoru s šolo oziroma zavodom vodi dokumentacijo o letni pripravi in o pripravi na pouk.
V. PREVERJANJE IN OCENJEVANJE ZNANJA
15. člen
(roki za preverjanje in ocenjevanje znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja se lahko opravlja med šolskim letom, vendar najkasneje v rokih, ki so za razredne in predmetne izpite določeni s šolskim koledarjem za osnovno šolo.
16. člen
(kraj preverjanja in ocenjevanja znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo na domu, opravlja v šoli oziroma zavodu, v katerega je učenec vpisan.
17. člen
(ponovno preverjanje in ocenjevanje znanja)
Če učenec preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, ima pravico do ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja pred začetkom naslednjega šolskega leta, in sicer v rokih, ki so s šolskim koledarjem določeni za opravljanje razrednih in predmetnih izpitov v osnovni šoli.
18. člen
(neuspešno ponovno preverjanje in ocenjevanje znanja)
Če učenec ponovnega preverjanja in ocenjevanja znanja ne opravi uspešno, mora v naslednjem šolskem letu nadaljevati osnovnošolsko izobraževanje v šoli oziroma v zavodu, navedenem v odločbi o usmeritvi.
19. člen
(izpitna komisija)
Preverjanje in ocenjevanje znanja opravlja učenec pred izpitno komisijo, ki ima predsednika in dva člana, ki jih imenuje ravnatelj izmed učiteljev šole oziroma zavoda.
20. člen
(zapisnik)
Komisija vodi zapisnik na obrazcu “Zapisnik o ocenjevanju učenca s posebnimi potrebami, ki se izobražuje na domu”, ki je sestavni del Pravilnika o dokumentaciji v 9-letni osnovni šoli.
V/1 Izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in prilagojeni izobraževalni programi z enakovrednim izobrazbenim standardom
21. člen
(vsebina preverjanja in ocenjevanja znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, opravlja:
– v prvih treh razredih iz materinščine in matematike,
– od četrtega do šestega razreda: iz materinščine, matematike in prvega tujega jezika,
– od sedmega do devetega razreda: iz slovenščine, na narodno mešanih območjih pa tudi iz italijanščine oziroma madžarščine, matematike, tujega jezika, zgodovine, državljanske vzgoje in etike, športne vzgoje, vsaj enega naravoslovnega in enega družboslovnega predmeta in vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
22. člen
(prostovoljno in obvezno preverjanje in ocenjevanje znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja za učence, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom, je ob koncu prvega in drugega vzgojno-izobraževalnega obdobja (v nadaljnjem besedilu: obdobje) prostovoljno, ob koncu tretjega obdobja pa je za vse učence obvezno.
23. člen
(ocenjevanje znanja)
Znanje učencev, ki se izobražujejo po izobraževalnem programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih z enakovrednim izobrazbenim standardom se ocenjuje v prvem obdobju opisno, v drugem obdobju opisno in številčno in v tretjem obdobju številčno.
24. člen
(splošni uspeh)
Splošni uspeh se za učence, ki se izobražujejo po programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in po prilagojenih izobraževalnih programih določi v skladu z določili 22., 23. in 24. člena Pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v 9-letni osnovni šoli (Uradni list RS, št. 61/99 in 64/03).
V zvezi z napredovanjem učencev se uporabljajo določila 29. in 30. člena pravilnika, navedenega v prejšnjem odstavku.
V/2 Prilagojen izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom
25. člen
(vsebina preverjanja in ocenjevanja znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja se za učence, ki se izobražujejo po prilagojenem izobraževalni programu z nižjim izobrazbenim standardom, opravlja:
– od prvega do šestega razreda iz materinščine in matematike,
– od sedmega do devetega razreda iz materinščine, matematike, tujega jezika, družboslovja, naravoslovja, športne vzgoje, tehnike in tehnologije in vsaj enega predmeta s področja umetnosti.
26. člen
(prostovoljno in obvezno preverjanje in ocenjevanje znanja)
Preverjanje in ocenjevanje znanja na koncu obdobij je za učence, ki se izobražujejo na domu po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom prostovoljno.
