Na podlagi 40. člena in četrtega odstavka 53. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03-odl. US, 41/04 – ZVO-1 in 47/04) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrico za kulturo, ministrom za gospodarstvo, ministrom za promet, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrom za informacijsko družbo, ministrom za šolstvo, znanost in šport, ministrom za delo, družino in socialne zadeve, ministrom za zdravje, ministrom za notranje zadeve in ministrom za obrambo

(1) Ta pravilnik določa podrobnejšo vsebino projektne in tehnične dokumentacije, način njene izdelave in vrste načrtov, ki jo sestavljajo in se uporabljajo za posamezne vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov, glede na namen njene uporabe.
(2) Ta pravilnik določa tudi obliko in vsebino obrazca za pripravo povzetka poročila o reviziji projektne dokumentacije.

(1) Glede na namen uporabe se projektna dokumentacija razvršča na naslednje projekte:
1. idejno zasnovo (IDZ), katere namen je pridobitev projektnih pogojev pristojnih soglasodajalcev,
2. idejni projekt (IDP), katerega namen je izbor najustreznejše variante nameravanega objekta oziroma načina izvedbe del, pa tudi določitev pristojnih soglasodajalcev in pridobitev njihovih projektnih pogojev v postopku določitve smernic za projektiranje,
3. projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD), katerega namen je pridobitev gradbenega dovoljenja in izvedba gradnje enostavnih objektov, za gradnjo katerih je treba pridobiti gradbeno dovoljenje ter za pridobitev soglasij,
4. projekt za razpis (PZR), katerega namen je oddaja gradnje nameravanega objekta oziroma izvedbe nameravanih del,
5. projekt za izvedbo (PZI), katerega namen je izvedba gradnje zahtevnih in manj zahtevnih objektov.
(2) Kadar se pri izdelavi projekta, v upravnih postopkih in drugih dejanjih za posamezne projekte uporabljajo kratice, se morajo uporabljati kratice, kot so določene v prejšnjem odstavku.

(1) Vsebina vrst projektov iz prejšnjega člena, ki jo določa ta pravilnik, je minimalna obvezna vsebina projektne dokumentacije, namenjene za gradnjo vseh vrst stavb in gradbenih inženirskih objektov oziroma izvedbo del.
(2) Posebni predpisi lahko za namene, ki niso določeni s prejšnjim členom, predpišejo drugačno ali dodatno vsebino projektov.
(3) Investitor in projektant se s pogodbo lahko dogovorita za izdelavo projekta z dodatno vsebino in za drugačne namene, kot jih določa določba prejšnjega člena.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja lahko priloži največ tista vsebina projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki je določena s tem pravilnikom. Upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, lahko določene predložene dokumente tudi odkloni oziroma vrne, če niso potrebni za odločitev v konkretni stvari oziroma če presegajo vsebino projekta za izdajo gradbenega dovoljenja.

(1) Vsak projekt v projektni dokumentaciji sestoji iz:
1. vodilne mape in
2. mape z načrti.
(2) Vodilna mapa projektov v projektni dokumentaciji obsega lokacijske podatke, ključne podatke in dokumente, iz katerih izhajajo podatki, pomembni za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev projektantov in odgovornih projektantov ter njihove odgovornosti, v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja pa tudi dokumente, iz katerih izhajajo podatki, pomembni za ugotavljanje skladnosti rešitev v projektu s prostorskimi akti, izpolnjevanje bistvenih zahtev nameravane gradnje in drugi podatki, pomembni za odločanje v upravnem postopku.
(3) Mape z načrti v projektni dokumentaciji so sistematično urejeni sestavi grafičnih prikazov in opisov, s katerimi se določijo lokacijske, funkcionalne, oblikovne in tehnične značilnosti nameravane gradnje in s pomočjo katerih je mogoče skupaj z drugimi predpisanimi sestavinami dokazati, da bo nameravana gradnja skladna s prostorskimi akti in zanesljiva ter da bodo za objekt, za katerega je to določeno s posebnimi predpisi, zagotovljeni neoviran dostop, vstop in uporaba brez grajenih ovir.
(4) Sestavine vodilne mape in načrtov projektne dokumentacije se vlaga v mape, ki omogočajo vstavljanje listov v formatu A4.
(5) Če so posamezne sestavine projektne dokumentacije na listih večjega formata, se zložijo na format A4.
(6) Na zunanji strani platnic vsake mape posameznega projekta morajo biti najmanj podatki o:
1. vrsti projekta,
2. številki projekta,
3. vsebini mape, z oznakami, določenimi v tem pravilniku (npr. 0 Vodilna mapa, 1 Načrt arhitekture),
4. vrsti gradnje in
5. objektu.

(1) Vodilna mapa projektov v projektni dokumentaciji mora biti vidno označena s številko »0«.
(2) Če ima posamezna sestavina projektne dokumentacije, ki mora biti po tem pravilniku vložena v vodilno mapo, več strani, mora biti v glavi vsake takšne strani označeno, za katero sestavino vodilne mape gre, v nogi takšne strani pa mora biti prikazana označba zaporedne številke strani.
(3) Sestavine vodilne mape so za vsako vrsto projekta posebej določene v poglavju o podrobnejši vsebini projektov, ki sodijo v projektno dokumentacijo.
(4) Sestavine vodilne mape morajo biti v projekt vložene v vrstnem redu, kot je za posamezen projekt določeno v tem pravilniku in med seboj jasno ločene. Če je vodilna mapa vložena v enotno mapo, skupaj z mapami načrtov, morajo biti sestavine enotne mape med seboj jasno ločene.
(5) Za vse sestavine vodilne mape, pravilnost vpisa podatkov vanje in pravilnost njihovega vrstnega reda, pravilnost njihove izdelave in njihovo medsebojno usklajenost je odgovoren odgovorni vodja projekta oziroma odgovorni projektant, če odgovorni vodja projekta ni imenovan.

(1) Lokacijski podatki v vodilni mapi projektov so opisi in/ali grafični prikazi, s katerimi se prikazujejo podatki, ki se nanašajo na gradbeno parcelo, lego objekta na zemljišču, njegovo velikost, namembnost, oblikovanje, odmike (npr. od sosednjih parcel, objektov, varstvenih pasov), vplive nameravane gradnje na okolico, ter komunalne priključke, kadar so predvideni.
(2) Grafični prikazi se izdelajo na podlagi geodetskega načrta, razen če je s tem pravilnikom za določene primere določeno drugače.

(1) Načrti, ki sodijo v projektno dokumentacijo, se vložijo v mape.
(2) Mape, v katere se vlagajo posamezni načrti, elaborati in drugi tehnični dokumenti, morajo biti zložene po naslednjem vrstnem redu in vidno označene z naslednjimi številčnimi oznakami:
– številka »1«: načrti arhitekture,
– številka »2«: načrti krajinske arhitekture,
– številka »3«: načrti gradbenih konstrukcij,
– številka »4«: načrti električnih inštalacij in električne opreme,
– številka »5«: načrti strojnih inštalacij in strojne opreme,
– številka »6«: načrti telekomunikacij,
– številka »7«: tehnološki načrti,
– številka »8«: načrti izkopov in osnovne podgradnje,
– številka »9«: drugi gradbeni načrti,
– številka »10«: elaborati, analize in študije (v nadaljnjem besedilu: elaborati), če so predpisani, ter drugi tehnični dokumenti v zvezi z gradnjo, kot so slikovno gradivo, besedila oziroma druge listine kot so jamstva, spričevala, potrdila, seznami, sheme, navodila in podobne sestavine, kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste projekta, vrste objekta ali lokacije, na kateri naj bi se objekt zgradil, potrebne ali če jih zahtevajo posebni predpisi (v nadaljnjem besedilu: drugi tehnični dokumenti).
(3) Glede na vrsto projekta, vrsto gradnje in vrsto objekta lahko projekt vsebuje enega ali več vrst načrtov iz prejšnjega odstavka, razen če ta pravilnik ali drugi predpisi ne določajo, da je v posameznem projektu določena vrsta načrta obvezna. Vsak načrt lahko vsebuje tudi več delov, ki jih je treba poimenovati ter označiti z zaporedno številko načrta, poševnico in številko dela načrta. V primeru manjšega obsega posameznih načrtov, se načrti lahko vložijo tudi v eno samo mapo, pri čemer morajo biti med seboj jasno ločeni, mapa pa mora biti označena z ustreznimi zaporednimi številkami.
(4) Če pri nameravani gradnji določena vrsta načrta ni potrebna, se zaporedje načrtov in njihove številčne oznake ne spremeni.
(5) Če ima posamezna sestavina projektne dokumentacije, ki mora biti po tem pravilniku vložena v mapo z načrti, več strani, mora biti v glavi vsake takšne strani označeno, za katero sestavino mape gre, zaporedna številka strani in skupno število vseh strani.
(6) Vsak posamezni načrt, razen elaboratov in drugih tehničnih dokumentov mora imeti:
1. naslovno stran s podatki o investitorju, objektu, vrsti projektne dokumentacije in njeni številki, vrsti načrta in njegovi številčni oznaki, vrsti gradnje, projektantu, odgovornem projektantu in odgovornemu vodji projekta ter številki, kraju in datumu izdelave načrta,
2. kazalo vsebine načrta,
3. kazalo vsebine projekta z druge strani priloge 1 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del,
4. tehnično poročilo,
5. risbe.
(7) Vsebina naslovne strani, kazala vsebine načrta in izjave odgovornega projektanta načrta iz 1., 2. in 4. točke prejšnjega odstavka, način vpisovanja podatkov na določene njihove strani ter vrstni red njihovega vlaganja so določeni v prilogi 6 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del.
(8) Za vse sestavine načrtov, pravilnost vpisa podatkov vanje, pravilnost njihovega vrstnega reda ter pravilnost njihove izdelave je odgovoren odgovorni projektant posameznega načrta.

