Na podlagi četrtega odstavka 105. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo) minister za šolstvo, znanost in šport izdaja

Ta pravilnik določa pogoje, način in postopek, s katerim se strokovnim delavcem in ravnateljem v javnih vrtcih in šolah (v nadaljevanju: strokovni delavci) omogoča nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, pristojnosti in sestavo organov, ki vodijo postopke za naročanje oziroma zbiranje programov za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje (v nadaljevanju: programi), pravila za financiranje programov, točkovanje programov za namen napredovanja strokovnih delavcev v nazive, načine priznavanja točk za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, opravljeno izven okvira objavljenih programov, ter vsebino, obliko in način vodenja dokumentacije o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju.

Cilj nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju je zagotavljanje strokovne usposobljenosti za poučevanje določenega predmeta ali predmetnega področja oziroma opravljanje določenega strokovnega dela, podpiranje profesionalnega in strokovnega razvoja vsakega strokovnega delavca, razvoja javnega vrtca in šole ter razvoja celotnega sistema vzgoje in izobraževanja in s tem povečanja njegove kvalitete in učinkovitosti.

Nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju se v skladu s tem pravilnikom izvaja po naslednjih programih:
Programi za izpopolnjevanje izobrazbe so programi, ki nadgrajujejo, poglabljajo in razširjajo znanja iz programov za pridobitev izobrazbe ter so z zakonom ali podzakonskimi predpisi določeni kot eden od izobrazbenih pogojev za poučevanje določenega predmeta ali predmetnega področja oziroma za opravljanje drugega strokovnega oziroma poslovodnega dela v vzgoji in izobraževanju.
Programi profesionalnega usposabljanja so programi, ki omogočajo kontinuiran profesionalni razvoj strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, usposabljanje za izvajanje novih javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja in doseganje ciljev novih učnih načrtov oziroma katalogov znanja in izpitnih katalogov, nenehno posodabljanje disciplinarnega, strokovnega in profesionalnega znanja, seznanjanje z učinkovitimi vzgojno-izobraževalnimi praksami in uspešnimi pristopi za profesionalno obvladovanje vzgojno-izobraževalnega procesa ter povečanje njegove učinkovitosti.
Objavljeni programi so programi za izpopolnjevanje izobrazbe in programi profesionalnega usposabljanja, ki so v skladu s tem pravilnikom uvrščeni v nabor objavljenih programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju za posamezno šolsko leto.
Drugi programi so programi, ki niso uvrščeni v nabor objavljenih programov, njihovi cilji pa so skladni s cilji, določenimi v 2. členu tega pravilnika, in sicer tematske konference, izobraževanje v študijskih skupinah, mentorskih mrežah ali drugih mrežah povezovanja strokovnih delavcev javnih vrtcev oziroma šol, ki jih organizirajo Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije, Šola za ravnatelje oziroma Državni izpitni center, programi računalniškega opismenjevanja ter verificirani programi.
Tematske konference so krajše oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ki so namenjene celotnemu vzgojiteljskemu, učiteljskemu oziroma predavateljskemu zboru posameznega javnega vrtca oziroma šole. Le-ta jih samostojno organizira, kadar v okviru nabora objavljenih programov ni programa, ki bi ustrezal njegovim specifičnim izobraževalnim potrebam.
Izobraževanje v študijskih skupinah, mentorskih mrežah ali drugih mrežah povezovanja strokovnih delavcev javnih vrtcev oziroma šol, ki jih organizirajo Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije, Šola za ravnatelje oziroma Državni izpitni center (v nadaljevanju: izobraževanje v mrežah), so krajše oblike nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, namenjene seznanjanju z novostmi v učnih načrtih oziroma izobraževalnih programih ali usposabljanju za izvajanje novosti na področju izvajanja vzgojno-izobraževalnega dela.
Programi računalniškega opismenjevanja so programi, namenjeni usposabljanju strokovnih delavcev za uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije v vzgoji in izobraževanju. Postopke v zvezi z zagotavljanjem teh programov vodi programski svet, ki ga v ta namen imenuje minister, pristojen za šolstvo (v nadaljevanju: minister).
Verificirani programi so programi, ki se jih strokovni delavec udeleži v Republiki Sloveniji ali v tujini izven sistema nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, v postopku verifikacije pa je ugotovljeno, da so njihovi cilji skladni s cilji, določenimi v 2. členu tega pravilnika.

