Na podlagi 7. člena Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93), 26. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93 in 1/96), 21. in 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 57/94, 14/95, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98 in 70/00 in 51/02), 3. in 25. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 25/83, 36/83, 42/85, 5/90 in Uradni list RS, št. 10/91, 17/91, 13/93, 66/93, 39/96, 61/96, 35/97, 45/97, 73/97, 35/97, 87/97, 73/98 in 31/00), Pravilnika o pitni vodi (Uradni list RS, št. 19/04), Pravilnika o higieni živil (Uradni list RS, št. 60/02) in 16. člena Statuta Občine Šmartno pri Litiji (Uradni list RS, št. 33/03 in 106/03) je Občinski svet občine Šmartno pri Litiji na 13. seji dne 13. 5. 2004 sprejel
O D L O K
o oskrbi s pitno vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(namen odloka)
S tem odlokom se določa:
– dejavnost izvajanja obvezne lokalne gospodarske javne službe o oskrbi s pitno vodo,
– objekti in naprave za zajemanje in dovajanje pitne vode,
– financiranje javne službe oskrbe s pitno vodo,
– pogoje priključitve na sistem javne oskrbe z vodo,
– meritve porabe in obračun porabljene vode,
– prekinitev dobave vode,
– odvzem vode iz hidrantov,
– obveznosti upravljavcev in uporabnikov,
– prenos objektov in naprav (sistemov javne oskrbe z vodo) v upravljanje,
– nadzor nad izvajanjem določb tega odloka.
Pitna voda, na katero se nanašajo določila tega odloka, je voda v njenem prvotnem stanju ali po pripravi, namenjena pitju, kuhanju, pripravi hrane ali za druge gospodinjske namene, ne glede na njeno poreklo in se dobavlja iz vodovodnega omrežja za oskrbo s pitno vodo.
2. člen
(dejavnost javne službe)
Dejavnost oskrbe s pitno vodo obsega:
– upravljanje z objekti in napravami za oskrbo s pitno vodo,
– vzdrževanje objektov in naprav,
– izvajanje potrebnih rekonstrukcij in tehničnih izboljšav,
– v okviru notranjega nadzora zagotavljati zdravstveno ustreznost in varnost oskrbe s pitno vodo v vseh fazah priprave in dovajanja vode na podlagi načel HACCP sistema,
– priključevanje novih uporabnikov na sistem javne oskrbe z vodo,
– vodenje katastra objektov in naprav sistema javne oskrbe z vodo.
3. člen
(lastnik, solastnik, upravljavec, uporabnik)
Lastnik ali solastnik objektov in naprav sistemov javne oskrbe z vodo v občini Šmartno pri Litiji je Občina Šmartno pri Litiji, ki jih s pogodbo prenese v upravljanje izbranemu izvajalcu gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo.
Upravljavec objektov in naprav sistema javne oskrbe z vodo v Občini Šmartno pri Litiji je pravna ali fizična oseba, ki ji Občina Šmartno pri Litiji poveri izvajanje javne službe oskrbe s pitno vodo in ki mora biti tehnično opremljena in strokovno usposobljena za opravljanje te dejavnosti (v nadaljevanju: upravljavec).
Uporabnik pitne vode je vsaka pravna in fizična oseba ali posameznik, ki uporablja vodo iz sistema javne oskrbe z vodo ali koristi hidrantno omrežje, ki je vezano na sistem javne oskrbe z vodo (v nadaljevanju: uporabnik).
II. OBJEKTI IN NAPRAVE ZA ZAJEMANJE IN DOVAJANJE PITNE VODE
4. člen
(sistem javne oskrbe z vodo)
Sistem javne oskrbe z vodo je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo:
– najmanj 50 oseb, oziroma zagotavlja povprečno več kot 10 m3 vode na dan,
– javnih objektov (vrtci, šole, bolnišnice, restavracije ipd.),
– objektov za proizvodnjo in promet z živili.
Objekti in naprave sistemov javne oskrbe z vodo po tem odloku so:
1. Objekti in naprave za zajem, pripravo in hranjenje vode:
– zajetja, vodnjaki, drenaže za bogatenje vodnih virov, črpališča, naprave za čiščenje in pripravo vode in vodohrani.
2. Magistralno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti, ki oskrbujejo z vodo več občin ali regij,
– tranzitni cevovodi in objekti od zajetja do primarnega omrežja.