Ob koncu prvega in drugega obdobja se preverja znanje iz materinščine in matematike, ob koncu tretjega obdobja pa iz materinščine, matematike in enega izbranega predmeta iz obveznega dela predmetnika.
27. člen
(ocenjevanje znanja)
Znanje učenca, ki se izobražuje po prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom, se v prvem in drugem obdobju ocenjuje opisno, v tretjem obdobju pa številčno.
V/3 Posebni program vzgoje in izobraževanja
28. člen
(preverjanje znanja)
Znanje učenca, ki se izobražuje po posebnem programu vzgoje in izobraževanja se preverja v smislu napredovanja po operativnih ciljih iz individualiziranega programa s področja razvijanja samostojnosti, splošne poučenosti in enega izbranega področja iz obveznega dela programa.
29. člen
(ocenjevanje znanja)
Znanje učenca, ki se izobražujejo po posebnem programu vzgoje in izobraževanja, se ocenjuje opisno.
VI. FINANACIRANJE IZOBRAŽEVANJA NA DOMU
30. člen
(zagotavljanje sredstev)
Za izobraževanje učenca na domu se iz državnega proračuna v skladu z zakonom zagotavljajo sredstva. Višino teh sredstev določi za posamezno šolsko leto s sklepom minister.
31. člen
(določitev sredstev)
Pri določitvi višine sredstev osnovnim šolam oziroma zavodom za izobraževanje učenca na domu se upoštevajo sredstva, ki se zagotavljajo iz državnega proračuna osnovnim šolam za plače s prispevki in davki v skladu s prvo alineo prvega odstavka 81. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja in za materialne stroške v skladu s sklepom ministra o merilih za zagotavljanje sredstev za kritje materialnih stroškov osnovnih šol in sredstva, ki se zagotavljajo iz proračuna matične lokalne skupnosti za materialne stroške v skladu s prvo alineo prvega odstavka 82. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja na učenca.
32. člen
(višina sredstev)
Višina letnih sredstev na učenca se določi tako, da se seštejejo zneski, ki se na učenca zagotavljajo iz državnega proračuna in iz proračuna matične lokalne skupnosti, v skladu s prejšnjim členom.
Višina mesečnega zneska na učenca iz državnega proračuna se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta, določena v prejšnjem členu, delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v tekočem šolskem letu. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst.
Višina mesečnega zneska na učenca iz proračuna matične lokalne skupnosti se določi tako, da se sredstva zadnjega zaključenega proračunskega leta, določena v prejšnjem členu, delijo s številom vpisanih učencev v osnovne šole v lokalni skupnosti v tekočem šolskem letu. Tako dobljen letni znesek se deli z dvanajst.
33. člen
(prejemnik sredstev)
Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport sredstva za izobraževanje učenca na domu, izračunana v skladu s prejšnjim členom, mesečno nakazuje osnovni šoli oziroma zavodu, v katerega je učenec vpisan.
Osnovna šola oziroma zavod mora z izvajalcem oziroma z izvajalci izobraževanja učenca, ki se izvaja na domu, skleniti pogodbo o financiranju izobraževanja na domu.
34. člen
(vsebina pogodbe o financiranju izobraževanja na domu)
V pogodbi iz prejšnjega člena se določi:
– izvajalec oziroma izvajalci izobraževanja,
– šolsko leto, za katerega se sredstva zagotavljajo,
– mesečni obseg sredstev,
– način zagotavljanja sredstev,
– namen porabe sredstev,
– medsebojne obveznosti pogodbenih strank,
– skrbnik pogodbe.
35. člen
(čas financiranja)
Učencu, ki se izobražuje na domu, se sredstva za izobraževanje na domu zagotavljajo le za čas, ko izobraževanje na domu poteka.
VII. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
36. člen
(šolsko leto 2004/2005)
V šolskem letu 2004/2005 vlogo za izobraževanje učenca na domu starši vložijo pri pristojni enoti zavoda najkasneje do 24. junija 2004.
37. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 011-03-37/2004
Ljubljana, dne 16. aprila 2004.
EVA 2004-3311-0052
Minister
za šolstvo, znanost in šport
dr. Slavko Gaber l. r.