Programski svet ima dvaindvajset članov, ki jih za obdobje 6 let imenuje minister, in sicer:
– enega na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje izmed njegovih članov,
– enega na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za poklicno izobraževanje izmed njegovih članov,
– enega na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje odraslih izmed njegovih članov,
– enega na predlog Zavoda Republike Slovenije za šolstvo,
– enega na predlog Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje,
– enega na predlog Andragoškega centra Republike Slovenije,
– tri na predlog reprezentativnih sindikatov, ki so organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja na območju Republike Slovenije,
– tri na predlog Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije,
– enega predstavnika ravnateljev vrtcev,
– enega predstavnika ravnateljev osnovnih šol,
– enega predstavnika ravnateljev glasbenih šol,
– enega predstavnika ravnateljev osnovnih šol s prilagojenim programom oziroma zavodov za vzgojo in izobraževanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami,
– enega predstavnika ravnateljev splošnih srednjih šol,
– enega predstavnika ravnateljev poklicnih in strokovnih srednjih šol,
– enega predstavnika ravnateljev višjih strokovnih šol,
– enega predstavnika direktorjev oziroma vodij izobraževanja odraslih,
– dva predstavnika ministrstva.
Programski svet ima predsednika, ki ga v skladu s poslovnikom člani izvolijo izmed treh predstavnikov Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije.

Programski svet ima naslednje pristojnosti:
– oblikuje smernice razvoja nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju,
– sodeluje s strokovnimi telesi, ki jih za področje vzgoje in izobraževanja imenuje minister ali Vlada Republike Slovenije, in z visokošolskimi zavodi, ki izvajajo javno veljavne študijske programe za izobraževanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju,
– vodi postopke v zvezi z zagotavljanjem predpisanih programov in jih predloži v potrditev ministru,
– vodi postopke v zvezi z zagotavljanjem posodobitvenih programov in jih predloži v potrditev ministru,
– opravlja naloge v zvezi s pripravo in z izvedbo javnega razpisa za zbiranje programov in predloži izbrane programe v potrditev ministru,
– predlaga ministru deleže za financiranje in sofinanciranje programov,
– objavi programe na svetovnem spletu,
– sprejema poročila o evalvaciji programov in sistema nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja,
– imenuje delovna telesa,
– opravlja druge naloge v skladu s tem pravilnikom.
Člani programskega sveta, ki jih minister imenuje na predlog Centra Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Zavoda Republike Slovenije za šolstvo oziroma Andragoškega centra Republike Slovenije, sodelujejo pri opravljanju nalog iz prejšnjega odstavka brez pravice do glasovanja, v skladu s poslovnikom, ki ureja delovanje programskega sveta.
Na predlog najmanj polovice prisotnih članov programskega sveta sodeluje brez pravice do glasovanja pri opravljanju posameznih nalog iz tretje do vključno šeste alinee prvega odstavka tega člena tisti član programskega sveta, pri katerem se zaradi interesne povezanosti v postopkih v zvezi z zagotavljanjem oziroma zbiranjem programov v skladu s tem pravilnikom pojavi dvom o nepristranosti pri odločanju, v skladu s poslovnikom, ki ureja delovanje programskega sveta.

Programski svet ima stalna delovna telesa, in sicer:
– komisijo za verifikacijo programov,
– komisijo za evalvacijo sistema in programov nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja.
Člane stalnih delovnih teles imenuje programski svet izmed svojih članov. Programski svet ob imenovanju navede tudi njihove pristojnosti in mandat.

Programski svet uredi svoje delovanje ter delovanje, pristojnosti in mandat delovnih teles s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov vseh članov, ki imajo pravico glasovanja.

Strokovna, tehnična, administrativna in druga dela za programski svet in njegova delovna telesa opravlja ministrstvo.

Za čas, porabljen na sejah programskega sveta in stalnih delovnih teles, pripada predsedniku in članom sejnina.
Višino sredstev za sejnine v skladu s predpisi določi minister za vsako leto s sklepom.
Ministrstvo članom programskega sveta in stalnih delovnih teles, ki imajo bivališče izven kraja, kjer je sklicana seja, plača potne stroške v skladu s predpisi, ki veljajo za državno upravo.