(1) Tehnično poročilo v načrtih projektov, ki spadajo v projektno dokumentacijo, obsega tehnične opise, lahko pa tudi rezultate analiz in izračunov, oceno vrednosti materiala in del, sheme in druge prikaze, iz katerih so razvidni bistveni podatki v zvezi z izpolnjevanjem bistvenih zahtev, izsledke predhodnih raziskav, empirične podatke ter opis morebitnega poskusnega obratovanja objekta oziroma vgrajene opreme in inštalacij z navedbo predpisov, na podlagi katerih se bo poskusno obratovanje izvajalo.
(2) Rezultati izračunov in analiz morajo vsebovati opis računskih metod in predpostavk, na podlagi katerih je odgovorni projektant prišel do takšnih rezultatov.

(1) Natančnost merila, v katerem morajo biti izdelane risbe v posameznem projektu, mora omogočiti uresničitev namena, zaradi katerega se posamezna vrsta projekta izdeluje.
(2) Istovrstne risbe in vse risbe v posamezni vrsti projekta morajo biti izdelane praviloma v istem merilu.
(3) Vsaka risba mora imeti v spodnjem desnem kotu glavo, v kateri mora biti navedeno, kaj risba prikazuje in mora vsebovati najmanj naslednje podatke:
1. naziv objekta, na katerega se nameravana gradnja nanaša,
2. ime oziroma naziv investitorja,
3. vrsto projekta, v katerega spada načrt,
4. vrsto načrta, v katerega spada risba,
5. vsebino risbe,
6. merilo,
7. ime, priimek in identifikacijsko številko odgovornega projektanta, ki je izdelal risbo,
8. ime oziroma naziv projektanta,
9. številko risbe,
10. datum izdelave risbe,
11. prostor za evidentiranje sprememb.
(4) Vsaka tlorisna risba, ki prikazuje lego nameravane gradnje v prostoru, mora imeti označene smeri neba.
(5) V primeru rekonstrukcije, dozidave ali nadzidave obstoječega objekta ali v primeru spremembe namembnosti je treba pred izdelavo risb izdelati posnetek obstoječega stanja. Za izdelavo posnetka obstoječega objekta se lahko uporabijo načrti iz projekta izvedenih del, izdelan pa mora biti v obsegu in merilu projekta, kateremu je namenjen.
(6) Če se objekt, varovan na podlagi predpisov o kulturni dediščini, prizidava, nadzidava ali rekonstruira, morajo biti zavarovani deli objekta v posnetku obstoječega stanja posebej označeni.

(1) Vodilna mapa v idejni zasnovi obsega naslovno stran, kazalo vsebine projekta, splošne podatke o nameravani gradnji ter podatke o projektantih in odgovornih projektantih, katerih vsebina je določena v prilogi 1 tega pravilnika. Vodilna mapa v idejni zasnovi vsebuje tudi lokacijske podatke in dokazno dokumentacijo.
(2) Lokacijski podatki v vodilni mapi idejne zasnove morajo vsebovati opise in/ali grafične prikaze, ki obsegajo:
1. lego, velikost in obliko gradbene parcele oziroma gradbenih parcel,
2. lego objekta na zemljišču tako, da je razvidna njegova tlorisna velikost (situacija) in oblika objekta,
3. odmike objekta (npr. od sosednjih parcel, objektov, varstvenih pasov),
4. značilne prereze (profile) in oblikovanje objekta in terena, če je to smiselno,
5. priključke na gospodarsko javno infrastrukturo, če so priključki predvideni in če je njihov potek znan, sicer pa izkazana potreba po priključevanju nanjo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek lokacijski podatki v primeru rekonstrukcije vsebujejo samo prikaz priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se z rekonstrukcijo povečuje zmogljivost objekta tako, da so potrebni novi ali drugačni priključki.
(4) Ne glede na drugi odstavek tega člena vodilna mapa v idejni zasnovi v primeru spremembe namembnosti ne vsebuje grafičnih prikazov lokacijskih podatkov, ampak opis obstoječega in predvidenega stanja.
(5) Dokazna dokumentacija v vodilni mapi idejne zasnove mora vsebovati:
1. dokazila, da izdelovalci idejne zasnove izpolnjujejo predpisane pogoje za projektante,
2. dokazilo, da odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti, ki so izdelali posamezne načrte v idejni zasnovi, izpolnjujejo predpisane pogoje, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev, razen če je posameznik že vpisan v evidenčno knjigo imenika pristojne poklicne zbornice, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino in način vodenja imenika pristojnih poklicnih zbornic, vodi računalniško v obliki informatizirane baze podatkov,
3. dokazilo projektantov o zavarovanju odgovornosti,
4. če prostorski akt še ni evidentiran v sistemu zbirk pravnih režimov, vzpostavljenih v skladu s predpisi o urejanju prostora, tudi:
– lokacijsko informacijo, ali
– merila in pogoje za gradnjo objektov, ki jih izda pristojni organ, če jih vsebuje državni prostorski red, ali
– kopijo besedilnega in kartografskega dela lokacijskega načrta območja nameravane gradnje, če se nameravana gradnja nahaja na območju, urejenem z občinskim ali državnim lokacijskim načrtom.

(1) Idejna zasnova za stavbe mora vsebovati najmanj načrt arhitekture ter tudi tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev.
(2) Idejna zasnova za gradbene inženirske objekte mora vsebovati najmanj tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo projektnih pogojev.
(3) Risbe v načrtih morajo vsebovati najmanj tloris in dva značilna, med seboj pravokotna prereza. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže enako raven, kot je predpisana za stavbe.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena v primeru nameravane gradnje enostavnega objekta, spremembe namembnosti in odstranitve objekta idejna zasnova ne vsebuje načrtov.

(1) Vodilna mapa v idejnem projektu obsega naslovno stran, kazalo vsebine projekta, splošne podatke o nameravani gradnji ter podatke o projektantih in odgovornih projektantih, katerih vsebina je določena v prilogi 1 tega pravilnika. Vodilna mapa v idejnem projektu obsega tudi zbirno projektno poročilo, lokacijske podatke in dokazno dokumentacijo.
(2) Zbirno projektno poročilo vsebuje rekapitulacijo ocene vseh stroškov gradnje.
(3) Lokacijski podatki v vodilni mapi idejnega projekta morajo vsebovati opise in/ali grafične prikaze, ki obsegajo:
1. lego, velikost in obliko gradbene parcele oziroma gradbenih parcel,
2. lego objekta na zemljišču tako, da je razvidna njegova tlorisna velikost (situacija) in oblika objekta,
3. odmike objekta (npr. od sosednjih parcel, objektov, varstvenih pasov),
4. značilne prereze (profile) in oblikovanje objekta in terena, če je to smiselno,
5. priključke na gospodarsko javno infrastrukturo, če so priključki predvideni in če je njihov potek znan, sicer pa izkazana potreba po priključevanju nanjo.
(4) Ne glede na prejšnji odstavek lokacijski podatki v primeru rekonstrukcije vsebujejo samo prikaz priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo, če se z rekonstrukcijo povečuje zmogljivost objekta tako, da so potrebni novi ali drugačni priključki.
(5) Ne glede na tretji odstavek tega člena vodilna mapa v idejnem projektu v primeru spremembe namembnosti ne vsebuje grafičnih prikazov lokacijskih podatkov, ampak opis obstoječega in predvidenega stanja.
(6) Dokazna dokumentacija v vodilni mapi v idejnem projektu mora vsebovati:
1. dokazila, da izdelovalci idejnega projekta izpolnjujejo predpisane pogoje za projektante,
2. dokazilo, da odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti, ki so izdelali posamezne načrte v idejnem projektu, izpolnjujejo predpisane pogoje, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev, razen če je posameznik že vpisan v evidenčno knjigo imenika pristojne poklicne zbornice, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino in način vodenja imenika pristojnih poklicnih zbornic, vodi računalniško v obliki informatizirane baze podatkov,
3. dokazilo projektantov o zavarovanju odgovornosti,
4. če prostorski akt še ni evidentiran v sistemu zbirk pravnih režimov, vzpostavljenih v skladu s predpisi o urejanju prostora, tudi:
– lokacijsko informacijo ali
– merila in pogoje za gradnjo objektov, ki jih izda pristojni organ, če jih vsebuje državni prostorski red ali
– kopija besedilnega in kartografskega dela lokacijskega načrta območja nameravane gradnje, če se nameravana gradnja nahaja na območju, urejenem z občinskim ali državnim lokacijskim načrtom.

(1) Idejni projekt za stavbe mora vsebovati najmanj načrt arhitekture ter tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo smernic za projektiranje.
(2) Idejni projekt za gradbene inženirske objekte mora vsebovati najmanj tiste vrste načrtov, ki so potrebni za izdajo smernic za projektiranje.
(3) Risbe v načrtih morajo vsebovati najmanj tlorise vsake etaže in strehe ter dva značilna, med seboj pravokotna prereza. Za podrobnejšo vsebino in obseg risb načrtov za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže enako raven, kot je predpisana za stavbe.
(4) Ne glede na prejšnje odstavke tega člena v primeru nameravane gradnje enostavnega objekta, spremembe namembnosti in odstranitve objekta idejni projekt ne vsebuje načrtov.

Vodilna mapa v projektu za razpis obsega samo naslovno stran ter splošne podatke o nameravani gradnji, katerih vsebina je določena v prilogi 1, pri čemer se lahko na naslovni strani in na strani 0.4. vodilne mape podatki o projektantih in odgovornih projektantih izpustijo. Vodilna mapa mora vsebovati tudi kazalo projekta za razpis.