3. Primarno omrežje in naprave:
– cevovodi in objekti med magistralnim in sekundarnim omrežjem oziroma cevovodi od zajetja do sekundarnega omrežja,
– cevovodi in objekti za večja naselja, med več naselji ter med večjimi stanovanjskimi ali drugimi območji.
4. Sekundarno omrežje in naprave, ki služijo za neposredno priključevanje uporabnikov na posameznem stanovanjskem ali drugem območju ali za požarno varstveno funkcijo.
5. Priključek na sistem javne oskrbe z vodo z vodomerno napravo.
6. Interno omrežje, ki je v upravljanju in vzdrževanju uporabnika. Interno in javno omrežje razmejuje vodomerna naprava – vodomer.
5. člen
(upravljanje z napravami in objekti)
Objekte in naprave za zajemanje in dovajanje vode delimo po načinu upravljanja in odgovornosti za vzdrževanje na:
1. naprave in objekte upravljavca,
2. naprave in objekte uporabnika.
6. člen
(odgovornost upravljavca)
Naprave in objekti za katere je odgovoren upravljavec so:
1. objekti in naprave za zajem, pripravo in hranjenje pitne vode,
2. magistralno omrežje in naprave,
3. primarno omrežje in naprave,
4. sekundarno omrežje in naprave,
5. priključki na sistem javne oskrbe z vodo z vodomeri.
Objekti in naprave iz prejšnjega odstavka se delijo na objekte in naprave individualne rabe ter objekte in naprave skupne rabe. Objekti in naprave skupne rabe so objekti in naprave za oskrbo prebivalstva s požarno vodo ter omrežje za vzdrževanje javnih površin.
7. člen
(odgovornost uporabnika)
Objekti in naprave, za katere je odgovoren uporabnik je interno omrežje za oskrbo z vodo za vodomerom, vključno z vodomernim jaškom oziroma vse notranje instalacije za oskrbo z vodo v objektu, če vodomer ni vgrajen.
Notranje instalacije za oskrbo z vodo so objekti in naprave uporabnikov kot so: naprave za reduciranje ali dvigovanje tlaka vode, vodohrani za sanitarno ali požarno vodo, naprave za ogrevanje, mehčanje, dezinfekcijo vode, interni vodomeri in podobne naprave, ki jih od javnega omrežja oskrbe z vodo ločuje merilno mesto oziroma vodomer.
Uporabnik je odgovoren tudi za hidrantno omrežje, ki služi varovanju objekta oziroma skupine objektov, katerih lastnik je oziroma jih uporablja, v primeru, da je vodomer pred hidrantnim omrežjem.
Te naprave in objekti so last oziroma osnovno sredstvo uporabnika in z njimi upravlja in razpolaga
8. člen
(gradnja objektov in naprav sistema javne oskrbe z vodo)
Gradnjo novih objektov in naprav sistema javne oskrbe z vodo lahko izvaja usposobljen izvajalec, posege v obstoječi sistem javne oskrbe z vodo pa izvaja upravljavec ali od upravljavca pooblaščeni izvajalec.
9. člen
(kataster sistema javne oskrbe z vodo in register)
Upravljavec je dolžan voditi kataster sistema javne oskrbe z vodo, ki mora vsebovati seznam, lego in osnovne podatke o objektih in napravah iz drugega odstavka 4. člena tega odloka.
Upravljavec je dolžan voditi register priključkov na sistem javne oskrbe z vodo in hidrantnih mest ter evidenco izdanih soglasij in dovoljenj.
10. člen
(pravilnik)
Tehnična izvedba in uporaba objektov in naprav sistema javne oskrbe z vodo v Občini Šmartno pri Litiji se določi s pravilnikom o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav sistemov javne oskrbe z vodo, ki ga pripravi izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo, sprejme pa ga pristojni občinski organ.
III. FINANCIRANJE JAVNE SLUŽBE OSKRBE Z VODO
11. člen
(cena storitev)
Javna služba oskrbe s pitno vodo se financira iz cene storitev. Cena storitve se obračunava po m3 porabljene vode. Ceno storitve oblikuje upravljavec v skladu z veljavno zakonodajo tako, da v celoti zagotavlja enostavno reprodukcijo.
