Na podlagi 18. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odl. US, 45/94 – odl. US, 57/94, 14/95, 20/95 – odl. US, 63/95 – obvezna razlaga, 73/95 – odl. US, 9/96 – odl. US, 39/96 – ugotovitev US, 44/96 – odl. US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 – odl. US, 74/98 in 12/99 – odl. US) in 61. člena statuta Občine Zagorje ob Savi (Uradni vestnik Zasavja, št. 13/03) je Občinski svet občine Zagorje ob Savi na 15. seji dne 24. 5. 2004 sprejel

Ta odlok podrobneje določa naloge krajevnih skupnosti Občine Zagorje ob Savi (v nadaljevanju: občina), določa njihovo financiranje, premoženje, nadzor, organe in načela za njihovo delovanje.

Krajevne skupnosti so pravne osebe javnega prava. V pravnem prometu nastopajo v okviru nalog, ki so določene s statutom občine, s tem odlokom in krajevne skupnosti.

Naloge krajevnih skupnosti so:
– sprejem prijav in obvestil oziroma pritožb občanov o problemih pri izvajanju javnih služb in posredovanje le-teh nosilcem teh služb,
– sprejem obvestil občanov o kršitvah občinskih odlokov in posredovanje le-teh pristojnemu organu,
– dajanje informacij in pomoč občanom pri reševanju njihovih problemov, pomoč pri sestavi vlog, prošenj in podobnega ter napotitev na ustrezen organ,
– organiziranje zborov občanov, izvedba referendumov in volitev,
– naloge, ki jih izvajata za mestno volilno komisijo pri izvedbi občinskih in državnih volitev,
– organiziranje pomoči pri elementarnih in drugih nesrečah,
– pomoč pri delovanju komisij za poravnavo sporov,
– sodelovanje s socialnimi in drugimi ustreznimi službami pri zagotavljanju sosedske pomoči socialno ogroženim družinam, ostarelim občanom in invalidom,
– sodelovanje pri javnih razgrnitvah prostorskih in drugih za kraj pomembnih načrtov,
– naloge s področja gospodarskih javnih služb (urejanje pokopališč, izvajanje zimske službe, vzdrževanje javnih poti, krajevnih in gozdnih cest),
– ureja pogoje in način upravljanja s premoženjem, namenjenim za potrebe krajevnega prebivalstva,
– daje mnenja v zvezi s poslovnim časom gostinskih obratov in mnenja glede primernosti prireditvenega prostora v stanovanjskem bivalnem okolju za varno izvedbo javne prireditve,
– spodbuja kulturno umetniške dejavnosti, šport in rekreacijo ter ljubiteljske dejavnosti,
– skrbi za zaščito kulturne, naravne in zgodovinske dediščine ter spomenikov.
Druge naloge krajevne skupnosti se opredelijo v statutih krajevnih skupnosti.

Krajevna skupnost opravlja določene zadeve iz občinske pristojnosti, kolikor občinski svet prenese s sklepom njihovo opravljanje na krajevno skupnost in zato določi ustrezna sredstva. Pobudo za prenos pristojnosti lahko poda svet krajevne skupnosti, župan in člani občinskega sveta.
Svet krajevne skupnosti odloča o vseh zadevah v okviru nalog, ki jih je na krajevno skupnost prenesel občinski svet.
Svet krajevne skupnosti lahko občinskemu svetu predlaga odločitve, ki se nanašajo na njihovo krajevno skupnost.

Območje občine je razdeljeno na krajevne skupnosti in sicer:
1. Krajevna skupnost Jože Marn,
2. Krajevna skupnost Rudnik – Toplice,
3. Krajevna skupnost Podkum,
4. Krajevna skupnost Ravenska vas,
5. Krajevna skupnost Franc Farčnik,
6. Krajevna skupnost Kisovec – Loke,
7. Krajevna skupnost Kotredež,
8. Krajevna skupnost Čemšenik,
9. Krajevna skupnost Šentgotrad,
10.Krajevna skupnost Izlake,
11.Krajevna skupnost Mlinše-Kolovrat,
12.Krajevna skupnost Senožeti-Tirna.
Ime krajevne skupnosti je mogoče spremeniti po postopku, določenem v statutu krajevne skupnosti ob predhodno ugotovljenem interesu prebivalcev, ki imajo stalno prebivališče v krajevni skupnosti.

Sedeži krajevnih skupnosti se določijo v njihovih statutih.
Sedež krajevne skupnosti se spremeni na podlagi sklepa sveta, če se zaradi selitve spremeni lokacija sedeža krajevne skupnosti.