(1) Ne glede na 7., 8. in 9. člen tega pravilnika se mape z načrti v projektu za razpis izdelajo z vsebino in v obliki v skladu s predpisi o javnem naročanju oziroma pogodbo med investitorjem in projektantom, kadar investitor ni naročnik po predpisih o javnem naročanju ali kadar predpisi o javnem naročanju ne določajo vsebine projekta za razpis.
(2) Ne glede na prejšnji odstavek morajo mape z načrti v projektu za razpis vsebovati najmanj:
1. predstavitev nameravane gradnje,
2. pogoje, ki vplivajo na izvajanje del (npr. podnebne razmere, transport, elementi gradbišča),
3. vrste, tehnične značilnosti in kakovost gradbenih del, storitev, inštalacij, naprav in opreme,
4. tehnične popise del, količine in vrste opreme z roki dobave opreme, del in storitev in
5. terminski plan izvajanja del.
(3) Mape z načrti v projektu za razpis lahko obsegajo tudi ustrezne risbe, diagrame in tabele, ki so potrebne za razumevanje zahtev iz razpisa.

(1) Vodilna mapa v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora poleg naslovne strani, kazala vsebine projekta, splošnih podatkov o nameravani gradnji ter podatkov o projektantih in odgovornih projektantih, katerih vsebina je določena v prilogi 1 tega pravilnika, vsebovati tudi:
1. izjavo o skladnosti načrtov in izpolnjevanju bistvenih lastnosti odgovornega vodje projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, določeno v prilogi 2 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del,
2. povzetek revizijskega poročila, če je revizija predpisana, določenega v prilogi 4 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del,
3. zbirno projektno poročilo,
4. grafični prikaz skladnosti s prostorskimi akti,
5. grafični prikaz vplivnega območja nameravane gradnje,
6. lokacijske podatke,
7. podatke o pridobivanju projektnih pogojev in soglasij, določene v prilogi 5 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del in
8. dokazno dokumentacijo.
(2) Če je glede na zahtevnost in značilnosti nameravane gradnje ter lokacijo in vrsto prostorskega akta, ki ureja področje nameravane gradnje to mogoče, se lahko posamezne vsebine iz prejšnjega odstavka prikažejo na skupni risbi, skupna risba pa je obvezna za vse vrste projektov, namenjenih gradnji enostavnih objektov.

(1) Zbirno projektno poročilo v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati opis usklajenosti s prostorskimi akti, opis vplivnega območja, povzetek vsebine iz tehničnih poročil posameznih načrtov in oceno vseh stroškov gradnje.
(2) Opis usklajenosti projekta s prostorskimi akti mora vsebovati:
1. naziv prostorskega akta oziroma aktov, ki veljajo na območju nameravane gradnje ter datum njegove objave in morebitnih sprememb,
2. zahteve, ki izhajajo iz prostorskega akta, po postavkah in v enakem vrstnem redu, kot izhaja iz lokacijske informacije, meril in pogojev iz državnega prostorskega reda ali iz kopije ustreznega dela lokacijskega načrta,
3. opis skladnosti projekta z zahtevami, ki izhajajo iz prostorskega akta v enakem vrstnem redu kot v prejšnji točki,
4. opis skladnosti projektne rešitve z dopustnimi odstopanji, če se bo nameravana gradnja izvedla znotraj dovoljenih odstopanj.
(3) Opis prikazanega vplivnega območja mora vsebovati:
– navedbo pričakovanih vplivov, ki jih bo nameravana gradnja povzročila v času gradnje oziroma izvajanja del ter ko bo objekt v uporabi oziroma obratovanju,
– opis obstoječega stanja okolice, pri čemer se lahko uporabijo tudi rezultati že opravljenih meritev,
– opis in oceno posameznih pričakovanih vplivov nameravane gradnje na okolico in
– opis, kako so bili ukrepi za preprečitev oziroma zmanjšanje pričakovanih vplivov na okolico upoštevani v posameznih načrtih projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(4) Povzetek vsebine iz tehničnih poročil posameznih načrtov mora vsebovati izvlečke tistih sestavin iz tehničnih poročil v posameznih načrtih projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, iz katerih izhaja, da bo nameravana gradnja izpolnjevala vse bistvene lastnosti in v predpisanih primerih funkcionalno oviranim osebam zagotavljala neovirano gibanje.

Grafični prikaz skladnosti nameravane gradnje s prostorskimi akti se prikaže tako, da se tloris oziroma situacija nameravane gradnje vriše neposredno na izris zazidalne situacije iz lokacijskega načrta, če se namerava gradnja na območju, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, oziroma neposredno na izris namenske rabe prostora iz prostorskega reda, če se namerava gradnja na območju, ki se ureja z občinskim ali državnim prostorskim redom.

(1) Vplivno območje objekta se določi na podlagi poprej ugotovljenih pričakovanih vplivov na okolico in ga je treba prikazati kot:
– vplivno območje v času gradnje oziroma izvajanja del in
– vplivno območje objekta, ko bo objekt v uporabi oziroma obratovanju.
(2) Pričakovani vplivi na okolico se določijo glede na lastnosti nameravane gradnje ob upoštevanju gradbenih in drugih predpisov ter pogojev za gradnjo, predvideno dopustno emisijo snovi ali energije iz objekta v okolico in druge vplive objekta na sosednje nepremičnine ter na zdravje ljudi, ki se v njih nahajajo.
(3) Med pričakovanimi vplivi na okolico je treba posebej prikazati zlasti pričakovane vplive na izpolnjenost bistvenih zahtev nepremičnin v okolici nameravane gradnje, to je:
– vplive na njihovo mehansko odpornost in stabilnost,
– vplive na njihovo varnost pred požarom,
– vplive na njihovo higiensko in zdravstveno zaščito in varstvo okolice,
– vplive na njihovo varnost pri uporabi,
– njihovo zaščito pred hrupom in
– varčevanje z energijo in ohranjanje toplote v njih.
(4) V grafičnem prikazu vplivnega območja mora biti prikaz vsake vrste vpliva jasno ločen od drugih vplivov, prikazano pa mora biti tudi skupno vplivno območje vseh prikazanih pričakovanih vplivov. Vsak vpliv posebej mora biti v prikazu vplivnega območja tudi jasno označen v legendi vplivov. Iz grafičnega prikaza vplivnega območja mora biti nesporno razvidno, na katere nepremičnine pričakovani vpliv nameravane gradnje sega.
(5) Grafični prikaz vplivnega območja se izdela na geodetskem načrtu, ki mora biti izdelan v takšnem merilu in za takšno območje, da omogoča prikaz celotnega vplivnega območja objekta.
(6) Ne glede na prejšnji odstavek se lahko grafični prikaz vplivnega območja nameravane gradnje, ki pomeni odstranitev objekta, njegovo rekonstrukcijo ali gradnjo enostavnega objekta, izdela na potrjenem izrisu iz katastrskega načrta.

Pri izdelavi vplivnega območja v zvezi z mehansko odpornostjo in stabilnostjo nepremičnin v okolici nameravane gradnje je treba upoštevati, da nameravana gradnja:
– ne bo povzročila porušitve celotnega objekta ali dela objekta v okolici nameravane gradnje,
– ne bo na objektih v okolici nameravane gradnje povzročila deformacij, večjih od dopustne ravni,
– ne bo povzročila škode na delih objektov v okolici nameravane gradnje ali na njihovi napeljavi in vgrajeni opremi zaradi večjih deformacij nosilne konstrukcije,
– ne bo na objektih v okolici nameravane gradnje povzročila škode, nastale zaradi nekega dogodka, katere obseg je nesorazmerno velik glede na osnovni vzrok.

Pri izdelavi vplivnega območja v zvezi z varnostjo pred požarom nepremičnin v okolici nameravane gradnje je treba upoštevati, da bo:
– nosilna konstrukcija objektov v okolici nameravane gradnje določen čas ohranila svojo nosilno sposobnost,
– omejeno širjenje požara na objekte v okolici nameravane gradnje,
– omogočeno osebam v objektih v okolici nameravane gradnje, da objekt zapustijo in da bo omogočena varnost reševalnih ekip.

(1) Pri izdelavi vplivnega območja v zvezi s higiensko in zdravstveno zaščito nepremičnin v okolici nameravane gradnje ter varovanjem okolice je treba upoštevati, da:
– ne bodo uhajali strupeni plini,
– v zrak ne bodo uhajali nevarni delci ali plini,
– ne bo emisij nevarnega sevanja,
– ne bo onesnaženja ali zastrupitve vode in tal,
– ne bo napačnega odstranjevanja odpadnih voda, dima, trdnih ali tekočih odpadkov,
– ne bo prisotna vlaga v objektih v okolici nameravane gradnje ali na površinah znotraj njih.
(2) V zvezi s higiensko in zdravstveno zaščito oziroma zaščito okolice je treba upoštevati tudi druge pričakovane vplive na okolico, kot so pričakovana osenčenja sosednjih nepremičnin, pri nameravanih gradnjah, za katere je v skladu s posebnimi predpisi presoja vplivov na okolje obvezna, pa tudi strokovne ocene obremenitve okolja zaradi emisijskih vplivov iz posameznih virov, iz katerih se izpuščajo ali oddajajo snovi v tekočem, plinastem ali trdnem stanju ali energija, z upoštevanjem njihovih dopustnih vrednosti.
(3) Osenčenje sosednjih nepremičnin zaradi nameravane gradnje oziroma objekta se določi tako, da se na geodetskem načrtu prikaže površino sence, ki bi jo povzročil objekt na sosednjih nepremičninah. Takšno osenčenje je dopustno, če je nameravana gradnja v skladu z gradbeno oziroma regulacijsko linijo, določeno z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom oziroma s pogoji iz občinskega prostorskega reda in če sta njena višina in oblika takšni, kot ju opredeljujejo določbe takšnega izvedbenega prostorskega akta. Če izvedbeni prostorski akt za območje nameravane gradnje ne določa gradbenih oziroma regulacijskih linij, se šteje, da osenčenja ni, če iz prikazane površine sence izhaja, da senca v nobenem delu leta in dneva ne pade na sosednje nepremičnine, ali če takšna senca pade le na objekt, v katerem se ljudje ne zadržujejo stalno ali pa da takšen objekt nima oken oziroma če ima okna, da za takšnimi okni niso prostori, v katerih se ljudje stalno zadržujejo.
(4) Če zahteve iz drugega in tretjega odstavka tega člena niso izpolnjene, mora projektant z uporabo zadnjega stanja tehnike dokazati, da je osenčenje dopustno oziroma v skladu s posebnimi predpisi.