Elementi obračuna in osnovne tarifne postavke za obračun storitve javne oskrbe z vodo, se na predlog upravljavca, določijo v tarifnem pravilniku, ki ga sprejme pristojni občinski organ.
12. člen
(investicijsko vzdrževanje)
Investicijsko vzdrževanje se financira iz sredstev amortizacije in iz sredstev proračuna občine na podlagi letnega plana upravljavca ter iz drugih virov.
13. člen
(širitev omrežja)
Širitev sistema javne oskrbe z vodo se financira iz sredstev občinskega proračuna, kreditov in prispevkov fizičnih in pravnih oseb ter iz drugih virov.
IV. POGOJI PRIKLJUČITVE NA JAVNI SISTEM OSKRBE Z VODO
14. člen
(pogoji priključitve na sistem javne oskrbe z vodo)
Na območju, kjer je zgrajen sistem javne oskrbe z vodo, je za vse objekte obvezna priključitev in uporaba sistema javne oskrbe z vodo v skladu s soglasjem upravljavca.
Uporabnik si je dolžan pred priključitvijo na sistem javne oskrbe z vodo pridobiti soglasje upravljavca. Za pridobitev soglasja mora k vlogi priložiti dokumentacijo, določeno v pravilniku.
Upravljavec lahko izda soglasje k priključitvi na sistem javne oskrbe z vodo:
– če je investitor objekta k vlogi za soglasje predložil ustrezno dokumentacijo, ki je predpisana v pravilniku,
– če je priključitev na sistem javne oskrbe z vodo tehnično možna.
V primeru, da priključitev po predloženi dokumentaciji ni možna, mora upravljavec vlagatelja za priključitev na sistem javne oskrbe z vodo seznaniti s pogoji pod katerimi bo priključitev možna.
Upravljavec je dolžan izdati soglasje k priključitvi najpozneje v 30 dneh od prejema popolnega zahtevka.
15. člen
(izvedba priključkov na sistem javne oskrbe z vodo)
Priključek na sistem javne oskrbe z vodo je lahko stalen ali začasen:
1. Stalen priključek na javni sistem oskrbe z vodo
Upravljavec je dolžan omogočiti uporabo priključka v 30 dneh od dne, ko je uporabnik pridobil soglasje za priključitev, izpolnil pogoje soglasja ter poravnal vse obveznosti do Občine Litija in upravljavca v zvezi s priključitvijo (plačilo priključnega prispevka, plačilo stroškov izdaje soglasja upravljavca).
Upravljavec sme priključiti uporabnika na sistem javne oskrbe z vodo šele, ko je preveril, da je uporabnik:
– zgradil prostor za vodomer zunaj objekta, v skladu z veljavnimi sanitarno-tehničnimi predpisi ter pravilnikom,
– izpolnil pogoje soglasja k priključitvi.
2. Začasen priključek na sistem javne oskrbe z vodo
Upravljavec lahko izvede začasni priključek na sistem javne oskrbe z vodo le za gradbišča, javne prireditve, začasne objekte in podobne primere. Uporabnik mora k vlogi za pridobitev začasnega priključka priložiti pravnomočno gradbeno dovoljenje, prijavo prireditve ali podoben dokument, ki potrjuje začasno potrebo po priključitvi na javni sistem oskrbe z vodo.
Upravljavec dovoli začasno priključitev, če uporabnik vloži popolno vlogo in je priključitev tehnično izvedljiva. Pogoj za začasno priključitev je po navodilih upravljavca urejeno začasno odjemno mesto. Upravljavec lahko dovoli začasno priključitev le za določeno dobo, ki pa ne more biti daljša od dveh let.
En mesec pred ukinitvijo začasnega priključka mora upravljavec o tem pisno obvestiti uporabnika in ga seznaniti s pogoji za pridobitev stalnega priključka.
Priključek na sistem javne oskrbe z vodo se izvede praviloma za vsak objekt posebej, izjemoma pa ima lahko en objekt več priključkov. Priključek na sistem javne oskrbe z vodo je del objekta in je last uporabnika.
Po priključitvi objekta na sistem javne oskrbe z vodo se lastnik objekta vpiše v evidenco uporabnikov.
16. člen
(spremembe na priključkih)
Sprememba dimenzije priključka, trase, merilnega mesta priključka in zahteva za povečan odvzem vode se obravnava na enak način, kot da gre za nov priključek na sistem javne oskrbe z vodo.