Programi za izpopolnjevanje izobrazbe so:
– študijski programi za izpopolnjevanje, ki se sprejmejo v skladu s predpisi s področja visokega šolstva,
– programi za izpopolnjevanje, namenjeni strokovnim delavcem s srednjo izobrazbo, ki jih sprejme minister na predlog Strokovnega sveta Republike Slovenije za splošno izobraževanje v skladu s predpisi s področja organizacije in financiranja vzgoje in izobraževanja,
– program šole za ravnatelje, ki ga določi minister v skladu s 106. členom Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (Uradni list RS, št. 115/03 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZOFVI).
Izvajanje programa iz prve alinee prvega odstavka tega člena se zagotovi tako, da minister naroči izvedbe programa visokošolskemu zavodu, ki je študijski program za izpopolnjevanje pripravil in ga sprejel v skladu s predpisi s področja visokega šolstva.
Izvajanje programa iz druge alinee prvega odstavka tega člena se zagotovi tako, da minister naroči izvedbe programa izvajalcu javno veljavnih izobraževalnih programov, ki je vpisan v razvid izvajalcev javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja za izvajanje tega programa.
Izvajanje programa iz tretje alinee prvega odstavka tega člena se zagotavlja v skladu s 106. členom ZOFVI.

Sklopi programov za profesionalno usposabljanje so:
– programi, navedeni v prilogah k pravilnikom, ki določajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju (v nadaljevanju: predpisani programi),
– posodobitveni programi,
– programi za vzgojiteljske, učiteljske oziroma predavateljske zbore (v nadaljevanju: programi za učiteljske zbore),
– programi za širjenje dobre prakse,
– programi za profesionalni razvoj.

Predpisani programi so programi usposabljanja strokovnih delavcev za izvajanje novih javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja in za doseganje ciljev novih učnih načrtov oziroma katalogov znanja in izpitnih katalogov, ki so navedeni v prilogah k pravilnikom, ki določajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
Med predpisane programe se uvršča tudi program priprave na strokovni izpit v skladu s pravilnikom, ki ureja pripravništvo in strokovni izpit strokovnih delavcev na področju vzgoje in izobraževanja.

Programski svet pozove strokovne komisije, ki so v skladu s predpisi imenovane za pripravo novih javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, novih učnih načrtov oziroma novih katalogov znanja in izpitnih katalogov, da oblikujejo predloge za predpisane programe in jih posredujejo v obravnavo programskemu svetu.
Predpisani programi so 8 do 24-urni. Kadar so podani utemeljeni razlogi, minister na predlog programskega sveta določi daljše trajanje programa.
Predlog za predpisani program mora vsebovati:
– ime javno veljavnega programa vzgoje in izobraževanja,
– predmet, katalog znanja, izpitni katalog oziroma strokovno delo,
– ciljno skupino,
– cilje programa,
– število ur programa,
– teme programa z opredelitvijo vsebin,
– število ur in oblike dela za posamezno temo,
– priporočila glede aktivnih metod vzgojno-izobraževalnega dela, za katere je potrebno usposobiti strokovne delavce.
Programski svet predloge predpisanih programov, ki so oblikovani v skladu s prejšnjim odstavkom, in za katere sprejme odločitev, da so ustrezni, predloži v potrditev ministru.
Ob potrditvi programov minister s sklepom opredeli, glede na področje dela oziroma naloge, za katere so ustanovljeni, pristojne izvajalce za posamezni program.
Izvajalci predpisanega programa so lahko visokošolski zavodi, ki izvajajo javno veljavne študijske programe za pridobitev izobrazbe za pedagoške poklice, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Republike Slovenije, Pedagoški inštitut oziroma izvajalci javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki jih za izvajanje predpisanih programov pooblasti minister.
Minister za vsako šolsko leto pozove izvajalce, določene s sklepom iz petega odstavka tega člena, k izvedbi potrjenih predpisanih programov ter predložitvi predloga števila izvedb posameznega programa in cene posamezne izvedbe s prikazom izračuna cene. Na podlagi prejetih ponudb minister izda sklep, s katerim za vsako šolsko leto določi izvajalce programa, število izvedb programa in ceno posamezne izvedbe.

