Na podlagi četrtega odstavka 82. člena in tretjega odstavka 84. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US, 41/04 – ZVO-1 in 47/04) izdaja minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrico za kulturo, ministrom za gospodarstvo, ministrom za promet, ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrom za informacijsko družbo, ministrom za šolstvo, znanost in šport, ministrom za delo, družino in socialne zadeve, ministrom za zdravje, ministrom za notranje zadeve in ministrom za obrambo

Ta pravilnik določa način označitve in organizacijo ureditve gradbišča, vsebino in način vodenja dnevnika o izvajanju del in način zagotavljanja sprotne kontrole gradbenih konstrukcij in drugih nosilnih elementov na gradbišču (v nadaljnjem besedilu: kontrola gradbenih konstrukcij na gradbišču).

(1) Investitor mora gradbišče označiti z gradbiščno tablo pred začetkom del pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
(2) Gradbiščna tabla mora biti postavljena na vidnem mestu ob vhodu na gradbišče, na katerem se izvaja gradnja novega objekta, rekonstrukcija objekta, nadomestna gradnja ali odstranitev objekta.
(3) Gradbiščna tabla se ne postavlja na gradbiščih, na katerih se gradijo:
1. objekti, ki so s predpisi, ki določajo objekte in okoliše objektov, ki so posebnega pomena za obrambo, ter ukrepe za njihovo varovanje, opredeljeni kot objekti posebnega pomena za obrambo države;
2. objekti, namenjeni za opravljanje varnostnega, carinskega in inšpekcijskega nadzorstva na mejnih prehodih;
3. objekti, ki so potrebni zaradi neposredno grozečih naravnih in drugih nesreč ali zato, da se preprečijo oziroma zmanjšajo njihove posledice, oziroma objektI, za katere je tako določeno s predpisi, ki urejajo odpravo takšnih nesreč.

(1) Gradbiščna tabla mora biti pravokotne oblike z merami najmanj 1,0 x 1,5 m, izdelana iz obstojnega materiala in barv. Podlaga table mora biti v svetli barvi, pisava pa v temni, praviloma črni barvi. Velikost črk ne sme biti manjša od 8 cm, pisava pa takšna, da so podatki čitljivi iz razdalje najmanj 15 m.
(2) Na gradbiščni tabli morajo biti po vrsti napisani naslednji podatki:
1. naziv objekta glede na namen, skladno s predpisi, ki urejajo klasifikacijo vrst objektov in vrsta del – nova gradnja, prizidava, nadzidava, rekonstrukcija, sprememba namembnosti, nadomestna gradnja ali odstranitev oziroma rušenje;
2. številka gradbenega dovoljenja oziroma dovoljenj, če jih je bilo več, ter datum izdaje gradbenega dovoljenja in naziv organa, ki ga je izdal, z navedbami morebitnih njegovih sprememb, dopolnitev in podaljšanj;
3. naziv in sedež oziroma ime, priimek in naslov investitorja oziroma investitorjev, če jih je več;
4. naziv in sedež projektanta, ki je izdelal projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in izdeluje projekt za izvedbo oziroma projektantov, če jih je več;
5. naziv in sedež izvajalca gradnje oziroma izvajalcev, če jih je več;
6. naziv in sedež nadzornika.
(3) Pri gradnji zahtevnega objekta morajo biti na gradbiščni tabli za podatki iz prejšnjega odstavka tudi podatki o nazivu in sedežu revidenta, ki je opravil revizijo projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja oziroma revidentov, če jih je bilo več, ter ime, priimek in naslov koordinatorja za varnost in zdravje pri delu na gradbišču.
(4) Pri rekonstrukciji objekta, ki je varovan na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine in pri gradnji na arheološkem območju mora biti na gradbiščni tabli tudi podatek o nazivu in sedežu pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(5) Na zgornjem ali spodnjem delu gradbiščne table je lahko označba ali logotip investitorja, lahko pa tudi izvajalca gradnje oziroma izvajalcev del, če se investitor in izvajalci tako dogovorijo. Če se gradnja financira ali sofinancira iz državnega proračuna, občinskega proračuna ali evropskih strukturnih skladov, mora biti na zgornjem delu gradbiščne table nameščen logotip pristojnega državnega organa, občine oziroma Evropskih skupnosti.