Pri izdelavi vplivnega območja v zvezi z varnostjo pri uporabi nepremičnin v okolici nameravane gradnje je treba upoštevati, da na nepremičninah v okolici nameravane gradnje pri uporabi in obratovanju ne bo prihajalo do nesprejemljivega tveganja za nastanek nezgod kot so zdrs, padec, trčenje, opekline, udar električnega toka oziroma poškodbe zaradi eksplozije.

Pri izdelavi vplivnega območja v zvezi z zaščito pred hrupom nepremičnin v okolici nameravane gradnje je treba upoštevati, da bo hrup, ki ga zaznavajo osebe v objektih v okolici nameravane gradnje ali ljudje v okolici nameravane gradnje, zmanjšan na raven, ki ne bo ogrožala njihovega zdravja in jim bo omogočala zadovoljive razmere za spanje, počitek in delo.

Pri izdelavi vplivnega območja v zvezi z energijo in ohranjanjem toplote nepremičnin v okolici nameravane gradnje je treba upoštevati, da ne bo vplivala na povečanje količine energije, potrebne pri uporabi objektov v okolici nameravane gradnje.

(1) Lokacijski podatki v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja morajo vsebovati opise in grafične prikaze, ki obsegajo:
1. lego, velikost in obliko gradbene parcele oziroma gradbenih parcel,
2. lego objekta na zemljišču tako, da je razvidna njegova tlorisna velikost (situacija), obliko objekta,
3. odmike objekta (npr. od sosednjih parcel, objektov, varstvenih pasov),
4. zunanjo ureditev, ki vsebuje prikaz zelenih in rekreacijskih površin in podobno, če je predvidena nova ali spremenjena zunanja ureditev,
5. gradbeno linijo, če je določena v prostorskem aktu,
6. elemente za zakoličenje, če se projekt nanaša na gradnjo novega objekta oziroma če se spreminja velikost ali oblika gradbene parcele,
7. značilne prereze (profile) in oblikovanje objekta in terena, če je glede na vrsto objekta in zunanjo ureditev to smiselno,
8. značilne absolutne in relativne višinske kote,
9. zbirnik predvidenih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo z lokacijo in identifikacijskimi številkami obstoječe gospodarske javne infrastrukture iz zbirnega katastra, na katero se bodo novi objekti priključevali,
10. prometno ureditev, ki vsebuje prikaz priključevanja na javno cesto, če je predviden nov priključek in prikaz površin za mirujoči promet,
11. območje gradbišča in elemente njegove ureditve ter podatke za izdelavo varnostnega načrta, kot so podatki o obstoječih instalacijah in napravah in drugih vplivih okolice gradbišča na varnost delavcev, o ureditvi zavarovanja gradbišča proti okolici, o ureditvi pomožnih gradbiščnih prostorov, o ureditvi prometnih komunikacij, zasilnih poti in izhodov, o možnostih priključevanja gradbišča na infrastrukturo, o določitvi kraja, prostora in načina razmestitve in shranjevanja gradbenega materiala in podobno.
(2) Grafični prikazi iz prejšnjega odstavka se izdelajo vsak na svoji risbi ali na združenih risbah, če je to izvedljivo in smiselno.
(3) V projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo na območju, urejenem z lokacijskim načrtom, se lokacijskih podatkov ne izdela, za takšen prikaz se šteje kopija besedilnega in kartografskega dela lokacijskega načrta območja nameravane gradnje, razen če se bo nameravana gradnja izvedla v okviru dopustnih odstopanj, določenih v lokacijskem načrtu. V tem primeru morajo lokacijski podatki vsebovati tudi izris iz lokacijskega načrta z natančno označenimi odstopanji oziroma grafični prikaz, iz katerega mora biti jasno razvidno, da je projektna rešitev še v okviru dopustnih odstopanj.
(4) Če se nameravana gradnja nanaša na odstranitev objekta, lokacijski podatki vsebujejo samo lego obstoječega objekta na zemljišču, zbirnik priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo in območje gradbišča z elementi njegove ureditve.
(5) Grafični prikazi v lokacijskih podatkih nameravane gradnje, ki pomeni rekonstrukcijo objekta, se lahko izdelajo na potrjenem izrisu iz katastrskega načrta.

(1) Opis in grafični prikaz gradbene parcele iz prve točke prvega odstavka prejšnjega člena mora biti izdelan kot načrt gradbene parcele.
(2) Za načrt gradbene parcele iz prejšnjega odstavka se šteje:
– če prostorski akt ne vsebuje načrta gradbenih parcel ali vsebuje samo pogoje za njihovo določitev: risba gradbene parcele z vsemi tehničnimi elementi, ki omogočajo prenos novih parcel in objektov v naravo, v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin,
– če prostorski akt vsebuje načrt gradbenih parcel: kopija tistega dela prostorskega akta, ki prikazuje parcelo, na katero se nanaša nameravana gradnja oziroma risba, ki prikazuje skladnost gradbene parcele nameravane gradnje s pogoji za določitev gradbenih parcel v prostorskem aktu,
– če je gradbena parcela, na katero se nanaša nameravana gradnja, enaka zemljiški parceli: potrjen izris iz katastrskega načrta, ki prikazuje parcelo.

Dokazna dokumentacija v vodilni mapi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja obsega:
1. dokazila, da izdelovalci projekta izpolnjujejo predpisane pogoje za projektante,
2. dokazilo, da odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti, ki so izdelali posamezne načrte, izpolnjujejo predpisane pogoje, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev, razen če je posameznik že vpisan v evidenčno knjigo imenika pristojne poklicne zbornice, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino in način vodenja imenika pristojnih poklicnih zbornic, vodi računalniško v obliki informatizirane baze podatkov,
3. dokazilo projektantov o zavarovanju odgovornosti,
4. če je gradnja nameravana na območju, urejenem s prostorskim redom: tudi soglasja, ki so jih dali pristojni soglasodajalci, oziroma kopije vročilnic, če soglasja niso bila dana; če je gradnja nameravana na območju, urejenem z lokacijskim načrtom, pa mnenja, ki so jih pristojni soglasodajalci dali k lokacijskemu načrtu,
5. če prostorski akt še ni evidentiran v zbirki pravnih režimov, vzpostavljenih v skladu s predpisi o urejanju prostora, tudi:
– lokacijsko informacijo, izdano v skladu z Zakonom o urejanju prostora, ali
– merila in pogoje za gradnjo objektov, ki jih izda pristojni organ, če jih vsebuje državni prostorski red, ali
– kopija besedilnega in kartografskega dela lokacijskega načrta območja nameravane gradnje, če se nameravana gradnja nahaja na območju, urejenem z občinskim ali državnim lokacijskim načrtom.

(1) Če je namen nameravane gradnje sprememba namembnosti, ki ne predstavlja izvajanja del, s katerimi bi se posegalo v skupne prostore ali s katerimi bi se spreminjal zunanji videz objekta, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vsebuje samo:
– vodilno mapo, kot je predpisana za idejno zasnovo, razen lokacijskih podatkov,
– poročilo, v katerem je opisana skladnost s predpisanimi dopustnimi dejavnostmi, dopustnimi objekti in gradnjami glede na namen ter
– prikaz vplivnega območja, ki je lahko izdelan na potrjenem izrisu iz katastrskega načrta.
(2) Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja zaradi pridobitve soglasij, vsebuje samo tiste načrte oziroma tiste sestavine projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, namenjenega pridobitvi gradbenega dovoljenja, ki so v zvezi s predmetom soglašanja in jih je mogoče izdelati že v fazi vložitve zahteve za izdajo soglasja.

