Na podlagi 218. člena zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02), prve alinee 56. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi 58. do 63. člena zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 18/84, 33/89 in 24/92) ter 6. in 15. člena statuta Občine Podlehnik (Uradni list RS, št. 39/99, 46/01 in 81/02) je Občinski svet občine Podlehnik na 8. redni seji dne 17. 5. 2004 sprejel
O D L O K
o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa območja na katerih se v Občini Podlehnik plačuje nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč (v nadaljnjem besedilu: nadomestilo), merila za določitev višine nadomestila neposrednim uporabnikom stavbnih zemljišč ter merila za popolno oziroma delno oprostitev plačila nadomestila.
2. člen
Za uporabo stavbnega zemljišča se v Občini Podlehnik plačuje nadomestilo.
Vsa sredstva zbrana iz naslova plačila nadomestila so prihodek proračuna Občine Podlehnik.
3. člen
Za zazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, na katerih so gradbene parcele z zgrajenimi stavbami in gradbenimi inženirskimi objekti, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tista zemljišča, na katerih se je na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja začelo z gradnjo stavb in gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture. Če določena stavba gradbene parcele še nima določene, se do njene določitve za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, na kateri stoji takšna stavba (fundus), pomnožena s faktorjem 1,5, preostali del površine takšne zemljiške parcele pa se šteje za nezazidano stavbno zemljišče.
Za nezazidana stavbna zemljišča štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
II. OBMOČJA, NA KATERIH SE PLAČUJE NADOMESTILO
4. člen
Območja, na katerih se plačuje nadomestilo:
1. območje: Podlehnik, Stanošina, Zakl, Kozminci, Dežno od št. 1–7 (Stojan Kojc), Gorca od št. 1-13a (Ivan Hren), območje MMP Gruškovje,
2. območje: obsega vsa območja ostalih naselij in delov naselij v Občini Podlehnik, ki niso določena v 1. točki tega člena.
III. MERILA ZA DOLOČITEV VIŠINE NADOMESTILA
5. člen
Nadomestilo za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od stanovanjske površine stanovanj in počitniških objektov oziroma poslovne površine stavb in spremljevalnih objektov ter od vseh zapuščenih objektov.
Stanovanjska površina stanovanja ali počitniškega objekta je čista tlorisna površina sob, predsob, hodnikov v stanovanju, kuhinje, kopalnice, shrambe in drugih zaprtih prostorov stanovanja ter čista tlorisna površina garaže za osebne avtomobile.
Poslovna površina je čista tlorisna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom, kakor tudi pokrita in nepokrita skladišča, interna parkirišča, delavnice na prostem, odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti in podobno.
Nadomestilo se plačuje od površine zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.
6. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namena uporabe so zazidana stavbna zemljišča po tem odloku razvrščena:
– na stavbna zemljišča za stanovanjske namene uporabe (objekti ali deli objektov za stalno stanovanje),
– na stavbna zemljišča za poslovno dejavnost (objekti ali deli objektov namenjeni za poslovno in proizvodno dejavnost),
– na stavbna zemljišča za počitniški namen uporabe (objekti za počitniško uporabo – vikendi),
– na stavbna zemljišča opuščenih in dotrajanih stanovanjskih ter gospodarskih objektov,
– gospodarski objekti,
– parkirišča.
7. člen
Za določitev števila točk se upoštevajo naslednja merila:
1. opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti ter napravami ter dejanska možnost priključitve na te objekte in naprave,
2. namen uporabe stavbnega zemljišča,
3. namenska uporaba stavbnega zemljišč,
4. izjemne ugodnosti za pridobivanje dohodka v gospodarskih dejavnostih,
5. zapuščenost in dotrajanost objekta in stavbnega zemljišča,
6. smotrna izkoriščenost stavbnega zemljišča,
7. motnje pri uporabi stavbnega zemljišča,
8. občasna uporaba javnih površin,
9. druga stavbna zemljišče.
8. člen
Opremljenost stavbnega zemljišča
Opremljenost stavbnega zemljišča s komunalnimi in drugimi objekti in napravami individualne in skupne rabe z dejansko možnostjo priključka na te objekte in naprave se ovrednoti z naslednjimi točkami:
Opis opremljenosti Število točk
----------------------------------------------------
a) ceste (v makadamski izvedbi) 5
b) ceste (v asfaltni izvedbi) 10
b) vodovod 5
c) električno omrežje 5
d) telefon 5
e) javna razsvetljava 5
f) javna kanalizacija 10
Šteje se, da ima stavbno zemljišče možnost priključka na vodovod, elektriko, telefon in kanalizacijo, če je sekundarno omrežje, na katerega se je možno priključiti, oddaljeno od meje stavbnega zemljišča do vključno 50 m in obstaja tudi dejanska možnost priključitve in koriščenja teh komunalnih objektov in naprav.