Odjava priključka je dovoljena samo v primerih rušenja priključenega objekta in v primerih, ko gre za začasen priključek. Uporabnik mora posredovati odjavo priključka upravljavcu v pisni obliki. Uporabnika se izbriše iz evidence uporabnikov. Izvedbo prekinitve priključka izvrši upravljavec na stroške uporabnika.
Upravljavec je dolžan obvestiti uporabnika o vsaki spremembi pogojev priključevanja na sistem javne oskrbe z vodo.
17. člen
(dostop do objektov in naprav)
Objekti in naprave sistema javne oskrbe z vodo morajo biti vedno dostopni. Na njih ni dovoljeno postavljati ničesar.
Priključek na sistem javne oskrbe z vodo oziroma mesto, kjer je vgrajen vodomer, mora biti vedno dostopno delavcem ali pooblaščenim delavcem upravljavca.
V. MERITVE PORABE IN OBRAČUN PORABLJENE VODE
18. člen
(merjenje porabljene vode)
Količina porabljene vode iz sistema javne oskrbe z vodo se meri v m3 po stanju, odčitanem na vodomeru na priključku na sistem javne oskrbe z vodo.
Vodomer namesti upravljavec sistema javne oskrbe z vodo na stroške uporabnika. Tip, velikost in mesto namestitve določi upravljavec v skladu s projektom in določili pravilnika.
Uporabnik je dolžan zgraditi in vzdrževati prostor za vodomer in omogočiti dostop delavcem ali pooblaščenim osebam upravljavca za vzdrževanje, preglede in odčitavanje stanja na vodomeru. Uporabnik ne sme prestavljati, zamenjati ali popraviti vodomera.
Če na priključku ali vodomeru nastopi okvara po krivdi uporabnika, nosi stroške popravila uporabnik.
19. člen
(pomožni vodomeri)
V interni hišni napeljavi so za glavnim vodomerom lahko nameščeni še pomožni vodomeri, ki služijo uporabnikom za porazdelitev stroškov porabe vode ali služijo uporabniku za njegovo lastno kontrolo. Pomožnih vodomerov izvajalec javne službe ne vzdržuje in ne odčitava stanja.
20. člen
(priključek za več uporabnikov)
V primeru, kjer je več uporabnikov, ki se oskrbujejo s pitno vodo iz istega priključka, izvajalec javne službe odčita in izda račun le za glavni vodomer. Interna delitev in zaračunavanje vode posameznemu uporabniku iz istega priključka ni obveznost upravljavca.
Lastniki posameznega objekta so na podlagi stanovanjskega zakona dolžni skleniti pogodbo z upravnikom, ki za njih sprejema in plačuje račune za porabljeno vodo. Če so na isti priključek priključeni uporabniki, ki plačujejo različno tarifo vode, si morajo vgraditi ločene vodomere.
Izvajalec javne službe lahko izdaja račune tudi za posamezne uporabnike v objektih, kjer je več uporabnikov, vendar le v primeru, če se vsi uporabniki strinjajo z načinom delitve porabljene vode, kar potrdijo s podpisi v ustreznem dokumentu. V tem dokumentu se morajo uporabniki zavezati, da bodo sporočili vse podatke, ki vplivajo na obračun porabe vode.
21. člen
(preverjanje točnosti vodomera)
Vsak vodomer mora biti pregledan in veljavno žigosan od pristojnega organa v skladu z zakonodajo na področju meril. Vodomere vzdržuje in skrbi za njihove redne preglede ter overitve upravljavec.
Za pokrivanje stroškov rednih pregledov, overitev in menjave vodomerov se obračunava števnina. Način obračunavanja je opredeljen v tarifnem pravilniku.
Uporabnik ima poleg rednih overitev vodomera pravico zahtevati izredno kontrolo točnosti vodomera. Če se ugotovi, da je točnost vodomera izven dopustnih meja, nosi stroške preveritve upravljavec sistema javne oskrbe z vodo, v nasprotnem primeru pa uporabnik.
22. člen
(obračun)
Uporabniki plačujejo porabljeno vodo na podlagi izdanih mesečnih računov. Znesek plačila po računu se izračuna na podlagi tarifnega sistema in dejanske porabe vode v preteklem obračunskem obdobju po stanju odčitanem na vodomeru ali z akontacijo in kasnejšim poračunom. Tarifni sistem se določi s pravilnikom o tarifnem sistemu javne oskrbe z vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji.