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tiste vrste načrtov, ki jih je odgovorni vodja projekta glede na vrsto gradnje in vrsto objekta kot obvezne opredelil v izjavi o skladnosti načrtov in izpolnjevanju bistvenih lastnosti, ki je določena v prilogi 2 tega pravilnika.
(2) Vsak načrt projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati izjavo odgovornega projektanta načrta iz priloge 6 tega pravilnika.
(3) Ne glede na prvi odstavek tega člena mora projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za stavbe vsebovati najmanj načrt arhitekture, poleg tega pa tudi tiste vrste načrtov, ki so glede na namen stavbe potrebni, projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradbene inženirske objekte pa mora vsebovati najmanj tiste vrste načrtov, ki so glede na namen gradbenega inženirskega objekta primerni.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena vsebuje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostavni objekt sestavine vseh potrebnih načrtov, izdelanih kot zbirni načrt.
(5) Če ne gre za gradnjo novega objekta, se šteje, da so izdelani ustrezni načrti, če projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja vsebuje:
1. v primeru odstranitve objekta: samo načrt odstranjevalnih del, v katerem se prikaže način odstranitve objekta tako, da bo zagotovljena varnost ljudi s čim manjšimi posledicami za okolico ter da se prikaže stanje po dokončani odstranitvi,
2. v primeru prizidave ali nadzidave objekta: tudi posnetek obstoječega stanja, ki omogoča, da se jasno označijo tisti deli obstoječega objekta, ki se zaradi prizidave ali nadzidave v obstoječem objektu spreminjajo ali dopolnjujejo,
3. v primeru nadomestne gradnje: tudi posnetek obstoječega stanja,
4. v primeru spremembe namembnosti: samo posnetek obstoječega stanja in načrt arhitekture; kadar sprememba namembnosti predstavlja proizvodnjo, pa tudi načrt strojnih in električnih inštalacij ter tehnološki načrt oziroma drugi načrti,
5. v primeru rekonstrukcije: tudi posnetek obstoječega stanja; če se nameravajo ponovno uporabiti gradbeni proizvodi, ki že so bili vgrajeni v objekt, ki se rekonstruira, pa tudi dokazila, da ti gradbeni proizvodi ustrezajo zahtevam predpisov, ki urejajo dajanje gradbenih proizvodov v promet,
6. v primeru pridobitve gradbenega dovoljenja za že zgrajen objekt: ustrezni načrti, ki namesto risb vsebujejo posnetke obstoječega stanja:
a) pri stavbah:
– posnetek temeljenja in priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo z identifikacijsko številko obstoječega omrežja, na katerega se priključuje, iz zbirnega katastra gospodarske javne infrastrukture, tloris vsake posamezne etaže z vpisanimi kotami in relativnimi višinami (glede na ±0,00), posnetek strehe, najmanj dva značilna med seboj pravokotna prereza in prerez skozi stopnišče ter skozi jašek in strojnico dvigala, če ima objekt dvigalo, poglede na vse fasade ter detajle, kadar so potrebni za razumevanje obstoječega stanja in
– posnetek inštalacij in tehnološko-proizvodne opreme, ki lahko vsebuje tudi fotografije;
b) pri gradbenih inženirskih objektih:
– situacijski načrt območja z vrisanimi vsemi obstoječimi objekti,
– obstoječe podolžne profile in značilne prečne profile v primernem merilu,
– posnetek tehnološko-proizvodne opreme, ki lahko vsebuje tudi fotografije in
– druge posnetke, kadar je to glede na vrsto objekta potrebno.

Tehnično poročilo v načrtu gradbenih konstrukcij projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za prizidavo, nadzidavo in rekonstrukcijo mora vsebovati statično presojo obstoječega objekta, s katero se ugotovita možnost in primernost nameravane gradnje.

(1) Risbe v načrtih projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta, prizidavo, nadzidavo, nadomestno gradnjo in rekonstrukcije morajo biti izdelane:
– za enostavni objekt: na ravni idejne zasnove,
– za manj zahtevni objekt: na ravni projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, razen risb strojnih in električnih inštalacij, ki morajo biti na ravni idejnega projekta,
– za zahtevni objekt: na ravni projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.
(2) Risbe v načrtih projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, morajo pri stavbah vsebovati zlasti:
– v načrtu arhitekture: tlorise vsake etaže vključno s temelji in streho, dva značilna, med seboj pravokotna prereza in dva značilna pogleda,
– v načrtu krajinske arhitekture: tloris ureditve gradbene parcele in dva značilna, med seboj pravokotna profila, kadar je gradbena parcela reliefno razgibana,
– v načrtu gradbenih konstrukcij: pozicije in mere ključnih konstrukcijskih elementov,
– v načrtih inštalacij (električne, strojne, telekomunikacijske inštalacije): osnovni prikaz razporeditve sistemov in naprav in prikaz njihovih priključkov na zunanje infrastrukturne vode,
– v tehnološkem načrtu: elemente tehnologije, ki vplivajo na bistvene zahteve.
(3) Za podrobnejšo vsebino in obseg risb načrtov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradbene inženirske objekte se uporabljajo pravila stroke tako, da se doseže raven iz prejšnjih odstavkov.

Vodilna mapa v projektu za izvedbo mora poleg naslovne strani, kazala vsebine projekta, splošnih podatkov o nameravani gradnji ter podatkov o projektantih in odgovornih projektantih, katerih vsebina je določena v prilogi 1 tega pravilnika, vsebovati tudi izjavo odgovornega vodje projekta za izvedbo, določeno v prilogi 3 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del in dokazno dokumentacijo.

Dokazna dokumentacija v projektu za izvedbo obsega:
1. dokazila, da izdelovalci projekta izpolnjujejo predpisane pogoje za projektante,
2. dokazilo, da odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti, ki so izdelali posamezne načrte, izpolnjujejo predpisane pogoje, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev, razen če je posameznik že vpisan v evidenčno knjigo imenika pristojne poklicne zbornice, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino in način vodenja imenika pristojnih poklicnih zbornic, vodi računalniško v obliki informatizirane baze podatkov,
3. dokazilo projektantov o zavarovanju odgovornosti.

(1) Projekt za izvedbo vsebuje načrte, potrebne za izvedbo gradnje.
(2) V načrtih in elaboratih projekta za izvedbo lahko odgovorni projektant uporabi posamezne sestavine (npr. risbe, bistvene izračune, analize) načrtov projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ali pa se nanje samo sklicuje, pri čemer mora jasno in natančno označiti, v katerem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja se te sestavine nahajajo.
(3) Načrti in elaborati v projektu za izvedbo morajo biti po obliki in vsebini takšni, da lahko izvajalec izvede gradnjo brez dodatnega projektiranja.
(4) Sestavni del projekta za izvedbo so lahko tudi delavniški in drugi tovarniški načrti, če je to potrebno za izvedbo gradnje, vendar jih mora v tem primeru podpisati in žigosati odgovorni projektant posameznega načrta.
(5) Načrti projekta za izvedbo obsegajo, odvisno od vrste objekta, zahtevnosti, velikosti in drugih značilnosti nameravane gradnje, zlasti:
1. podrobnejše risbe, sheme in detajle vseh gradbenih, obrtniških (zaključnih) in inštalacijskih del,
2. zbirne risbe vseh inštalacij ter opreme,
3. sheme tehnoloških sistemov,
4. risbe (de)montaže gradbenih elementov in sklopov,
5. risbe oziroma sheme elementov objekta,
6. risbe in detajle tehnologije gradnje,
7. risbe in opis ureditve gradbišča, ki vsebuje vse podatke o potrebni infrastrukturi gradbišča (npr. komunikacijske poti, komunalni priključki, skladišča, deponije, delavnice, prostori za delavce) ter druge podatke, pomembne za opis vpliva gradbišča na okolico,
8. druge potrebne risbe in prikaze.
(6) Risbe in opis ureditve gradbišča iz sedme točke prejšnjega odstavka so lahko tudi sestavina varnostnega načrta, ki se po tem pravilniku šteje za obvezni elaborat in se izdela skladno s predpisi, ki urejajo zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih. V tem primeru ni potrebno, da so risbe in opis ureditve gradbišča sestavni del načrtov projekta za izvedbo.

(1) Glede na namen uporabe se tehnična dokumentacija razvršča na:
1. projekt izvedenih del (PID), ki je namenjen:
– vpogledu v dejansko izvedena dela s prikazom vseh izvedenih del in morebitnih sprememb projekta za izvedbo, ki so nastale med gradnjo,
– ugotovitvi na tehničnem pregledu, ali je zgrajeni oziroma rekonstruirani objekt v skladu z gradbenim dovoljenjem,
– pridobitvi uporabnega dovoljenja,
– kot dokumentacija dejanskega stanja, v kateri se evidentirajo tudi vse spremembe ves čas uporabe objekta;
2. projekt za obratovanje in vzdrževanje objekta (POV), s katerim se določijo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta in vgrajenih inštalacij oziroma tehnoloških naprav, na podlagi katerih je vsakokratnemu lastniku objekta omogočeno objekt vzdrževati na ustrezen način;
3. projekt za vpis v uradne evidence (PVE), s katerim se omogoči vpis objekta v zemljiško knjigo in druge uradne evidence oziroma omogoči, da se gradbena parcela, na kateri stoji objekt, evidentira v zemljiškem katastru oziroma če gre za stavbo, tudi v katastru stavb in da se objekt gospodarske javne infrastrukture evidentira v katastru gospodarske javne infrastrukture.
(2) Kadar se pri izdelavi projekta, v upravnih postopkih in drugih dejanjih za posamezne projekte uporabljajo kratice, se morajo uporabljati kratice, kot so določene v prejšnjem odstavku.

(1) Vsebina vrst projektov iz prejšnjega člena, ki jo določa ta pravilnik, je minimalna obvezna vsebina tehnične dokumentacije, namenjene za vse vrste stavb in gradbenih inženirskih objektov oziroma izvedenih del.
(2) Posebni predpisi lahko za namene, ki niso določeni s prejšnjim členom, predpišejo drugačno ali dodatno vsebino projektov.
(3) Investitor in projektant se s pogodbo lahko dogovorita za izdelavo projekta z dodatno vsebino in za drugačne namene, kot jih določajo določbe prejšnjega člena.
(4) Ne glede na določbe prejšnjega odstavka se zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja lahko priloži največ tista vsebina projekta izvedenih del, ki je določena s tem pravilnikom. Upravni organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja, lahko določene predložene dokumente tudi odkloni oziroma vrne, če niso potrebni za odločitev v konkretni stvari, oziroma če presegajo vsebino projekta izvedenih del.