Posodobitveni programi so programi, ki omogočajo strokovnim delavcem nenehno posodabljanje disciplinarnega in strokovnega znanja za predmete, ki jih poučujejo, oziroma strokovno delo, ki ga opravljajo. V okviru teh programov se zagotavlja tudi usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje novih javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja in za doseganje ciljev novih učnih načrtov oziroma katalogov znanj in izpitnih katalogov, ki niso navedeni v prilogah k pravilnikom, ki določajo izobrazbene pogoje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, ter usposabljanje strokovnih delavcev za izvajanje sistemskih in kurikularnih novosti v širšem pomenu. V okvir teh programov sodijo tudi programi usposabljanja strokovnih delavcev za organiziranje optimalnega učnega okolja z uporabo sodobnih pedagoških in didaktičnih pristopov ter novih učnih tehnologij.

Programski svet vsaki dve leti pozove visokošolske zavode, ki izobražujejo diplomante za potrebe splošnega, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter izobraževanja odraslih, Zavod Republike Slovenije za šolstvo, Center Republike Slovenije za poklicno izobraževanje, Andragoški center Slovenije, Pedagoški institut, Šolo za ravnatelje, Državni izpitni center, socialne partnerje na področju poklicnega izobraževanja ter strokovne komisije, ki so v skladu s predpisi imenovane za pripravo novih javno veljavnih programov, učnih načrtov oziroma katalogov znanj in izpitnih katalogov, da posredujejo predloge programov za posodabljanje znanja strokovnih delavcev.
Predlagatelji programov iz prvega odstavka tega člena morajo poziv za predloge programov, ki se bodo izvajali v naslednjih dveh šolskih letih, prejeti najkasneje do konca januarja tekočega šolskega leta.
Predlog mora vsebovati podatke iz tretjega odstavka 13. člena tega pravilnika ter predlog cene programa s prikazom izračuna cene.
Po pregledu in uskladitvi prejetih predlogov programski svet opredeli področja in teme, za katera bo prednostno zagotavljal posodobitvene programe v naslednjem dveletnem obdobju ter predloži programe v potrditev ministru. Ob sprejemu programov minister izmed predlagateljev programov iz prvega odstavka tega člena s sklepom določi izvajalce programov, število izvedb programov in ceno posamezne izvedbe.
Kadar z izvajalci, določenimi v skladu s prejšnjim odstavkom, ni mogoče zagotoviti izvajanja določenega posodobitvenega programa, lahko minister za izvajanje tega programa pooblasti izvajalca javno veljavnih programov vzgoje in izobraževanja.
Posodobitveni programi so 8 do 24-urni. Kadar so podani utemeljeni razlogi, minister na predlog programskega sveta določi daljše trajanje programa.

Programi za učiteljske zbore so programi, ki izhajajo neposredno iz potreb vzgojno-izobraževalnega dela in so namenjeni usposabljanju za profesionalno obvladovanje vzgojno-izobraževalnega procesa in povečanje njegove učinkovitosti.
Programski svet vsaki dve leti pozove v Republiki Sloveniji registrirane zveze, skupnosti in druga stanovska združenja ravnateljev oziroma direktorjev ali vodij izobraževanja odraslih, ki delujejo za področje celotne države, in reprezentativne sindikate, ki so organizirani v dejavnosti vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji, da predlagajo teme za programe.
Predlagatelji tem iz drugega odstavka tega člena morajo poziv za predloge tem za programe, ki se bodo izvajali v naslednjih dveh šolskih letih, prejeti najkasneje do konca januarja tekočega šolskega leta.
Programski svet zbere teme, jih vsebinsko poveže in jih predloži ministru v potrditev. Če programski svet ugotovi, da je potrebno nabor predlaganih tem dopolniti s temami, dogovorjenimi z mednarodnimi projekti na področju vzgoje in izobraževanja, v katere je vključena Republika Slovenija, predlaga ministru dodatne teme.
Programi za učiteljske zbore so 8 ali 16-urni.
Minister na predlog programskega sveta objavi javni razpis za zbiranje programov. Na javni razpis se lahko prijavi vsaka pravna in fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje izobraževalne dejavnosti.