Obračun na podlagi odčitane dejanske porabe vode in veljavne cene se opravi najmanj enkrat letno.
V primeru, da upravljavec in uporabnik ugotovita, da je vodomer v okvari ali iz drugega vzroka ni možno odčitati stanja na vodomeru, se obračuna pavšalna poraba vode določena na podlagi vsaj dvomesečne dejanske porabe vode oziroma se uporabi pavšal povprečne porabe vode na prebivalca v Republiki Sloveniji, ki znaša 4,5 m3 vode na osebo mesečno.
23. člen
(plačilo storitve)
Uporabnik je dolžan prejeti račun poravnati v roku, navedenem na računu. Če uporabnik zamudi s plačilom, mu za dolžni znesek upravljavec zaračuna zakonsko veljavne zamudne obresti.
Če se uporabnik s prejetim računom ne strinja, ima pravico v osmih dneh od prejema računa vložiti pismeni ugovor pri upravljavcu. Upravljavec je dolžan na pismeni ugovor uporabnika pisno odgovoriti v roku osmih dni in v tem času ne sme prekiniti dobave vode.
VI. PREKINITEV DOBAVE VODE
24. člen
(prekinitev brez objave)
Upravljavec lahko na stroške uporabnika brez predhodne objave, prekine dobavo vode v naslednjih primerih:
1. če uporabnik pisno začasno odpove odvzem vode,
2. če stanje internega omrežja ogroža zdravstveno ustreznost pitne vode v sistemu javne oskrbe z vodo ali ovira nemoteno dobavo vode drugim uporabnikom,
3. če uporabnik, brez soglasja upravljavca, uporablja v internem omrežju, poleg vode iz sistema javne oskrbe z vodo tudi vodo iz drugih virov,
4. če je prostor, kjer je vgrajen vodomer nedostopen, zasut ali zanemarjen in uporabnik tudi po opominu upravljavca pomanjkljivosti ne odpravi,
5. če se uporabniki, istega priključka na sistem javne oskrbe z vodo, ne dogovorijo za način delitve plačevanja stroškov porabljene vode in zaradi tega ne plačujejo porabljene vode,
6. če uporabnik ne plača računa za porabljeno vodo v roku petnajstih dni po poslanem opominu, s katerim je bil opozorjen na prekinitev dobave vode,
7. če uporabnik ne omogoči ali ovira izvajalcu javne službe odčitavanje stanja ali zamenjave vodomera in pregled priključka,
8. če uporabnik odstrani pečat na vodomeru ali izvrši drug nedovoljen poseg na priključku,
9. če uporabnik brez soglasja upravljavca dovoli drugi osebi priključitev na interno omrežje,
10. če uporabnik izvede priključek na sistem javne oskrbe z vodo brez soglasja upravljavca,
11. če uporabnik ne upošteva ukrepov varčevanja z vodo v primeru izrednih razmer oskrbe z vodo.
Dobava vode se prekine za čas, dokler ni odpravljen vzrok prekinitve. Uporabnik mora plačati stroške prekinitve in ponovne priključitve ter morebitne stroške, ki so nastali kot posledica vzroka prekinitve. Upravljavec je dolžan uporabnika ponovno priključiti na sistem javne oskrbe z vodo najkasneje v naslednjih dveh delovnih dneh po odpravi vzroka prekinitve in poravnavi nastalih stroškov.
25. člen
(prekinitev z objavo)
Upravljavec ima pravico brez povračila stroškov škode prekiniti dobavo vode v naslednjih primerih:
1. za čas izvedbe planiranih vzdrževalnih del na objektih in napravah sistema javne oskrbe z vodo,
2. za čas odprave nepredvidenih okvar na objektih in napravah sistema javne oskrbe z vodo,
3. v primerih višje sile, kot na primer: potres, požar, suša, onesnaženje vodnih virov, izpad električne energije in podobno.
Upravljavec mora o času trajanja prekinitve dobave vode obvestiti uporabnike neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja, in sicer vsaj en dan pred prekinitvijo za planirana vzdrževalna dela in takoj ob odkritju nepredvidenih okvar. V primerih krajših (do ene ure) nepredvidenih prekinitev objava za upravljavca ni obvezna.