(1) Projekti v tehnični dokumentaciji so sestavljeni iz:
1. vodilne mape in
2. mape s prikazi.
(2) Vodilna mapa projektov v tehnični dokumentaciji obsega ključne podatke in dokumente, iz katerih izhajajo podatki, pomembni za ugotavljanje izpolnjevanja pogojev projektantov, odgovornih projektantov in drugih udeležencev, ki so sodelovali pri gradnji ter njihove odgovornosti.
(3) Mape s prikazi v projektih tehnične dokumentacije obsegajo listine, slikovno gradivo, risbe, načrte in dokumente v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem, navodil in podobnih sestavin.
(4) Sestavine vodilne mape in map s prikazi se vlaga v mape, ki omogočajo vlaganje listov v formatu A4.
(5) Če so posamezne sestavine oziroma listine, slikovno gradivo, risbe, načrti in besedila v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem, navodil in podobnih sestavin, ki določajo pravila za uporabo oziroma obratovanje in vzdrževanje zgrajenega objekta in vgrajenih napeljav, naprav in opreme ter druge priloge tehnične dokumentacije večjega formata, se zložijo na format A4.

(1) Vodilna mapa v tehnični dokumentaciji mora biti vidno označena s številko »0«.
(2) Če ima posamezna sestavina tehnične dokumentacije, ki mora biti po tem pravilniku vložena v vodilno mapo, več strani, mora biti v glavi vsake takšne strani označeno, za katero sestavino vodilne mape gre, v nogi takšne strani pa mora biti prikazana označba zaporedne številke strani.
(3) Sestavine vodilne mape se v projekt vlagajo v vrstnem redu, kot je za posamezen projekt določeno v tem pravilniku.
(4) Sestavine vodilne mape so za vsako vrsto projekta posebej določene v poglavju o podrobnejši vsebini projektov, ki sodijo v tehnično dokumentacijo.

(1) Mape, v katere se vlagajo prikazi, morajo biti vidno označene z zaporednimi številkami, pri čemer pomeni:
– številka »1«: prikaz arhitekture,
– številka »2«: prikaz krajinske arhitekture,
– številka »3«: prikaz gradbenih konstrukcij,
– številka »4«: prikaz električnih inštalacij in električne opreme,
– številka »5«: prikaz strojnih inštalacij in strojne opreme,
– številka »6«: prikaz telekomunikacij,
– številka »7«: tehnološki prikazi,
– številka »8«: prikaz izkopov in osnovne podgradnje,
– številka »9«: drugi gradbeni prikazi,
– številka »10«: drugi prikazi v zvezi z objekti oziroma izvedenimi deli, kot so požarni načrt in drugi tehnični, tehnološki, obratovalni načrti oziroma elaborati, prikazi, risbe in druga dokumentacija, kadar so zaradi posebnosti posamezne vrste objekta ali lokacije, na kateri naj bi se objekt zgradil, potrebni ali če jih zahtevajo posebni predpisi (v nadaljnjem besedilu: drugi tehnični načrti oziroma prikazi).
(2) Če za posamezno vrsto objekta določena vrsta prikaza ni potrebna, se zaporedje številk iz prejšnjega odstavka ne spremeni. Vsak prikaz lahko vsebuje tudi več delov, ki jih je treba označiti z zaporedno številko, poševnico in številko dela prikaza. V primeru manjšega obsega posameznih prikazov se ti prikazi lahko vstavijo tudi v eno samo mapo, pri čemer pa mora biti takšna mapa označena z ustreznimi zaporednimi številkami.
(3) Če ima posamezna sestavina tehnične dokumentacije, ki mora biti po tem pravilniku vložena v mapo s prikazi, več strani, mora biti v glavi vsake takšne strani označeno, za katero sestavino mape gre, v nogi takšne strani pa mora biti prikazana označba zaporedne številke strani.
(4) V vsaki mapi s prikazi morajo biti:
1. naslovna stran s podatki o investitorju, objektu, vrsti tehnične dokumentacije in njeni številki, o vrsti prikaza in njegovi številčni oznaki, vrsti izvedene gradnje oziroma izvedenih del, izdelovalcu prikaza ter številki, kraju in datumu izdelave prikaza,
2. kazalo vsebine prikaza,
3. kazalo vsebine projekta,
4. risbe in drugi dokumenti.
(5) Vsebina naslovne strani in kazala iz 1. in 2. točke prejšnjega odstavka, način vpisovanja podatkov na določene njihove strani ter vrstni red njihovega vlaganja je določena v prilogi 9 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del, podrobnejša vsebina risb in drugih dokumentov iz 3. točke prejšnjega odstavka pa so določene v poglavju o podrobnejši vsebini tehnične dokumentacije tega pravilnika.

Vodilna mapa v projektu izvedenih del mora poleg naslovne strani, kazala vsebine projekta in splošnih podatkov o izvedeni gradnji, katerih vsebina je določena v prilogi 7 tega pravilnika, vsebovati tudi izpolnjen list 0.4, katerega vsebina je določena v prilogi 1 tega pravilnika, izjavo nadzornika in odgovornega vodje projekta izvedenih del, določeno v prilogi 8 tega pravilnika, ki je njegov sestavni del in dokazno dokumentacijo.

Dokazna dokumentacija v projektu izvedenih del obsega:
1. dokazila, da izdelovalci projekta izpolnjujejo predpisane pogoje za projektante,
2. dokazilo, da odgovorni vodja projekta in odgovorni projektanti, ki so izdelali posamezne načrte, izpolnjujejo predpisane pogoje, ki ne sme biti starejše od šestih mesecev, razen če je posameznik že vpisan v evidenčno knjigo imenika pristojne poklicne zbornice, ki se v skladu s predpisi, ki urejajo vsebino in način vodenja imenika pristojnih poklicnih zbornic, vodi računalniško v obliki informatizirane baze podatkov,
3. dokazilo projektantov o zavarovanju odgovornosti.

(1) Mape s prikazi v projektu izvedenih del se izdelajo kot mape z načrti, v obliki in z vsebino, kot je določena v 7., 8. in 9. členu tega pravilnika.
(2) Načrti projekta izvedenih del morajo vsebovati vse elemente izvedene gradnje (npr. konstrukcije, inštalacije, naprave) v tlorisih in tipičnih prerezih.
(3) Načrti projekta izvedenih del se izdelajo tako, da se risbe in druge sestavine načrtov projekta za izvedbo besedilno in grafično dopolnijo s spremembami in dopolnitvami, ki so nastale med gradnjo. Če pri gradnji ni prišlo do nobenih sprememb in dopolnitev, se lahko v projektu izvedenih del uporabijo načrti iz projekta za izvedbo, vendar mora biti v tem primeru načrtu priložena podpisana izjava odgovornega projektanta, da do sprememb in dopolnitev ni prišlo.
(4) Spremembe in dopolnitve morajo biti na posamezni risbi posameznega načrta v projektu za izvedbo jasno vrisane in označene (npr. z drugo barvo). Najmanj tako dopolnjen projekt za izvedbo se šteje za projekt izvedenih del, ki ga je treba priložiti zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja.
(5) Ne glede na prejšnji odstavek je treba pred izdajo uporabnega dovoljenja predložiti čistopis projekta izvedenih del.
(6) Zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja za objekt, za katerega je bilo gradbeno dovoljenje izdano po izvedeni gradnji, se projekt izvedenih del priloži v obliki projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Vodilna mapa v projektu za obratovanje in vzdrževanje mora vsebovati naslovno stran, kazalo vsebine projekta in splošne podatke o izvedeni gradnji, katerih vsebina je določena v prilogi 7 tega pravilnika.

(1) V projektu za vzdrževanje in obratovanje objekta prikazi vsebujejo slikovno gradivo, risbe in besedila v obliki jamstev, potrdil, seznamov, shem, navodil in podobnih sestavin, ki določajo pravila za obratovanje in vzdrževanje zgrajenega objekta in vgrajenih inštalacij, naprav in opreme, ki služijo uporabi objekta. Sem sodijo tudi tisti dokumenti, ki spremljajo vgrajene gradbene proizvode, naprave in opremo na trgu in ki določajo njihov način vgradnje, uporabe in vzdrževanja.
(2) Prikazi v projektu za obratovanje in vzdrževanje objekta morajo poleg vsebin, obveznih za vsak prikaz, vsebovati tudi:
1. prikaz obveznih (minimalnih) časovnih razmikov rednih pregledov ter rokov in obsega občasnih pregledov,
2. prikaz obsega vzdrževalnih del, ki zagotavljajo, da bo objekt ves čas svoje uporabe izpolnjeval bistvene zahteve; pri stavbah v etažni lasti je treba obseg vzdrževalnih del prikazati ločeno za posamezna stanovanja oziroma poslovne prostore in zunanje (skupne) površine,
3. druge sestavine (npr. obratovalni dnevnik) in podobno če so za obratovanje določene vrste objektov predpisane s posebnimi predpisi.