Programi za širjenje dobre prakse so programi, ki omogočajo prenos dobrih vzgojno-izobraževalnih praks, razvitih v okviru razvojnih, inovacijskih in drugih projektov, v katerih sodelujejo izvajalci javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja, na javne vrtce in šole.
Programski svet vsaka tri leta opredeli potrebe po programih širjenja dobre prakse in predlaga ministru v potrditev teme in objavo javnega razpisa za zbiranje programov. Programi so 8, 16 ali 24-urni.
Teme za programe, ki se bodo izvajali v naslednjih treh šolskih letih, mora programski svet opredeliti najkasneje do konca januarja tekočega šolskega leta.
Minister na predlog programskega sveta objavi javni razpis za zbiranje programov. Na javni razpis se lahko prijavijo izvajalci javnoveljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki so zaključili razvojni, inovacijski ali drugi projekt v okviru tem, ki jih razpiše minister na predlog programskega sveta v skladu z drugim odstavkom tega člena. Podrobnejši kriteriji za izbor programov se določijo z razpisom.

Programi za profesionalni razvoj so namenjeni spodbujanju profesionalnega razvoja strokovnih delavcev v vseh fazah poklicne kariere.
Programski svet vsaka tri leta opredeli potrebe po programih za spodbujanje profesionalnega razvoja, predlaga ministru teme ter objavo javnega razpisa za zbiranje programov. Programi so 8, 16 ali 24-urni.
Teme za programe, ki se bodo izvajali v naslednjih treh šolskih letih, mora programski svet opredeliti najkasneje do konca januarja tekočega šolskega leta.
Minister na predlog programskega sveta objavi javni razpis za zbiranje programov. Na javni razpis se lahko prijavi vsaka pravna in fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje izobraževalne dejavnosti.

Kadar je s tem pravilnikom določeno, da minister za zbiranje programov objavi javni razpis, se postopek na predlog programskega sveta začne s sklepom ministra o izvedbi javnega razpisa za zbiranje programov za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju.
S sklepom se določi:
– sklope programov, ki so predmet javnega razpisa,
– teme, ki jih programski svet predlaga za posamezne sklope,
– najdaljše trajanje programa,
– najvišjo ceno za posamezno izvedbo programa oziroma najvišjo kotizacijo na udeleženca.
Minister s sklepom določi tudi komisijo za odpiranje vlog.

Javni razpis za izbor programov se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Objava vsebuje zlasti:
– navedbo ministrstva, pristojnega za šolstvo, in njegov sedež,
– pravno podlago za izvedbo javnega razpisa,
– predmet javnega razpisa z navedbo programskih sklopov in tem v okviru tematskih sklopov, najvišjo ceno oziroma kotizacijo ter trajanjem,
– navedbo osnovnih pogojev za kandidiranje na javnem razpisu,
– navedbo potrebnih dokazil, s katerimi vlagatelj dokazuje izpolnjevanje pogojev,
– navedbo meril za izbor,
– navedbo zahtevane vsebine vloge,
– določilo, da se vloga šteje za popolno, če je v razpisanem roku za predložitev vlog posredovana z zahtevano vsebino na navedeni naslov tudi v elektronski obliki,
– rok za predložitev vlog,
– rok, v katerem bodo vlagatelji obveščeni o izidu javnega razpisa.

Javni razpis se, upoštevaje roke iz tretjega odstavka 16., 17. oziroma 18. člena ter v skladu s prvim odstavkom 25. člena tega pravilnika, objavi v tekočem šolskem letu za programe, ki se bodo izvajali v naslednjem šolskem letu.

Postopek javnega razpisa poteka po naslednjem vrstnem redu:
1. sklep ministra o izvedbi postopka,
2. priprava in objava javnega razpisa,
3. odpiranje vlog,
4. ocena formalne popolnosti vlog, ki jo opravi komisija za odpiranje,
5. dopolnjevanje vlog,
6. presoja skladnosti programa z merili izbora, ki jo opravi programski svet,
7. predlog izbranih programov, ki ga programski svet predloži v potrditev ministru,
8. sklep ministra o izbiri programov.

Minister s sklepom izbere programe, ki jih za izbor predlaga programski svet. S sklepom minister določi tudi trajanje programa in ceno za posamezno izvedbo oziroma kotizacijo na udeleženca.
Programe, za katere programski svet ugotovi, da niso skladni z razpisanimi temami oziroma ne ustrezajo drugim merilom iz javnega razpisa, minister z obrazloženim sklepom na predlog programskega sveta zavrne. Sklep ministra je dokončen.
Programi, izbrani na podlagi javnega razpisa, se uvrstijo med programe, ki so objavljeni v skladu s tem pravilnikom.