VII. ODVZEM VODE IZ HIDRANTOV
26. člen
(pogoji odvzema vode iz hidrantov)
Hidranti v sistemu javne oskrbe z vodo so namenjeni predvsem požarni varnosti, zato morajo biti vedno dostopni in primerno vzdrževani.
Brez soglasja upravljavca sistema javne oskrbe z vodo se sme uporabljati voda iz hidranta samo za gašenje požarov in za odpravljanje posledic elementarnih nesreč. V teh primerih mora uporabnik v treh dneh po intervenciji pisno obvestiti upravljavca o kraju uporabe, času odvzema vode in o morebitnih pomanjkljivostih hidrantov.
Odvzem vode iz hidrantov je izjemoma dovoljen, vendar samo ob soglasju upravljavca, tudi za naslednje namene:
1. pranje cest, ulic in trgov,
2. zalivanje parkov ter javnih nasadov,
3. za javne prireditve,
4. za polnjenje cistern za dovoz vode,
5. za utrjevanje cestišč in druga podobna gradbena dela.
V primerih odvzema vode iz tretjega odstavka tega člena se med upravljavcem in uporabnikom sklene pogodba, v kateri se določi pogoje odvzema in način plačila stroškov porabljene vode. Pri obračunu porabljene vode se uporablja tarifa za gospodarski odjem razen, ko je namenjena za uporabo v gospodinjstvih.
Za v tretjem odstavku naštete namene je upravljavec dolžan izdati soglasje za odvzem vode iz hidrantov, če razmere v sistemu javne oskrbe z vodo dopuščajo predviden odvzem.
Uporabnik, ki uporablja vodo iz hidranta za namene iz tretjega dostavka tega člena, mora imeti lasten tehnično brezhiben hidrantni nastavek z vodomerom, ki je registriran pri upravljavcu.
Uporabnik mora po uporabi hidranta le-tega pustiti v brezhibnem stanju. V nasprotnem primeru bremenijo uporabnika vsi nastali stroški zaradi okvare hidranta in stroški popravila hidranta.
Za uporabo hidrantov v internem omrežju, ki se napajajo iz sistema javne oskrbe z vodo, mimo vodomera veljajo določbe iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena. Uporabnik je dolžan zagotoviti dostop do teh hidrantov pooblaščenim delavcem upravljavca.
VIII. OBVEZNOSTI UPRAVLJAVCA IN UPORABNIKOV
27. člen
(obveznosti upravljavca)
Upravljavec ima pri javni oskrbi s pitno vodo naslednje obveznosti:
1. skrbi za normalno obratovanje objektov in naprav sistema javne oskrbe z vodo,
2. redno vzdržuje vse objekte in naprave sistema javne oskrbe z vodo,
3. vzdržuje in obnavlja priključke na sistem javne oskrbe z vodo,
4. skrbi za redne overitve vodomerov skladno z veljavnimi predpisi na področju meril,
5. obvešča uporabnike o času trajanja in ukrepih ob prekinitvah dobave vode neposredno ali preko sredstev javnega obveščanja,
6. vodi kataster in evidence objektov in naprav sistema javne oskrbe z vodo,
7. izdaja soglasja za priključitev in omogoča priključitev na sistem javne oskrbe z vodo,
8. kontrolira ustreznost internega omrežja pred priklopom na sistem javne oskrbe z vodo,
9. sistematično pregleduje objekte in naprave v sistemu javne oskrbe z vodo s ciljem odkrivanja morebitnih nepravilnosti,
10. redno zagotavlja, v okviru notranjega nadzora, zdravstveno ustreznost in varnost oskrbe s pitno vodo, v vseh fazah priprave in dovajanja vode na podlagi načel HACCP sistema in skladno z veljavnimi predpisi,
11. izvrši pregled internega omrežja in opravi kontrolo nad zdravstveno ustreznostjo pitne vode na zahtevo uporabnika, če je podan utemeljen sum, da je voda zdravstveno neustrezna,
12. meri količine načrpane vode na zajetjih,
13. redno odčitava stanje na vodomerih in skrbi za obračun porabljene vode,
14. organizira dobavo vode v primerih višje sile,
15. pripravlja predloge za planirane obnove, širitve in dopolnitve sistemov javne oskrbe z vodo,
16. sodeluje pri pripravi občinskih predpisov, ki urejajo področje oskrbe s pitno vodo,
17. po programu, ki ga potrdi občina opravlja vzdrževalna dela na požarnem omrežju in hidrantih,
18. ravna skladno z določbami pravilnikov.