(1) Če je v objektu dvoje ali več stanovanj ali poslovnih prostorov, je treba projektu za vzdrževanje in obratovanje objekta priložiti tudi načrt za etažne lastnike, s katerim se prikažeta lega posameznih stanovanj oziroma poslovnih prostorov ter lega skupnih prostorov in zunanjih (skupnih) površin v okviru gradbene parcele.
(2) Načrt za etažne lastnike obsega skupni del ter posebne dele.
(3) V skupnem delu so risbe, ki po etažah objekta prikažejo lego posameznih stanovanj oziroma poslovnih prostorov in lego skupnih prostorov in zunanjih (skupnih) površin v okviru gradbene parcele. Posamezna stanovanja oziroma posamezni poslovni prostori morajo biti v skupnem delu načrta za etažne lastnike jasno in nedvoumno ločeni (npr. z drugo barvo) od skupnih prostorov oziroma tistih delov objekta, ki služijo objektu kot celoti ali njegovim posameznim delom.
(4) Skupni del načrta za etažne lastnike mora vsebovati:
1. seznam vseh površin etažne lastnine in skupnih prostorov,
2. tlorisne risbe, ki po etažah objekta prikažejo lego posameznih stanovanj oziroma poslovnih prostorov ter lego skupnih prostorov in zunanjih (skupnih) površin v okviru gradbene parcele; posamezna stanovanja oziroma posamezni poslovni prostori morajo biti v skupnem delu načrta za etažne lastnike jasno in nedvoumno ločeni (npr. z drugo barvo) od skupnih prostorov oziroma tistih delov objekta, ki služijo objektu kot celoti ali njegovim posameznim delom,
3. risbe vseh inštalacij v objektu z označbo priključnih mest (števci) in zapornih ventilov ter skupnih prostorov, ki vključuje skupna stopnišča, dvigala, hodnike, vstope, garaže, parkirišča, zaklonišča, interne prometne površine, igrišča, zelenice in druge zunanje skupne površine,
4. izračun deležev posameznih etažnih lastnikov pri skupnih prostorih, delih, objektih, inštalacijah in opremi, glede na gradbeno vrednost celotnega objekta.
(5) Posebni del načrta za etažne lastnike mora vsebovati tlorisne risbe posameznega poslovnega prostora oziroma stanovanja s posebej vrisanimi podatki o inštalacijah, njihovih razvodih in priključkih ter napravah in opremi, ki so v te poslovne oziroma stanovanjske prostore vgrajene.
(6) Posebnih delov načrta za etažne lastnike mora biti najmanj toliko, kolikor je predvidenih stanovanj oziroma poslovnih prostorov v objektu.

Projekt za vpis v uradne evidence nima vodilne mape in map z načrti, ampak se izdela v obliki elaborata, ki omogoča vpis objekta v zemljiški kataster, vpis stavb v kataster stavb in vpis objektov gospodarske javne infrastrukture v kataster gospodarske javne infrastrukture.

(1) Elaborat za vpis v zemljiški kataster in kataster stavb se izdela v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin, državne meje in prostorskih enot.
(2) Elaborat za vpis v kataster gospodarske javne infrastrukture se izdela v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje objektov gospodarske javne infrastrukture v kataster gospodarske javne infrastrukture, izdanimi na podlagi predpisov o urejanju prostora.

(1) Če je v skladu s predpisi o graditvi objektov obvezna revizija projektne dokumentacije, se izdela povzetek poročila o reviziji projektne dokumentacije oziroma posameznih načrtov, ki sestavljajo projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo novega objekta in rekonstrukcijo objekta. Povzetek poročila o reviziji projektne dokumentacije se prikaže na obrazcu, določenem v prilogi 4 tega pravilnika.
(2) Podatke v obrazcu povzetka revizijskega poročila se povzame iz poročila o reviziji projektne dokumentacije, ki ga hrani investitor.

(1) Vsebina poročila o reviziji projektne dokumentacije, ki je v obliki povzetka določena v prilogi 4, predstavlja po določbah tega pravilnika največji obseg revizije projektov za pridobitev gradbenega dovoljenja, za katere je revizija obvezna.
(2) Investitor in projektant se s pogodbo lahko dogovorita za izdelavo revizije na ravni projekta za izvedbo.
(3) Ne glede na prejšnji odstavek se dodatno dogovorjena vsebina oziroma vsebina, ki je po določbah tega pravilnika predpisana za projekt za izvedbo, ne prilaga projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se vloži na organ, pristojen za izdajo gradbenega dovoljenja.

(1) Če z dnem uveljavitve tega pravilnika za določeno območje, kjer je nameravana gradnja, še ni sprejet določeni izvedbeni prostorski akt po Zakonu o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1, v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1), se za izvedbene prostorske akte po določbah tega pravilnika štejejo:
1. za državni lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz 41. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85 in 29/86, Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93, 44/97, 9/01-ZPPreb in 23/02 – odločba US, v nadaljnjem besedilu: ZUN), lokacijski načrt iz 45.a do 45.i člena ZUN, lokacijski načrt iz 2. poglavja Zakona o ureditvi določenih vprašanj v zvezi z graditvijo objektov na mejnih prehodih (Uradni list RS, št. 111/01) in lokacijski načrt iz 22. člena Zakona o ukrepih za odpravo posledic določenih zemeljskih plazov večjega obsega iz let 2000 in 2001 (Uradni list RS, št. 21/02);
2. za občinski lokacijski načrt: prostorski izvedbeni načrt iz druge alinee 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN ter zazidalni načrt iz drugega odstavka 82. člena ZUN;
3. za občinski prostorski red: prostorske sestavine občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1996 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990, sprejete na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) in Zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90 in 85/00), skupaj s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz prve alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN ter prostorski ureditveni pogoji iz prehodne določbe 16. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93 in 47/93, v nadaljevanju: ZUN-ČG).
(2) Če se določen projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdela v skladu s tem pravilnikom, in sicer za nameravano gradnjo na območju, za katerega se po prejšnjem odstavku šteje, da je območje, ki se ureja z državnim ali občinskim lokacijskim načrtom, je treba ne glede na določbe tega pravilnika vodilni mapi v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložiti tudi soglasja, ki so jih dali pristojni soglasodajalci, oziroma kopije vročilnic iz 50. člena Zakona o graditvi objektov, če soglasja niso bila podana.

(1) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za obvezne elaborate v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja po tem pravilniku štejejo zlasti:
– študija požarne varnosti na podlagi Pravilnika o študiji požarne varnosti (Uradni list RS, št. 13/98 in 72/01);
– poročilo o vplivih na okolje na podlagi Navodila o metodologiji za izdelavo poročila o vplivih na okolje (Uradni list RS, št. 70/96);
– strokovna ocena obremenitve okolja s hrupom na podlagi Uredbe o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95 in 66/96);
– načrt gospodarjenja z gradbenimi odpadki na podlagi Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki nastanejo pri gradbenih delih (Uradni list RS, št. 3/03 in 50/04);
– strokovna ocena obremenitve okolja zaradi sevanja kot posledice uporabe ali obratovanja vira sevanja na podlagi Uredbe o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96);
– strokovna ocena emisije snovi v zrak ter predvidenih ukrepov za njeno zmanjšanje na podlagi Uredbe o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 73/94 in 109/01).
(2) Z dnem uveljavitve tega pravilnika se za obvezen elaborat v projektu za izvedbo šteje zlasti varnostni načrt, izdelan v skladu z določbami Uredbe o zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu na začasnih in premičnih gradbiščih (Uradni list RS, št. 3/02 in 57/03).

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o podrobnejši vsebini projektne dokumentacije (Uradni list RS, št. 35/98, 48/98 – popr., 64/99 in 41/01, v nadaljnjem besedilu: Pravilnik-98).