9. člen
Glede na vrsto dejavnosti oziroma namembnosti in lego se stavbno zemljišče ovrednoti z naslednjimi točkami:
Namembnost/območje 1 2
---------------------------------------------------
I. Stanovanjski namen 100 50
II. Počitniški namen 350 320
III. Poslovni 50 30
IV. Opuščeni in dotrajani objekti
na stavbnih zemljiščih 200 100
10. člen
Izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka
V posameznih dejavnostih se pri uporabi stavbnega zemljišča upoštevajo izjemne ugodnosti v zvezi s pridobivanjem dohodka v gospodarskih dejavnostih:
Dejavnost/območje 1 2
-----------------------------------------------------------
A) kmetijstvo, lov, gozdarstvo 50
B) ribištvo 50 30
C) predelovalne dejavnosti 50 -
D) gradbeništvo 50 30
F) trgovina, popravilo motornih vozil
in izdelki široke porabe 100 70
G) gostinstvo 100 70
H) promet, skladiščenje in zveze 270 150
I) finančno posredništvo 250 170
J) poslovanje z nepremičninami najem
in poslovne storitve 250 170
K) izobraževanje 50 50
L) zdravstvo in socialno varstvo 50 50
M) druge javne, skupne in osebne
storitvene dejavnosti 50 50
N) zasebna gospodinjstva z zaposlenim
osebjem 100 100
O) proizvodnja in distribucija elektrike 300 300
P) poštne in komunikacijske storitve 320 200
R) upravne dejavnosti 270 200
S) dejavnosti ob magistralni in avtocesti
parkirišča 600 600
Š) dejavnosti na MMP Gruškovje 900 900
T) bencinski servisi 1100
11. člen
Kriteriji za opuščen in dotrajani stanovanjski ali gospodarski objekt so:
– nenaseljen objekt (brez stanovalcev ali poslovne, proizvodnje ali kmetijske dejavnosti),
– nevzdrževan zunanji videz objekta,
– nedograjen objekt več kot 5 let od izdaje gradbenega dovoljenja.
Objekti na stavbnih zemljiščih iz prejšnjega odstavka se ovrednotijo s številom točk iz 8. in 9. člena tega odloka, če se ugotovi najmanj en kriterij za stanje objekta, katerega obstoj ugotavlja Občinska uprava občine Podlehnik
12. člen
Nadomestilo za uporabo nezazidanega stavbnega zemljišča se plačuje od površine nezazidanega stavbnega zemljišča, ki je s prostorskim planom določeno za gradnjo oziroma za katero je pristojen organ izdal lokacijsko dovoljenje.
Nezazidano stavbno zemljišče se ovrednoti s 50% točk določenih glede na vrsto dejavnosti oziroma namembnost uporabe in na njegovo lego na podlagi 9. in 10. člena tega odloka.
Pri nezazidanih stavbnih zemljiščih se točkuje celotna površina stavbnih zemljišč namenjena za gradnjo, ne točkuje pa se komunalna opremljenost zemljišč po 8. členu tega odloka.
Za nepokrite poslovne površine se upošteva 50% površine.
13. člen
Za smotrnost uporabe stavbnega zemljišča se stanovanjski objekti razvrstijo v pet razredov objektov ter se točkujejo z naslednjim številom točk:
Objekt/območje 1 2
-----------------------------------------------------------
Individualna stanovanjska hiša 30 20
Stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem 30 20
Objekt z 2-4 stanovanji 30 20
Objekt s 5-10 stanovanji 20 10
Objekti z 11 in več stanovanj 8 5
14. člen
Motenje pri uporabi stavbnega zemljišča
Za motenje pri uporabi stavbnih zemljišč za stanovanjske namene se določijo negativne točke glede na hrup, onesnaženje zraka in dostopnost. Podlaga za določitev stopnje motenost glede hrupa in onesnaženosti zraka so veljavni podzakonski akti Vlade RS, za določitev stopnje motenosti glede na dostopnost stavbnih zemljišč pa strokovno mnenje sodno zapriseženega celica gradbene stroke.