Za vsa vprašanja v zvezi s postopkom javnega razpisa, ki niso urejena s tem pravilnikom, se smiselno uporabljajo določbe predpisov, ki urejajo postopke za izvrševanje proračuna Republike Slovenije.

Programe, za katere je tako določeno s tem pravilnikom, programski svet objavi na svetovnem spletu. Programi se objavijo praviloma najkasneje do konca tekočega šolskega leta za naslednje šolsko leto.
V izjemnih primerih, ko se izkažejo potrebe po dodatnih naročilih programov v skladu s tem pravilnikom, se objava dopolni tudi po izteku roka, določenega v prejšnjem odstavku.

V objavi se za vsak program navede:
– firma oziroma ime in sedež oziroma prebivališče izvajalca,
– ime programa,
– število točk, s katerimi se ovrednoti program,
– koordinator programa,
– število ur programa,
– tip izvedbe: za celoten učiteljski zbor ali za določeno število prijavljenih strokovnih delavcev,
– ciljne skupine,
– cilji programa,
– teme, vsebine in predavatelji,
– število ur in oblike dela za posamezno temo,
– pogoji za udeležbo,
– obveznosti udeležencev,
– rok prijave in kraj izvedbe,
– posebnosti programa,
– cena programa, kadar je program namenjen celotnemu učiteljskemu zboru, oziroma višina kotizacije za posameznega udeleženca.
Za programe iz 16. in 18. člena tega pravilnika se navede tudi reference izvajalca s številom že izvedenih programov, vsebinami in naročniki.

Javni vrtec oziroma šola strokovnim delavcem omogoča nadaljnje izobraževanje in usposabljanje v skladu s predpisi, ki veljajo za strokovne delavce na področju vzgoje in izobraževanja.

Strokovni delavec, ki poučuje predmet oziroma izvaja strokovno delo, za katerega je v prilogi k pravilniku, ki določa izobrazbene pogoje strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, naveden predpisani program, ima pravico in dolžnost, da se izobražuje v tem programu.
Ravnatelj je dolžan za strokovnega delavca iz prejšnjega odstavka prednostno načrtovati izobraževanje v predpisanem programu v okviru letnega delovnega načrta in mu prednostno omogočiti udeležbo v tem programu.

Z nadaljnjim izobraževanjem in usposabljanjem lahko strokovni delavci pridobijo točke, ki se upoštevajo v sistemu napredovanja strokovnih delavcev v nazive.
Pravico do točk pridobi strokovni delavec, ki:
– opravi vse obveznosti, določene s študijskim programom za izpopolnjevanje izobrazbe, s katerim si pridobi usposobljenost, ki je ni mogoče pridobiti v študijskih programih za pridobitev izobrazbe oziroma je ni bilo mogoče pridobiti v času, ko se je strokovni delavec izobraževal,
– opravi vse obveznosti, določene s programom profesionalnega usposabljanja, tematsko konferenco, z izobraževanjem v mrežah ali s programom računalniškega opismenjevanja, oziroma
– opravi vse obveznosti iz programa, za katerega na podlagi postopka verifikacije minister odloči, da so njegovi cilji skladni s cilji, določenimi v 2. členu tega pravilnika.

Kadar s tem pravilnikom ni drugače določeno, se programi točkujejo na naslednji način:

– od 8 do 15 ur         0,5 točke,
– od 16 do 23 ur        1 točka,
– 24 ur in več          1,5 točke.

Predpisani programi se točkujejo na naslednji način:

– od 8 do 11 ur         0,5 točke,
– od 12 do 17 ur        1 točka,
– od 18 do 23 ur        1,5 točke,
– 24 ur in več          2 točki.

Število točk za posamezni program za izpopolnjevanje izobrazbe določi minister.