(1) Ne glede na določbe prvega odstavka 2. člena tega pravilnika se lahko gradbišče, na katerem poteka gradnja v lastni režiji in gradbišče tistih enostavnih objektov, za katera je potrebno gradbeno dovoljenje, označi samo z listom formata A4 (21 cm x 29,7 cm) na katerem je vsebina iz drugega odstavka prejšnjega člena in je zaščiten pred vremenskimi vplivi z ustreznim prosojnim in obstojnim materialom.
(2) Določbe prejšnjega odstavka veljajo tudi za gradbišča, na katerih se gradijo objekti, ki so v skladu s predpisi o enotni klasifikaciji vrst objektov uvrščeni med objekte transportne infrastrukture, cevovode, komunikacijska omrežja in energetske vode, če se tako odloči investitor takšnih objektov.

Gradbiščna tabla oziroma označba iz prvega odstavka prejšnjega člena se lahko odstrani šele, ko je za objekt izdano uporabno dovoljenje.

(1) Načrt organizacije ureditve gradbišča izdela izvajalec, ki ga za to izbere investitor.
(2) Načrt organizacije ureditve gradbišča mora biti izdelan v skladu s projektom na podlagi katerega je bilo za gradnjo izdano gradbeno dovoljenje in v skladu z varnostnim načrtom, kadar je predpisan. Vsebovati mora vse potrebne podatke o komunikacijskih poteh na gradbišču in priključkih gradbišča na gospodarsko javno infrastrukturo, vključno s prikazom dovoza na javno cesto, o skladiščih, deponijah, delavnicah, pisarni za vodstvo gradbišča, garderobah in sanitarnih prostorih za delavce ter druge podatke, pomembne za varno in zanesljivo obratovanje gradbišča.
(3) Če se gradnja izvaja na delu območja javnega letališča, ceste, železnice ali pristanišča, ki je v obratovanju in morata zato gradnja in obratovanje takšnega objekta gospodarske javne infrastrukture potekati sočasno, je treba z načrtom organizacije ureditve gradbišča zagotoviti tudi varno izvajanje letalskega, cestnega, železniškega oziroma pomorskega prometa.
(4) Če se gradnja izvaja na območju, kjer potekajo podzemni ali nadzemni vodi objektov gospodarske javne infrastrukture, kot so kanalizacija, vodovod, električno omrežje, telekomunikacijsko omrežje, plinovod, toplovod in drugi komunalni objekti, je treba z načrtom organizacije ureditve gradbišča zagotoviti tudi njihovo nemoteno obratovanje.
(5) Pred začetkom gradnje mora načrt organizacije ureditve gradbišča potrditi investitor.

Načrta organizacije ureditve gradbišča ni treba pripraviti pri gradnji v lastni režiji ter pri gradnji manj zahtevnih in enostavnih objektov, razen če naj bi se njihova gradnja izvajala na območjih iz tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena ali če se nameravajo na isti lokaciji oziroma gradbeni parceli hkrati graditi trije ali več manj zahtevnih objektov.

(1) Gradbišče je treba pred začetkom del ograditi oziroma zavarovati na drugačen način v skladu z načrtom organizacije ureditve gradbišča.
(2) Gradbišče, pri katerem v skladu s prejšnjim členom ni potreben načrt organizacije ureditve gradbišča, mora biti ustrezno ograjeno oziroma zavarovano na drug način.

Dnevnik o izvajanju del sestavljata:
1. gradbeni dnevnik in
2. knjiga obračunskih izmer.

(1) Gradbeni dnevnik je treba voditi pri vseh gradnjah, za katere je bilo izdano gradbeno dovoljenje.
(2) Knjigo obračunskih izmer je treba voditi poleg gradbenega dnevnika, če so cene v gradbeni pogodbi določene za mersko enoto posameznih del in pri vseh gradnjah za trg.
(3) Gradbeni dnevnik in knjigo obračunskih izmer, kadar je predpisana, mora na gradbišču voditi delavec, ki ga za to določi izvajalec (v nadaljnjem besedilu: pooblaščeni sestavljavec) in sicer za vsa dela, ki jih izvajalec na gradbišču izvaja in to ves čas od njegove vključitve v delo do prevzema del. Za dela, ki so povezana z objektom, a se izvajajo v obratih zunaj gradbišča, ni treba voditi gradbenega dnevnika in knjige obračunskih izmer.
(4) Vpisi in vrisi morajo biti v gradbeni dnevnik oziroma knjigo obračunskih izmer vneseni s kemičnim svinčnikom ali drugim ustreznim pisalom oziroma risalom, ki pušča trajno sled. Vpisi in vrisi morajo biti lastnoročno podpisani, naveden pa mora biti tudi datum podpisa.
(5) Morebitni napačni vpisi oziroma vrisi morajo biti prečrtani tako, da ostanejo čitljivi, popravki pa morajo imeti datum, ko se je napaka odkrila, in podpis pooblaščene osebe, ki je napako odkrila in vpisala oziroma vrisala popravke.