Krajevne skupnosti so lahko sestavljene iz več zaselkov, ki se določijo v njihovih statutih.

Občinski svet lahko s spremembo statuta ukine krajevno skupnost ali spremeni njeno območje. Pred ukinitvijo ožjih delov občine mora občinski svet ugotoviti voljo prebivalcev. Volja se ugotovi na zboru občanov, ki ga skliče župan za območje, kjer naj bi se ukinila krajevna skupnost.
Sprememba statuta, s katero se ukine krajevna skupnost ali spremeni njeno območje, lahko začne veljati šele po izteku mandata sveta krajevne skupnosti.
Pobudo za ustanovitev krajevne skupnosti ali za spremembo območja lahko da zbor krajanov krajevne skupnosti ali s statutom določeno število prebivalcev dela občine, kjer bi naj bila ustanovljena krajevna skupnost. Občinski svet mora pobudo obvezno obravnavati.
Pred ustanovitvijo krajevnih skupnosti ali pred spremembo njenega območja, mora občinski svet na zboru občanov ugotoviti interes prebivalcev posameznega območja v občini, kjer bi naj bila ustanovljena krajevna skupnost. Ugotavljanje interesa se nanaša na ime in območje krajevne skupnosti.

Občina iz sredstev proračuna namenja sredstva za financiranje krajevnih skupnosti na podlagi meril za razdelitev teh sredstev, in sicer:
– za organizirano delovanje krajanov pri opravljanju javnih zadev,
– za izvajanje nalog krajevnih skupnosti, opredeljenih v statutu občine in tem odloku,
– za izvajanje prenesenih nalog občine na krajevne skupnosti.
Kriterije in merila za sofinanciranje krajevnih skupnosti se določijo z odlokom.

Občina iz sredstev proračuna namenja krajevnim skupnostim sredstva po sprejetih kriterijih za vzdrževanje komunalne in druge infrastrukture, ki je v upravljanju krajevnih skupnosti.

Za zadovoljevanje in uresničevanje potreb interesa občanov krajevne skupnosti lahko le-ta pridobiva sredstva tudi iz drugih virov, kot so:
– s prostovoljnimi prispevki fizičnih in pravnih oseb,
– s samoprispevkom,
– z drugimi načini, opredeljenimi s statutom krajevne skupnosti.

Sredstva krajevnih skupnosti so sredstva, ki jih zagotavlja občina v proračunu za njihovo funkcionalno delovanje, sredstva proračuna, ki jih pridobijo za opravljanje nalog, opredeljenih v statutu občine, sredstva za opravljanje prenesenih nalog, sredstva pridobljena od najemnin in zakupnin ter sredstva iz opravljanja lokalnih javnih služb (pokopališča, lokalni vodovodi).
Premoženje krajevnih skupnosti je premoženje, ki je v njihovem upravljanju in je namenjeno potrebam krajevnega prebivalstva.

Krajevna skupnost je dolžna vsako leto sprejeti finančni načrt svojega delovanja za opravljanje nalog, določenih v statutu občine in prenesenih nalog, ki morajo biti usklajene s proračunom občine.
Prihodki in odhodki krajevne skupnosti morajo biti zajeti v njenem finančnem načrtu, ki je sestavni del občinskega proračuna.
V bilanci prihodkov in odhodkov občine se vključujejo tudi vsi prihodki in odhodki krajevne skupnosti.

Kolikor krajevna skupnost izvaja investicijska dela v obsegu nalog, opredeljenih v statutu občine in predstavljajo sredstva občinskega in državnega proračuna več kot 50% investicije, nastopa kot investitor občina.
Krajevna skupnost se ne sme zadolževati.
Občina ne prevzema finančnih obveznosti za naloge oziroma programe, ki jih krajevna skupnost ni predhodno uskladila z njo.
Pravni posli, ki jih sklene krajevna skupnost nad vrednostjo, določeno v statutu občin in odloku o proračunu občine za tekoče leto, veljajo le ob pismenem soglasju župana.
Krajevna skupnost odgovarja za svoje obveznosti z vsem svojim premoženjem. Za obveznosti krajevne skupnosti subsidiarno odgovarja občina.