28. člen
(obveznosti uporabnika)
Uporabnik ima naslednje obveznosti:
1. na sistem javne oskrbe z vodo se priključi le s soglasjem upravljavca,
2. redno vzdrževati interne instalacije,
3. upravljavcu dovoliti pregled internih instalacij,
4. dovoliti in omogočiti upravljavcu dostop do vodomera,
5. zaščititi vodomer pred zmrzovanjem in mehanskimi poškodbami,
6. redno plačevati prejete račune za pokrivanje stroškov oskrbe s pitno vodo,
7. pisno obveščati upravljavca o lastninskih spremembah priključka na sistem javne oskrbe z vodo,
8. urejati medsebojno delitev stroškov, kadar je obračun preko skupnega vodomera,
9. javljati okvare in nepravilnosti na sistemu javne oskrbe z vodo,
10. upoštevati varčevalne in ostale ukrepe v primeru višje sile ali ob prekinitvah dobave vode,
11. javljati vsako spremembo na objektih in napravah sistema javne oskrbe z vodo upravljavcu,
12. pridobiti soglasje upravljavca za povečanje porabe dogovorjene količine vode,
13. ne sme dovoliti priključitve objektov drugih lastnikov na svoje interno omrežje brez soglasja upravljavca,
14. odgovarja za škodo povzročeno na sistemu javne oskrbe z vodo.
Uporabnik se sme oskrbovati z vodo iz sistema javne oskrbe z vodo samo na način, ki ne poslabšuje oskrbe z vodo drugih uporabnikov vode in na način, ki ne vpliva na varnost oskrbe s pitno vodo in zdravstveno ustreznost pitne vode v sistemu javne oskrbe z vodo.
Uporabnik se sme oskrbovati iz sistema javne oskrbe z vodo in hkrati iz lastnih vodnih virov le pod pogojem, da sta priključek in interno omrežje za vodo iz sistema javne oskrbe in interno omrežje za vodo iz lastnih virov izvedena ločeno in brez medsebojnih povezav.
29. člen
(obveznosti drugih subjektov)
Izvajalci vzdrževanja in rekonstrukcij cest, ulic in trgov morajo po zaključenih delih vzpostaviti sistem javne oskrbe z vodo v prvotno stanje
Upravljavci drugih omrežij (npr.: elektro, telefon, kabelska, plinovod, toplovod in podobno) si morajo pri opravljanju del na svojih objektih in napravah, pridobiti soglasje upravljavca ter zagotoviti zaščito sistema javne oskrbe z vodo. V primeru poškodb morajo naročiti popravila pri upravljavcu na lastne stroške.
IX. PRENOS OBJEKTOV IN NAPRAV SISTEMA JAVNE OSKRBE Z VODO V UPRAVLJANJE
30. člen
(prenos obstoječega sistema javne oskrbe z vodo v upravljanje)
Prenos sistema javne oskrbe z vodo v upravljanje drugemu upravljavcu se izvede na podlagi pogodbe o prevzemu, s katero se opredelijo pogoji prenosa in medsebojne obveznosti.
Za prenos obstoječega sistema javne oskrbe z vodo v lasti ali solasti Občine Šmartno pri Litiji v upravljanje drugemu upravljavcu, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
1. sistem, ki se prenaša mora imeti vso potrebno dokumentacijo (uporabno dovoljenje, kataster, evidenco priključkov in hidrantov, predpis o zaščiti vodnega vira),
2. evidenco osnovnih sredstev s finančnim ovrednotenjem (skladno s Slovenskimi računovodskimi standardi),
3. urejena morajo lastninska razmerja – služnost za vzdrževanje in upravljanje,
4. vsi vgrajeni vodomeri morajo biti pregledani, vzdrževani in tehnično brezhibni,
5. izračunani morajo biti stroški obratovanja sistema javne oskrbe z vodo, ki se prenaša in stroški povezani s prenosom,
6. izvidi analiz vzorcev vode o zdravstveni ustreznost pitne vode,
7. sprejet in finančno ocenjen mora biti program sanacije in razvoja sistema,
8. potrebna sanacija mora biti izvedena pred prenosom v upravljanje, v nasprotnem primeru pa morajo biti predložena zagotovila, da bodo sredstva za izvedbo sanacije zagotovljena v občinskem proračunu,
9. izračunana in sprejeta mora biti enotna ali diferencirana cena, ki upravljavcu omogoča nemoteno upravljanje prevzetega sistema javne oskrbe z vodo.