(1) Gradbeni dnevnik sestavljajo uvodni list in vsakodnevni listi.
(2) V uvodni list se vpišejo splošni podatki o objektu in udeležencih pri graditvi objekta.
(3) Vsakodnevni listi predstavljajo dnevna poročila. V vsakodnevni list se vpisujejo vsakodnevni podatki v zvezi z izvajanjem del in vsi pomembni podatki o gradnji oziroma izvajanju del, vanj pa se vpisujejo in vrisujejo tudi spremembe in dopolnitve projekta za izvedbo, ki nastanejo oziroma so potrebne zaradi izvajanja del, ter besedilni in grafični podatki, ki pojasnjujejo izvedbene detajle oziroma dejstva, navedena na prvi strani vsakodnevnega lista.
(4) Oblika in vsebina ter način izpolnjevanja uvodnega lista in vsakodnevnega lista gradbenega dnevnika so določeni v prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali spodnjem delu uvodnega lista in vsakodnevnega lista je lahko označba ali logotip investitorja, lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in izvajalec tako dogovorita.

(1) Gradbeni dnevnik je treba začeti voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na parceli ali najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in ga voditi za vsak dan, ko se dela na gradbišču ali objektu izvajajo, in tudi za dneve, ko bi se dela morala izvajati, pa se zaradi okoliščin in različnih razlogov ne izvajajo.
(2) Gradbeni dnevnik na gradbišču pooblaščeni sestavljavec vodi v dvojniku. Podpisujejo ga najprej pooblaščeni sestavljavec, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik oziroma njegov pooblaščenec – odgovorni nadzornik posameznih del (v nadaljnjem besedilu: odgovorni nadzornik). Če se odgovorni nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata, morata napisati opombo oziroma obrazložitev in stran podpisati.
(3) Gradbeni dnevnik mora biti dostopen za vpise vsem udeležencem pri graditvi objekta in pristojnim inšpektorjem.
(4) Originalni izvod se iz zvezka gradbenega dnevnika iztrga in ga hrani odgovorni nadzornik, dvojnik oziroma kopija, ki ostane v zvezku, se hrani na gradbišču.
(5) Gradbeni dnevnik se zaključi po dokončanju del oziroma z dnem prevzema del.

(1) Oba izvoda gradbenega dnevnika se po tehničnem pregledu objekta vstavita v ustrezno mapo, povežeta z vrvico in zapečatita.
(2) En izvod gradbenega dnevnika (original) hrani investitor, drugi izvod (kopijo) pa hrani izvajalec.
(3) Investitor oziroma lastnik objekta in njegov vsakokratni pravni naslednik mora hraniti gradbeni dnevnik toliko časa, dokler stoji objekt.
(4) Izvajalec mora hraniti gradbeni dnevnik najmanj deset let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predpisi določeno drugače.

(1) Knjigo obračunskih izmer sestavljajo:
1. uvodni list,
2. seznam vloženih listov,
3. obračunski list,
4. obračunske priloge in
5. obračunski načrti.
(2) Knjiga obračunskih izmer se vodi na obrazcih, katerih oblika in vsebina ter način izpolnjevanja so določeni v prilogi 2, ki je sestavni del tega pravilnika. Na zgornjem ali spodnjem delu listov knjige obračunskih izmer je lahko označba ali logotip investitorja, lahko pa tudi izvajalca, če se investitor in izvajalec tako dogovorita.