Krajevne skupnosti lahko nepremičnine dajejo v zakup oziroma najem na način kot velja za oddajo poslovnih prostorov občine in morajo pri tem prvenstveno upoštevati interese in potrebe svojih občanov v zvezi z njihovim interesnim združevanjem in potrebami za opravljanje deficitarnih storitvenih dejavnosti na svojem območju.
Za oddajo nepremičnin, razen v primerih priložnostne (enkratne) oddaje, je svet krajevne skupnosti dolžan pridobiti soglasje pristojnega organa občine, ki izdajo soglasja odkloni, če ugotovi, da krajevna skupnost ni upoštevala določil prvega odstavka tega člena.
Za odsvojitev nepremičnega premoženja krajevne skupnosti na odplačen ali neodplačen način je svet krajevne skupnosti dolžan pridobiti soglasje občinskega sveta.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki jih doseže krajevna skupnost pri opravljanju nalog, opredeljenih v statutu občine in prenesenih nalog, krajevna skupnost uporablja za namene, določene v njihovih statutih.
Sredstva iz gospodarjenja z lastnim premoženjem krajevna skupnost porabi za njihovo investicijsko in redno vzdrževanje. Ostanek sredstev se porabi za financiranje interesnih dejavnosti krajevne skupnosti (programi za starejše občane in mladino, krajevna glasila, prireditve, proslave, ureditev okolja in podobno).
Premoženje krajevne skupnosti je javno premoženje in zanj veljajo predpisi, kot veljajo za premoženje občine.

Finančno-računovodske storitve za krajevne skupnosti opravljajo krajevne skupnosti same v skladu s predpisi, ki veljajo za finančno poslovanje občine, lahko pa te storitve opravlja za krajevne skupnosti tudi finančno-računovodska služba občine.

Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti opravlja nadzorni odbor krajevne skupnosti, ki v primeru ugotovitve nepravilnosti o tem obvesti nadzorni odbor občine.
Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevnih skupnosti opravlja tudi nadzorni odbor občine, ki o svojih ugotovitvah poroča občinskemu svetu.

Organ krajevne skupnosti je svet krajevne skupnosti, ki ga izvolijo volilni upravičenci s stalnim prebivališčem na območju krajevne skupnosti za štiri leta. Redne volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo istočasno kot redne volitve v občinski svet.
Predsednik sveta predstavlja in zastopa krajevno skupnost.
Svet krajevne skupnosti izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika z večino glasov navzočih članov.
Funkcija predsednika, podpredsednika in članov sveta krajevne skupnosti je neprofesionalna.

Krajevna skupnost v statutu določi podrobnejšo notranjo organiziranost in druge zadeve, potrebne za njeno delovanje.

Župan občine ima pravico biti navzoč in razpravljati na sejah sveta krajevne skupnosti, brez pravice glasovanja.
Predsedniki svetov krajevnih skupnosti oblikujejo posvetovalni kolegij, ki ima pravico dajati mnenja, predloge in pobude občinskemu svetu in županu.
Posvetovalni kolegij podrobneje uredi način svojega dela s poslovnikom.

V krajevni skupnosti tajnik/tajnica (v nadaljevanju: tajnik):
– skrbi za zakonito delovanje krajevne skupnosti in njenih organov,
– opravlja strokovna, organizacijska in administrativno tehnična dela za krajevno skupnost in njene organe na podlagi sklepov sveta oziroma po navodilih predsednika,
– pripravlja finančno dokumentacijo in skrbi za zakonitost finančnega poslovanja,
– sodeluje in pomaga pri izgradnji komunalne infrastrukture,
– sodeluje pri pospeševanju kulturnih in drugih društvenih dejavnosti,
– sprejema stranke in vodi zapisnike.
Za tajnike krajevnih skupnostih, ki imajo sklenejo delovno razmerje v krajevni skupnosti se glede delovnih razmerij uporabljajo predpisi s področja javne uprave.

Občinski svet lahko na predlog župana, nadzornega odbora občine, četrtine članov sveta krajevne skupnosti ali zbora občanov krajevne skupnosti razpusti svet krajevne skupnosti in razpiše predčasne volitve:
– če se svet krajevne skupnosti po najmanj trikratnem sklicu v obdobju šestih mesecev ne sestane na sklepčni seji,
– če ne izvršuje nalog, ki so mu v skladu s statutom zaupane oziroma jih izvršuje v nasprotju z zakonom, predpisi in splošnimi akti občine,
– če se ugotovi, da svet krajevne skupnosti nezakonito razpolaga s sredstvi občanov ali če se sredstva, ki so krajevni skupnosti dodeljene iz proračuna občine ali lastna sredstva, uporabljajo nenamensko.

Svet krajevne skupnosti predloži občinskemu svetu v soglasje statut krajevne skupnosti, ki prične veljati, ko da občinski svet nanj soglasje.
Krajevne skupnosti morajo svoje statute uskladiti s tem odlokom najkasneje do 30. 9. 2004.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.