Delež financiranja programov za izpopolnjevanje izobrazbe ter višino kotizacij določi minister na predlog programskega sveta za vsako šolsko leto.
Glede na delež financiranja se programi za izpopolnjevanje izobrazbe uvrstijo v naslednje skupine:
– programi, s katerimi se pridobi usposobljenost za poučevanje predmetov oziroma opravljanje vzgojno-izobraževalnega dela, ki je ni mogoče oziroma je ni bilo mogoče pridobiti v času izobraževanja za pridobitev izobrazbe, in jih ministrstvo financira v celoti,
– programi, s katerimi se usposobljenost, pridobljena z diplomo, razširi na novo področje dela, in jih ministrstvo financira v 75% deležu,
– programi, s katerimi se pridobi pedagoška, pedagoško-andragoška oziroma specialno-pedagoška izobrazba, ki je v skladu s predpisi določena kot osnovni pogoj za strokovnega delavca v vzgoji in izobraževanju, in jih ministrstvo financira v 50% deležu.
Program šole za ravnatelje se financira na podlagi enajste alinee sedmega odstavka 81. člena ZOFVI v skladu z ustanovitvenim aktom na podlagi prvega odstavka 106. člena ZOFVI.
Izjemoma lahko minister na predlog programskega sveta določi tudi drugačen delež financiranja programov za izpopolnjevanje izobrazbe iz drugega odstavka tega člena.
Predpisane programe ministrstvo financira v celoti, zato udeleženci zanje ne plačujejo kotizacij.
Delež financiranja posodobitvenih programov določi na predlog programskega sveta minister za vsako šolsko leto posebej glede na število programov, načrtovano število izvedb ter razpoložljiva finančna sredstva.

Za financiranje oziroma sofinanciranje programov za izpopolnjevanje izobrazbe, predpisanih programov ter posodobitvenih programov se sklene pogodba med ministrstvom in izvajalcem programa. Pogodba mora vsebovati zlasti:
– pogodbeni stranki,
– predmet pogodbe oziroma namen, za katerega so sredstva dodeljena,
– rok za izvedbo predmeta pogodbe,
– višino dodeljenih finančnih sredstev in dinamiko plačevanja,
– skrbnika pogodbe za vsako pogodbeno stranko,
– način nadzora izvajanja programa in preverjanje namenske porabe dodeljenih sredstev,
– razloge, zaradi katerih ministrstvo zadrži izvajanje pogodbe oziroma jo odpove in zahteva vračilo sredstev,
– pristojno sodišče za reševanje sporov,
– podpis in žig za obe pogodbeni stranki,
– datum sklenitve pogodbe.

Sredstva za financiranje objavljenih programov iz 16., 17. in 18. člena tega pravilnika se zagotavljajo javnim vrtcem in šolam v okviru sredstev za materialne stroške v skladu z normativi in standardi oziroma iz drugih sredstev proračuna Republike Slovenije, ki se namenijo za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev.

Vrste potrdil, ki se izdajo v skladu s tem pravilnikom, so:
– potrdilo o udeležbi v programu nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja,
– potrdilo o opravljenem študijskem programu za izpopolnjevanje, ki je javna listina v skladu s predpisi s področja visokega šolstva,
– potrdilo o pridobljenem številu točk za napredovanje v naziv, ki se izda strokovnemu delavcu po opravljenem študijskem programu za izpopolnjevanje,
– potrdilo o opravljenem programu za izpopolnjevanje izobrazbe iz druge alinee prvega odstavka 10. člena tega pravilnika,
– potrdilo o opravljenem programu šole za ravnatelje,
– potrdilo o opravljenem programu profesionalnega usposabljanja,
– potrdilo o nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju, ki se izda udeležencem v drugih programih izven sistema objavljenih programov v skladu s tem pravilnikom,
– potrdilo o izvajanju programa, ki se izda predavatelju oziroma vodji delavnice v okviru programa.
Potrdila iz četrte, pete, šeste in sedme alinee prejšnjega odstavka tega člena vsebujejo tudi podatek o pridobljenem številu točk za napredovanje strokovnega delavca v naziv.
Potrdil iz druge do vključno sedme alinee prvega odstavka tega člena ni mogoče izdati, dokler udeleženec ne odda evalvacijskega vprašalnika, ki ga na predlog programskega sveta določi minister.

Vsebino in obliko potrdil iz prejšnjega člena določi minister, razen potrdila iz druge alinee prvega odstavka, ki ga določijo visokošolske institucije, izvajalke teh programov, v skladu s predpisi s področja visokega šolstva.