15. člen
Motenost se ovrednoti z znižanjem
naslednjemu številu točk
Motenost/območje 1 2
------------------------------------------------
onesnaženost zraka 20 5
dostopnost 20 30
hrup 20 5
16. člen
Občasno uporabo javnih površin
Nadomestilo se obračuna tudi za občasno uporabo javnih površin na 1. in 2. območju za namene določene s tabelo in se ovrednoti z naslednjim številom točk,
Objekt/območje 1 2
------------------------------------------------
– stojnice 1000 500
– kioski 400 300
– točilnice na prostem 1000 500
– gostinski vrtovi 100 80
– druge dejavnosti ali prireditve,
s katerimi se ustvarja dohodek 200 150
Nadomestilo za uporabo javnih površin se določi tako, da se številu točk iz prejšnjega odstavka prišteje število točk za komunalno opremo iz 8. člena tega odloka, ta vsota pa se pomnoži s številom m2 površine, ki je bila uporabljena.
Za površino, ki je bila uporabljena se šteje površina, ki je potrebna za opravljanje dejavnosti. Površino določi upravljavec javne površine oziroma občinski upravni organ ob izdaji soglasja za uporabo javne površine.
Nadomestilo iz tega člena ne plačajo humanitarne organizacije.
IV. ODMERA NADOMESTILA
17. člen
Letna višina nadomestila po merilih tega odloka se določi tako, da se skupno število točk pomnoži s površino zavezančevega objekta, oziroma s površino zavezančevega zemljišča in z vrednostjo točke za izračun nadomestila.
V stavbah, kjer so razen stanovanjskih tudi poslovni prostori se izračun nadomestila naredi ločeno.
Za izračun nadomestila se uporabljajo podatki iz evidenc, ki jih vodi Občinska uprava občine Podlehnik.
18. člen
Vrednost točke za izračun nadomestila v Občini Podlehnik se enkrat letno uskladi z rastjo cen življenjskih potrebščin. Sklep o uskladitvi vrednosti točke sprejme Občinski svet občine Podlehnik, na predlog župana.
Nadomestilo odmeri davčni urad zavezancu z odločbo na osnovi veljavnega sklepa o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč na območju Občine Podlehnik.
19. člen
Zavezanci so dolžni na zahtevo Občine Podlehnik posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence, ki jo izvaja Občina Podlehnik, pri čemer za njihovo pravilnost odgovarja.
Zavezanci morajo prijaviti Občinski upravi občine Podlehnik nastanek obveznosti za plačilo nadomestila po tem odloku in vse spremembe, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku spremembe.
Če nastane obveznost ali se spremenijo podatki, ki vplivajo na odmero nadomestila med letom, za katerega je odmera že izvedena se le-ta upošteva od začetka naslednjega koledarskega leta.
20. člen
Nadomestilo se plačuje za tekoče odmerno leto v treh mesečnih ali polletnih obrokih v skladu z določili zakona o davčnem postopku.
Odločba o odmeri nadomestila izda zavezancu pristojni davčni organ, ki vodi tudi postopek v zvezi z odmero in pobiranjem nadomestila, evidentiranjem plačil, prisilno izterjavo, odpisom zaradi neizterljivosti, zastaranja in plačila obresti od nadomestila v skladu z zakonom o davčnem postopku.
Podatke za odmero nadomestila sporoči davčnemu organu Občinska uprava občine Podlehnik.
V. ZAVEZANEC ZA PLAČILO NADOMESTILA
21. člen
Nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča mora plačati neposredno uporabnik zemljišča oziroma stavbe ali del stavbe (imetnik pravice razpolaganja oziroma lastnik, najemnik stanovanja oziroma poslovnega prostora, imetnik stanovanjske pravice).
Odločba o odmeri nadomestila se praviloma izda večinskemu lastniku, oziroma enemu od lastnikov, če jih je več v istem deležu.
Plačevanje nadomestila ne pomeni legalizacije črne gradnje.
VI. OPROSTITVE PLAČILA NADOMESTILA
22. člen
Nadomestilo se ne plačuje za zemljišča in objekte, ki se uporabljajo za potrebe obrambe, za objekte, ki imajo status kulturnega spomenika in za stavbe, ki uporabljajo verske skupnosti za svojo versko dejavnost.
