Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

Izgradnja vzporednega prenosnega plinovoda M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami je potrebna zaradi povečanja transportnih kapacitet, zanesljivosti in varnosti preskrbe z zemeljskim plinom v celotnem slovenskem plinovodnem sistemu. Plinovod M2 je eden od glavnih elementov slovenskega magistralnega plinovodnega sistema, ker povezuje oba plinovoda M1 in M3, ki služita za prenos zemeljskega plina do središč porabe in za tranzit preko Slovenije. Za pokritje povečanih potreb po zemeljskem plinu v Sloveniji, Geoplin d.o.o. načrtuje izgradnjo prenosnega plinovoda M2/1, vzporedno ob trasi plinovoda M2. Dolžina odseka od razdelilne postaje (v nadaljnjem besedilu: RP) Rogaška Slatina do merilno regulacijske postaje (v nadaljnjem besedilu: MRP) Trojane je po predlagani izhodiščni varianti približno 65 km.
Minister za okolje, prostor in energijo je z dopisom št. 311-34/2003/01, z dne 8. decembra 2003 podal predlog za izdelavo državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod M2/1 na odseku med Rogaško Slatino in Trojanami (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt). Predlog je dokumentiran z elaboratom »Prenosni daljnovod M2/1 Rogaška Slatina – Trojane – Idejne zasnove«, ki ga je izdelal Geoplin d.o.o., Ljubljana.
Predlog je obrazložen in utemeljen, ker je:
– magistralni plinovod opredeljen v tekstualnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) in poteka vzporedno z že obstoječim plinovodom M2, ki je opredeljen v grafičnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000;
– prenosni plinovod z delovnim tlakom višjim od 16 barov s pripadajočimi funkcionalnimi objekti, določen kot prostorska ureditev državnega pomena z Uredbo o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– prenos zemeljskega plina in upravljanje prenosnega omrežja obvezna republiška gospodarska javna služba, določena v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02-ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 – odl. US in 51/04);
– oskrba z zemeljskim plinom definirana v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo (Uradni list RS, št. 9/96) ter v Resoluciji o Nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je prenosni plinovod M2/1 na odseku od RP Rogaška Slatina do MRP Trojane, v dolžini približno 65 km. Izgradnja plinovoda obsega polaganje dodatne plinovodne cevi vzporedno z obstoječo cevjo obstoječega magistralnega plinovoda M2, povezave z obstoječim plinovodom, vse pripadajoče postroje in postaje (merilno regulacijske, razdelilne, sekcijske zaporne in čistilne), vključno z napravami katodne zaščite. Nova cev bo večjega premera in bo imela višje tlačne karakteristike kot obstoječa cev plinovoda M2, ki obratuje s tlakom 50 barov, ob nazivnem premeru cevi (v nadaljnjem besedilu: DN) 400 mm. Nova cev vzporednega plinovoda bo položena praviloma z minimalnim predpisanim odmikom 2 metra od cevi obstoječega plinovoda; premer cevi bo DN 500–800 mm, delovni tlak pa od 70 barov. Ob upoštevanju naravnih in ustvarjenih danosti v prostoru bodo lahko odmiki od obstoječe trase izjemoma tudi večji.
Sestavni del plinovoda in s tem predmet državnega lokacijskega načrta so tudi vsi funkcionalni objekti plinovoda (zaporni ventili, odcepi itd.) ter vse potrebne predelave in dodelave opreme, preko katere bo nova cev povezana z ostalim plinovodnim sistemom. Kjer so predvidene nove RP ali so površine obstoječih RP premajhne za izgradnjo potrebnih predelav, se obstoječe povečajo oziroma zasedejo nova zemljišča. Predvidoma bodo ograjene površine za RP manjše od 10 arov.
Za razdelitev plinovoda na posamezne odseke se zgradijo sekcijske zaporne postaje. Oddaljenost med posameznimi postajami je lahko največ 18 km, vsaka postaja pa zaseda ograjeno zemljišče veliko približno 1 ar.