(1) Knjigo obračunskih izmer je treba začeti voditi z dnem začetka prvih aktivnosti na parceli ali najpozneje z dnem uvedbe izvajalca v delo in jo voditi za vsak dan, ko se dela na gradbišču ali objektu izvajajo.
(2) Knjigo obračunskih izmer vodi v enem izvodu na gradbišču pooblaščeni sestavljavec. Podpisujejo ga najprej pooblaščeni sestavljavec, nato odgovorni vodja del in nazadnje odgovorni nadzornik. Če se odgovorni nadzornik ali odgovorni vodja del s predhodnimi vpisi na listu ne strinjata, morata napisati opombo oziroma obrazložitev in stran podpisati.
(3) V knjigo obračunskih izmer se vpisujejo izmere in izračuni obsega izvršenih del v posameznem obračunskem obdobju. Vpisujejo in vrisujejo se tudi skice sprememb in odstopanj od projekta za izvedbo, z navedbo mer (dimenzij) in podatkov o spremembah pri uporabi gradbenih proizvodov, inštalacij, opreme in drugega materiala ter sprememb projektov za izvedbo določenih detajlov.
(4) V knjigo obračunskih izmer je treba vpisovati tudi vsa tista dela, ki se po dokončanju del ne vidijo in elemente oziroma konstrukcije začasnega značaja (odri in podobno), ki se po končani fazi gradnje odstranijo.
(5) Spremembe projekta za izvedbo morajo biti vpisane na ustreznem listu knjige obračunskih izmer ali narisane v njeni prilogi v ustreznem merilu z vsemi za izvajanje kontrole investicije potrebnimi podatki. Izvajalec mora vse te spremembe tudi posebej označiti v ustreznih tehničnih risbah projekta za izvedbo. V teh tehničnih risbah morajo biti vse ugotovljene napake in nepravilnosti vidno prečrtane, popravljene ali skicirane z vsemi potrebnimi podatki in podpisane.
(6) Vsaka predračunska postavka iz projekta za izvedbo mora biti posebej prikazana na samostojnem listu knjige obračunskih izmer. Vsi listi morajo biti razvrščeni v istem zaporedju in z istimi oznakami, kot so v pogodbenem predračunu.
(7) Za nepredvidena dela in dodatna dela, ki niso zajeta v pogodbenem predračunu, in za morebitne izpuščene postavke ali spremembe, se obračunski listi po enakem postopku kot predračunske postavke dodajajo na koncu knjige obračunskih izmer, kot posebno poglavje z označbo »nepredvidena in dodatna dela«. Večji oziroma manjši obseg del pa se ugotovi in prikaže na hrbtni strani obračunskega lista za posamezno postavko.
(8) Knjiga obračunskih izmer mora biti zaključena najpozneje do izročitve zgrajenega oziroma rekonstruiranega objekta investitorju.

(1) Ko so dela končana, se vsi listi knjige obračunskih izmer oštevilčijo in vstavijo v ustrezno mapo, povežejo z vrvico in zapečatijo.
(2) Zaključena knjiga obračunskih izmer se izroči naročniku oziroma investitorju, ki jo mora hraniti najmanj deset let, če ni za posamezne vrste objektov s posebnimi predpisi določeno drugače.

(1) Izvajalec mora pred začetkom izvajanja posameznih faz del odgovornemu nadzorniku omogočiti, da opravlja sprotno kontrolo gradbenih konstrukcij na gradbišču.
(2) Izvajalec oziroma njegov odgovorni vodja del mora odgovornega nadzornika obvestiti o začetku izvajanja vseh faz del, pisno pa ga mora obvestiti pred začetkom izvajanja faze, v kateri se izdelujejo oziroma vgrajujejo nosilni elementi, ki jih po zaključeni fazi ni več mogoče kontrolirati.

(1) Odgovorni nadzornik mora preveriti pravilnost izvedbe gradbenih konstrukcij in nosilnih elementov oziroma ali so izvedeni tako, da bo objekt izpolnjeval bistvene zahteve mehanske odpornosti in stabilnosti, varnosti pred požarom, vključno z vgrajenimi sistemi aktivne in pasivne požarne zaščite, higienske in zdravstvene zaščite in zaščite okolice, varnosti pri uporabi, zaščite pred hrupom ter varčevanja z energijo in ohranjanja toplote.
(2) Če odgovorni nadzornik pri sprotni kontroli gradbenih konstrukcij, nosilnih elementov ali vgrajenih sistemov aktivnega in pasivnega požarnega varstva ugotovi pomanjkljivosti izvedbe ali večja odstopanja, lahko začasno zaustavi izvajanje del in obvesti o tem investitorja.

Z dnem uveljavitve tega pravilnika preneha veljati Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (Uradni list RS, št. 35/98 in 41/01).

Na gradbiščih, na katerih so se dela začela izvajati pred uveljavitvijo tega pravilnika, se označevanje in organizacija ureditve gradbišča ter vodenje gradbenih dnevnikov in knjig obračunskih izmer nadaljujejo in končajo v skladu z določbami pravilnika iz prejšnjega člena.

Ta pravilnik začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.