Potrdilo iz prve alinee prvega odstavka 36. člena tega pravilnika izda udeležencu na njegovo željo izvajalec programa.
Potrdila iz druge in tretje alinee prvega odstavka 36. člena tega pravilnika izdajajo izvajalci študijskih programov za izpopolnjevanje.
Potrdilo iz četrte alinee prvega odstavka 36. člena tega pravilnika izda izvajalec programa za izpopolnjevanje izobrazbe iz druge alinee prvega odstavka 10. člena tega pravilnika.
Potrdilo iz pete alinee prvega odstavka 36. člena tega pravilnika izda Šola za ravnatelje.
Potrdilo iz šeste alinee prvega odstavka 36. člena tega pravilnika izdajajo izvajalci programov profesionalnega usposabljanja.
Potrdilo iz sedme alinee prvega odstavka 36. člena tega pravilnika izdajajo:
– za tematske konference ravnatelj vrtca oziroma šole,
– za izobraževanje v mrežah organizatorji mreže,
– za verificiran program minister oziroma izvajalec programa po pooblastilu ministra.
Potrdilo iz osme alinee prvega odstavka 36. člena tega pravilnika izda predavatelju oziroma vodji delavnice v okviru programa na njegovo željo izvajalec programa.
Strokovni delavec ne more biti hkrati udeleženec in predavatelj oziroma vodja delavnice v programu.

Ministrstvo vodi evidence o izvajalcih programov, o programih in o udeležencih programov ter zbira, uporablja in hrani osebne podatke v skladu s predpisi.

Ne glede na določbe 15., 17. in 18. člena tega pravilnika programski svet prvič pozove upravičene predlagatelje programov oziroma tem za programe najkasneje do konca januarja 2005.
Ne glede na določbo 16. člena tega pravilnika programski svet prvič pozove upravičene predlagatelje tem za programe najkasneje v roku 30 dni od dne uveljavitve tega pravilnika.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o strokovnem spopolnjevanju, izobraževanju in usposabljanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju in o postopku za izbiro programov (Uradni list RS, št. 80/98 in 22/03).

Programi strokovnega spopolnjevanja, izbrani v skladu s pravilnikom iz prejšnjega člena, se dokončajo in vrednotijo po določbah navedenega pravilnika.
Za programe, ki so bili v skladu s pravilnikom iz prejšnjega člena izbrani na javnem razpisu za izvajanje naročenih programov stalnega strokovnega spopolnjevanja za šolsko leto 2003/2004, se z aneksom k pogodbi, sklenjeni za izvajanje financiranja in sofinanciranja programov stalnega strokovnega spopolnjevanja strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju, dogovori ena dodatna izvedba programa v šolskem letu 2004/2005.
Določba prejšnjega odstavka ne velja za tiste naročene programe, ki so bili izbrani na javnem razpisu za izvajanje naročenih programov stalnega strokovnega spopolnjevanja za šolsko leto 2003/2004 kot programi, ki jih zahtevajo novi učni načrti po pravilnikih o vrsti in smeri izobrazbe.

Programski svet oblikuje seznam naročenih programov, ki so se v skladu s pravilnikom iz 41. člena tega pravilnika izvajali od vključno šolskega leta 1999/2000 dalje, in za katere meni, da so vsebinsko enakovredni s predpisanimi programi iz 12. člena tega pravilnika.
Seznam programov iz prejšnjega odstavka programski svet najkasneje v roku 30 dni od dne uveljavitve tega pravilnika predloži v potrditev ministru, ki navedenim programom prizna enakovrednost s predpisanimi programi po tem pravilniku.

Člani programskega sveta, ki so bili imenovani v skladu s pravilnikom iz 41. člena tega pravilnika, opravljajo naloge člana programskega sveta do konstituiranja programskega sveta v skladu s tem pravilnikom.
Minister imenuje člane programskega sveta v skladu s tem pravilnikom najkasneje do konca decembra 2004. Z dnem imenovanja novih članov preneha mandat dotedanjim.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha mandat programskim sosvetom, ki jih je programski svet imenoval v skladu s pravilnikom iz 41. člena tega pravilnika.
Stalna delovna telesa programskega sveta, oblikovana v skladu s pravilnikom iz 41. člena tega pravilnika, opravljajo naloge do konstituiranja programskega sveta v skladu s prejšnjim členom.

Poslovnik, s katerim je programski svet v skladu s pravilnikom iz 41. člena tega pravilnika uredil svoje delovanje, delovanje programskih sosvetov in stalnih delovnih teles, se smiselno uporablja do sprejema novega poslovnika v skladu s tem pravilnikom.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.