(1) Ne glede na določbo prejšnjega člena se projektna dokumentacija lahko izdela po dosedanjih predpisih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je bila pogodba o izdelavi idejne zasnove sklenjena najpozneje tri mesece pred uveljavitvijo tega pravilnika;
2. da je bila pogodba o izdelavi idejnega projekta ali pogodba o izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostavni objekt sklenjena najpozneje šest mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika;
3. da je bila pogodba o izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za manj zahtevni objekt sklenjena najpozneje eno leto pred uveljavitvijo tega pravilnika, pogodba o izdelavi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja za zahtevni objekt pa da je bila sklenjena najpozneje dve leti pred uveljavitvijo tega pravilnika;
4. da se projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, ki temelji v veljavnem lokacijskem dovoljenju;
5. da se projekt za razpis izdela na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se ga je predložilo zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja pred uveljavitvijo tega pravilnika in na podlagi katerega se gradbeno dovoljenje tudi izda ali na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se ga predloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, ki temelji v lokacijskem dovoljenju oziroma se ga je predložilo zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo;
6. da se projekt za izvedbo izdela na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se ga je predložilo zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja pred uveljavitvijo tega pravilnika in na podlagi katerega se gradbeno dovoljenje tudi izda ali na podlagi projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja, ki se ga predloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja, ki temelji v lokacijskem dovoljenju oziroma se ga je predložilo zahtevi za izdajo enotnega dovoljenja za gradnjo.
(2) Šteje se, da je idejna zasnova izdelana po dosedanjih predpisih, če:
1. je izdelana na podlagi podatkov iz lokacijske informacije oziroma določb o izvedbenem prostorskem aktu, podatkov o obstoječem stanju zemljišča in objektov, na katere se nanaša nameravana gradnja ter investitorjevih podatkov o velikosti, namenu in zmogljivosti objekta, na podlagi podatkov o potrebnih komunalnih priključkih na posamezne vrste objektov gospodarske javne infrastrukture, brez katerih objekt ne bi mogel obratovati in na podlagi podatkov o pričakovanih vplivih objekta na okolje;
2. je vložena v mapo formata A4 na katere prvi strani so navedeni ime oziroma firma in sedež investitorja oziroma naročnika, vrsta in lokacija objekta ter datum izdelave projekta z navedbo imena projektanta z naslovom, številka projekta, ime in priimek odgovornega projektanta – pooblaščenega arhitekta, krajinskega arhitekta oziroma drugega pooblaščenega inženirja z njegovo identifikacijsko številko, na drugi strani pa mora biti kazalo celotnega projekta;
3. je sestavljena iz kartografskega in besedilnega dela, pri čemer besedilni del obsega opis nameravane gradnje oziroma objekta ter dejanskega in pravnega stanja zemljišča, na katerem naj bi objekt stal, z vrisanim objektom in skicami tlorisa in tipičnih prerezov, če gre za stavbo, praviloma v merilu 1: 500, če gre za gradbeni inženirski objekt pa v merilu 1: 1000 oziroma v drugem ustreznem merilu.
(3) Šteje se, da je idejni projekt izdelan po dosedanjih predpisih, če so pri njegovi izdelavi upoštevane določbe 1. do 11. točke prvega odstavka 8. člena Pravilnika-98 in če vsebuje še:
1. osnovne oziroma poenostavljene sestavine projektne dokumentacije, kot jih določajo 10., 11., 12. in 13. člen Pravilnika-98, s priloženim izrisom iz grafičnega dela prostorskega izvedbenega načrta, če naj bi se nameravana gradnja izvedla na zemljišču, ki leži na območju, za katerega je sprejet prostorski izvedbeni načrt oziroma dokumentacijo, ki vsebuje kopijo katastrskega načrta obravnavanega zemljišča, geodetski načrt obstoječega stanja terena in objektov na njem in podatke o objektih gospodarske javne infrastrukture, kadar obstajajo na obravnavanem zemljišču, če naj bi se nameravana gradnja izvedla na zemljišču, ki leži na območju, urejenem s prostorskimi ureditvenimi pogoji, lahko pa tudi lokacijsko dokumentacijo, izdelano sicer v skladu s 55. členom ZUN, vendar brez soglasij, in
2. lokacijsko informacijo, lahko pa tudi samo lokacijsko dokumentacijo iz prejšnje točke, če jo je potrdil občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora, in se zato šteje za lokacijsko informacijo.
(4) Šteje se, da je projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja izdelan po dosedanjih predpisih, če so pri njegovi izdelavi upoštevane splošne zahteve iz 8. člena Pravilnika-98, v primeru zahtevnega objekta da je tudi izdelano dokazilo iz tretjega odstavka 15. člena Pravilnika-98 in če vsebuje še:
1. v primeru vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s prvim odstavkom 191. člena ZGO-1 in naj bi se nameravana gradnja izvedla na zemljišču, ki leži na območju, za katerega je sprejet prostorski izvedbeni načrt iz druge alinee 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN ali prostorski izvedbeni načrt iz 41. člena ZUN, za nameravano gradnjo pa je bilo izdano lokacijsko dovoljenje pred 1. 1. 2003 oziroma je bilo oziroma bo za nameravano gradnjo lokacijsko dovoljenje izdano po 1. 1. 2003 v skladu z določbami 190. člena ZGO-1:
– navedbo številke in datuma izdaje lokacijskega dovoljenja s priloženim izrisom iz grafičnega dela prostorskega izvedbenega načrta, ki je bil podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, in
– tiste sestavine projektne dokumentacije, kot jih določajo 10., 11., 12. in 13. člen, prvi odstavek 15. člena ter četrti in peti odstavek 16. člena Pravilnika-98;
2. v primeru vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s prvim odstavkom 191. člena ZGO-1 in naj bi se nameravana gradnja izvedla na zemljišču, ki leži na območju, urejenem s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz prve alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN oziroma prostorskimi ureditvenimi pogoji za sanacijo degradiranega prostora iz 16. člena prehodnih določb ZUN-ČG, za nameravano gradnjo pa je bilo izdano lokacijsko dovoljenje pred 1. 1. 2003 oziroma je bilo oziroma bo za nameravano gradnjo lokacijsko dovoljenje izdano po 1. 1. 2003 v skladu z določbami 190. člena ZGO-1,
– navedbo številke in datuma izdaje lokacijskega dovoljenja s priloženo lokacijsko dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja in
– tiste sestavine projektne dokumentacije, kot jih določajo 10., 11., 12. in 13. člen ter četrti in peti odstavek 16. člena Pravilnika-98;
3. v primeru vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s prvim odstavkom 191. člena ZGO-1 in naj bi se nameravana gradnja izvedla na zemljišču, ki leži na območju, urejenem z zazidalnim načrtom ali urbanističnim redom iz 82. člena ZUN, za nameravano gradnjo pa je bilo izdano lokacijsko dovoljenje pred 1. 1. 2003 oziroma je bilo oziroma bo za nameravano gradnjo lokacijsko dovoljenje izdano po 1. 1. 2003 v skladu z določbami 190. člena ZGO-1,
– navedbo številke in datuma izdaje lokacijskega dovoljenja s priloženo lokacijsko dokumentacijo, ki je bila podlaga za izdajo lokacijskega dovoljenja, in
– tiste sestavine projektne dokumentacije, kot jih določajo 10., 11., 12. in 13. člen ter četrti in peti odstavek 16. člena Pravilnika-98;
4. v primeru vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZGO-1 in naj bi se nameravana gradnja izvedla na zemljišču, ki leži na območju, za katerega je sprejet prostorski izvedbeni načrt iz druge alinee 21. člena oziroma od 27. do vključno 32. člena ZUN ali prostorski izvedbeni načrt iz 41. člena ZUN:
– izris iz grafičnega dela prostorskega izvedbenega načrta s priloženimi projektnimi pogoji in soglasji v skladu s 6. točko drugega odstavka 58. člena ZGO-1,
– lokacijsko informacijo, lahko pa tudi samo izris iz prejšnje alinee, če ga potrdi občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora in se zato šteje za lokacijsko informacijo in
– tiste sestavine projektne dokumentacije, kot jih določajo 10., 11., 12. in 13. člen ter četrti odstavek 16. člena Pravilnika-98;
5. v primeru vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZGO-1 in naj bi se nameravana gradnja izvedla na zemljišču, ki leži na območju, urejenem s prostorskimi ureditvenimi pogoji iz prve alinee 21. člena oziroma 25. in 26. člena ZUN oziroma prostorskimi ureditvenimi pogoji za sanacijo degradiranega prostora iz 16. člena prehodnih določb ZUN-ČG:
– lokacijsko dokumentacijo, izdelano v skladu s 55. členom ZUN s priloženimi projektnimi pogoji in soglasji v skladu s 6. točko drugega odstavka 58. člena ZGO-1, lahko pa tudi samo načrte oziroma prikaze iz 1., 2., 3., 4., 5. in 6. točke drugega odstavka 58. člena ZGO-1,
– lokacijsko informacijo, lahko pa tudi samo lokacijsko dokumentacijo iz prejšnje alinee, če jo potrdi občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora in se zato šteje za lokacijsko informacijo, in
– tiste sestavine projektne dokumentacije, kot jih določajo 10., 11., 12. in 13. člen ter četrti odstavek 16. člena Pravilnika-98;
6. v primeru vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja v skladu s prvim odstavkom 54. člena ZGO-1 in naj bi se nameravana gradnja izvedla na zemljišču, ki leži na območju, urejenem z zazidalnim načrtom iz 82. člena ZUN:
– lokacijsko dokumentacijo, izdelano v skladu s 55. členom ZUN s priloženimi projektnimi pogoji in soglasji v skladu s 6. točko drugega odstavka 58. člena ZGO-1, lahko pa tudi načrte oziroma prikaze iz 1., 2., 3., 4. in 5. točke s priloženimi projektnimi pogoji in soglasji v skladu s 6. točko drugega odstavka 58. člena ZGO-1,
– lokacijsko informacijo, lahko pa tudi samo lokacijsko dokumentacijo iz prejšnje alinee, če jo potrdi občinski upravni organ, pristojen za urejanje prostora in se zato šteje za lokacijsko informacijo in
– tiste sestavine projektne dokumentacije, kot jih določajo 10., 11., 12. in 13. člen ter četrti odstavek 16. člena Pravilnika-98.
(5) Šteje se, da je projekt za razpis izdelan po dosedanjih predpisih, če so pri njegovi izdelavi upoštevane zahteve iz 20., 21., 22. in 23. člena Pravilnika-98.
(6) Šteje se, da je projekt za izvedbo izdelan po dosedanjih predpisih, če so pri njegovi izdelavi upoštevane zahteve iz 24. in 25. člena Pravilnika-98.

(1) Ne glede na določbe 53. člena tega pravilnika se tehnična dokumentacija lahko izdela po dosedanjih predpisih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
1. da je bila pogodba o izdelavi projekta izvedenih del za manj zahteven objekt sklenjena najpozneje eno leto pred uveljavitvijo tega pravilnika, pogodba o izdelavi projekta izvedenih del za zahteven objekt pa da je bila sklenjena najpozneje dve leti pred uveljavitvijo tega pravilnika, vendar samo, če je bilo gradbeno dovoljenje za takšen objekt izdano pred uveljavitvijo tega pravilnika;
2. da je bila pogodba o izdelavi projekta za obratovanje in vzdrževanje manj zahtevnega objekta sklenjena najpozneje tri mesece pred uveljavitvijo tega pravilnika, pogodba o izdelavi projekta za obratovanje in vzdrževanje zahtevnega objekta pa da je bila sklenjena najpozneje devet mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika, vendar samo, če je bilo gradbeno dovoljenje za takšen objekt izdano pred uveljavitvijo tega pravilnika;
3. da je bila pogodba o izdelavi projekta za vpis v uradne evidence manj zahtevnega objekta sklenjena najpozneje tri mesece pred uveljavitvijo tega pravilnika, pogodba o izdelavi projekta za vpis v uradne evidence zahtevnega objekta pa da je bila sklenjena najpozneje devet mesecev pred uveljavitvijo tega pravilnika, vendar samo, če je bilo gradbeno dovoljenje za takšen objekt izdano pred uveljavitvijo tega pravilnika.
(2) Šteje se, da je projekt izvedenih del izdelan po dosedanjih predpisih, če so pri njegovi izdelavi upoštevane zahteve iz 26. člena Pravilnika-98.
(3) Šteje se, da je projekt za obratovanje in vzdrževanje izdelan po dosedanjih predpisih, če so pri njegovi izdelavi upoštevane zahteve iz 27., 28., 31., 32. in 33. člena Pravilnika-98.
(4) Šteje se, da je projekt za vpis v uradne evidence izdelan po dosedanjih predpisih, če je izdelan v skladu s predpisi, ki urejajo evidentiranje nepremičnin.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.