Nadomestilo se ne plačuje tudi za objekte, ki se uporabljajo za potrebe:
– kmetijske dejavnosti (skednji, gospodarska poslopja ipd.), razen v primeru iz 9. člena tega odloka,
– zdravstva,
– socialnega in otroškega varstva
– šolstva,
– kulture,
– znanosti,
– športa in rekreacije,
– Rdečega križa, Karitasa, gasilcev in drugih humanitarnih organizacij.
Nadomestilo se ne plačuje tudi za zemljišča, ki se uporabljajo za potrebe:
– zdravstva,
– socialnega in otroškega varstva
– šolstva,
– kulture,
– znanosti,
– športa in rekreacije,
– javne uprave.
23. člen
Poleg primerov navedenih v drugem odstavku 59. člena zakona o stavbnih zemljiščih, so oproščeni plačevanja nadomestila tudi občani, katerih skupni mesečni prejemki na družinskega člana ne presegajo zajamčenega osebnega dohodka kot minimalnega zneska, ki zagotavlja materialno in socialno varnost.
Občinski urad lahko tudi v drugih primerih (elementarne in druge nezgode) oprosti zavezanca plačevanja nadomestila, če ugotovi, da bi plačevanje nadomestila ogrožalo socialno varnost zavezanca in njegove družine.
24. člen
Zavezancu za plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča – pravne osebe in samostojni podjetniki lahko pri občinski upravi vložijo zahtevek za oprostitev plačila za nadomestilo stavbnega zemljišča, če bi plačilo nadomestila predstavljalo znatno breme in bi bila s tem ogrožena njihova dejavnost, ali če so pričeli z opravljanjem dejavnosti in imajo večje obveznosti iz naslova vloženih sredstev. Občinska uprava lahko v celoti ali delno oprosti zavezanca plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. O oprostitvi odloča občinska uprava in pri tem upošteva možnost pridobivanja dohodka in obveznosti iz naslova vloženih sredstev (krediti, investicije). Občinska uprava lahko delno ali v celoti oprosti zavezanca plačila nadomestila, če bo zavezanec ta sredstva vložil v razširitev dejavnosti in novo zaposlovanje delavcev. O oprostitvi plačila nadomestila se izda odločba. Oprostitev je možna največ za dobo enega leta in jo lahko zavezanec po poteku tega roka ponovno zahteva. Skupna oprostitev je možna za največ dobo treh let.
Zahtevo za oprostitev plačila ali delno oprostitev plačila nadomestila mora zavezanec vložiti najkasneje do 15. decembra v tekočem letu na Občino Podlehnik, da bo oproščen plačila v naslednjem letu.
O oprostitvi plačila nadomestila na podlagi pisne zahteve zavezanca odloča Občinski svet občine Podlehnik.
VII. KAZENSKA DOLOČBA
25. člen
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje pravna oseba ki:
– ne prijavi nastanka obveznosti plačila nadomestila po tem odloku ali vseh sprememb, ki vplivajo na odmero nadomestila, in sicer v 30 dneh po nastanku obveznosti oziroma nastali spremembi,
– na poziv pristojnega organa občinske uprave v roku 15 dni od sprejema poziva ne posreduje verodostojnih podatkov, ki omogočajo odmero nadomestila.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 100.000 tolarjev se kaznuje posameznik pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki stori dejanje iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
Z denarno kaznijo 20.000 tolarjev se kaznuje posameznik, ki stori dejanje iz prve ali druge alinee prvega odstavka tega člena.
VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen
Zavezanci po tem odloku morajo na zahtevo Občinske uprave občine Podlehnik v roku 15 dni posredovati vse potrebne podatke za izračun nadomestila oziroma sodelovati pri nastavitvi evidence. Zavezanci so odgovorni za pravilnost in verodostojnost podatkov, ki jih posredujejo.
Evidenco vodi Občinska uprava občine Podlehnik.
27. člen
Zavezanci, ki ne prijavijo zahtevanih podatkov v določenem roku, se odmeri nadomestilo za 250 m2 za stanovanjske površine, 150 m2 za površine za počitniško dejavnost (vikendi) ter 500 m2 za poslovno in gospodarsko dejavnost. Če pristojni občinski organ oceni, da se poslovna dejavnost opravlja na več kot 500 m2, lahko odmeri nadomestilo po površini celotne parcele, ki jo uporablja zavezanec.
28. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka se na območju občine preneha uporabljati odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča (Uradni list RS, št. 37/00 in 18/02).
29. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 05/200/2004
Podlehnik, dne 17. maja 2004.
Župan
Občine Podlehnik
Vekoslav Fric l. r.