31. člen
(prenos novozgrajenega sistema javne oskrbe z vodo v upravljanje)
Prevzem novozgrajenih objektov in naprav sistema javne oskrbe z vodo v upravljanje se izvede po končani gradnji, ko investitor organizira tehnični pregled objektov in naprav in pridobi uporabno dovoljenje.
Prevzete objekte in naprave sistema javne oskrbe z vodo skladno z določili tega člena preda Občina Šmartno pri Litiji v upravljanje upravljavcu. Postopek predaje v upravljanje mora biti izpeljan s pogodbo in z zapisniki o primopredaji.
X. NADZOR
32. člen
(inšpekcijski nadzor)
Izvajanje določb tega odloka in določb predpisov, ki se nanašajo na oskrbo s pitno vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji nadzirajo pristojne občinske službe oziroma komunalni inšpektor v skladu s svojimi pristojnostmi.
XI. KAZENSKE DOLOČBE
33. člen
Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek upravljavec:
1. če prekine dobavo vode brez obvestila uporabnikom in je zato povzročena škoda (25. člen tega odloka),
2. če ne dopusti priključitve, kot določa 14. člen,
3. če ne izpolnjuje obveznosti iz 27. člena tega odloka,
4. če ne izpolnjuje ostalih določb tega odloka.
Z denarno kaznijo do 50.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba upravljavca, če stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
34. člen
Z denarno kaznijo do 200.000 SIT se kaznuje za prekršek uporabnik – pravna oseba:
1. če ne izpolnjuje obveznosti iz 28. člena tega odloka,
2. če prekine dobavo drugemu uporabniku,
3. če odvzame vodo iz hidrantov v nasprotju s 26. členom tega odloka,
4. če odstrani plombo na vodomeru ali kako drugače spremeni izvedbo priključka,
5. če ne vgradi vodomera in je vgradnja le-tega tehnično izvedljiva,
6. če krši ostale določbe tega odloka.
Z denarno kaznijo 50.000 SIT se kaznuje za prekršek tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo do 50.000 SIT se kaznuje fizična oseba (posameznik), ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
35. člen
V primeru suma oziroma ugotovitve odjema vode mimo vodomera ali dodatnega neregistriranega priključka na objektu, je uporabnik dolžan omogočiti takojšni pregled internega omrežja. Če uporabnik kontrolo zavrača, se mu prekine dobava pitne vode.
V primeru, da se dokaže poraba vode mimo vodomera ali po neregistriranem priključku ima upravljavec pravico zaračunati 1000 m3 porabljene vode.
XII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
36. člen
Za natančnejše določbe o izvajanju javne oskrbe s pitno vodo in v skladu z določili tega odloka izvajalec javne službe oskrbe s pitno vodo v štiriindvajsetih mesecih od njegove uveljavitve pripravi pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov in naprav sistemov javne oskrbe z vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji in pravilnik o tarifnem sistemu javne oskrbe z vodo na območju Občine Šmartno pri Litiji. Pravilnika začneta veljati, ko ju potrdi pristojni občinski organ.
37. člen
Prilagoditve zahtevam tega odloka morajo uporabniki, upravljavec in lastnik izvesti v petletnem prehodnem obdobju od uveljavitve tega odloka.
38. člen
Lastninjenje vaških in drugih vodovodov, ki imajo značaj sistema javne oskrbe z vodo ter prenos v upravljanje v skladu z določili tega odloka, se izvede v obdobju desetih let po uveljavitvi tega odloka.
39. člen
Do uveljavitve pravilnika o tarifnem sistemu javne oskrbe z vodo velja Odlok o ceni proizvodnje in distribucije vode v Občini Litija (Uradni list RS, št. 11/96 in 87/01).
40. člen
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 355-01/2003
Šmartno pri Litiji, dne 13. maja 2004.
Župan
Občine Šmartno pri Litiji
Milan Izlakar l. r.