Predlagana trasa plinovoda poteka po območju enajstih občin: Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor, Vransko, Zagorje ob Savi, Lukovica in Mestna občina Celje.
Priključek načrtovanega plinovoda k obstoječemu M2 je pri kraju Ceste pri Rogaški Slatini, kjer se od plinovoda M2 odcepi plinovod M4 proti Dolenjski. Od tu poteka v smeri proti zahodu, vzporedno z obstoječo plinovodno cevjo in južno od kraja Mestinje prečka glavno cesto Celje – Rogaška Slatina. Šmarje pri Jelšah obide po severni strani, pri kraju Ponikve prečka železniško progo Celje – Pragersko in se pred Celjem približa avtocesti Ljubljana – Maribor. Plinovodna cev v nadaljevanju poteka do kraja Zgornje Grušovje z večjimi in manjšimi odmiki vzporedno z avtocesto in jo trikrat prečka. Polzelo trasa plinovoda obide po južni strani ter pri Trnavi ponovno prečka avtocesto. Pri kraju Kapla se približa glavni cesti Ljubljana – Celje in jo prečka pri avtocestnem odcepu pri Vranskem. V nadaljevanju poteka mimo Vranskega in Ločice ter še enkrat prečka avtocesto pri hribu Jasovnik. Zadnji del poteka po dolini Črnega grabna proti zahodu do razdelilne postaje Trojane.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj je dne 15. aprila 2004 v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma načrtovane prostorske ureditve. Datum ter kraj in čas zbora konference je pripravljavec objavil v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave
Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Občine Žalec, Občine Šentjur, Mestne občine Celje, Elektra Slovenije d.o.o., Telekoma Slovenije d.d. in Zavoda za gozdove Slovenije. Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
– širina zaščitnega pasu že obstoječega plinovoda M2 zaradi načrtovanega vzporednega plinovoda, kjer je le mogoče ne poveča oziroma poveča za minimalni odmik,
– pri načrtovanju upošteva predvideno golf igrišče Žalec – Krčevina,
– gradiva za smernice, če je to mogoče, posredujejo tudi v digitalni obliki.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– utemeljitve predlagane rešitve oziroma primerjave variantnih rešitev in primerjalne študije variant;
– strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom Zakona o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami;
2. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo;
3. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
4. Ministrstvo za kulturo (področje varstva kulturne dediščine) skupaj z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije;
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje ohranjanja narave);
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje varstva okolja);
7. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda);
8. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (področje energetike);
9. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste;
10. Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo;
11. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije;
12. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave;
13. Zavod za gozdove Slovenije;
14. Zavod za ribištvo Slovenije;
15. ELES Elektro-Slovenija d.o.o., Ljubljana;
16. Elektro Celje d.d., Javno podjetje za distribucijo električne energije;
17. Elektro Ljubljana d.d., Ljubljana, Javno podjetje za distribucijo električne energije;
18. Telekom Slovenije d.d., Ljubljana;
19. DARS, d. d.;
20. Občina Rogaška Slatina;
21. Občina Šmarje pri Jelšah;
22. Občina Šentjur;
23. Mestna občina Celje;
24. Občina Žalec;
25. Občina Polzela;
26. Občina Braslovče;
27. Občina Tabor;
28. Občina Vransko;
29. Občina Zagorje ob Savi;
30. Občina Lukovica;
31. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, kolikor bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPR).
Pobudnik priprave državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za energetiko, Dunajska 48, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE DE).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin d.o.o. Ljubljana, Cesta ljubljanske brigade 11, p.p. 3706, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: Geoplin).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Geoplin.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, določene v 156. do 160. členu Zakona o urejanju prostora in ga Geoplin izbere po predpisih o oddaji javnega naročila.

Strokovne podlage se izdelajo na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. poglavju tega programa priprave. Izdelovalec državnega lokacijskega načrta predlaga možne nove variante ali optimizacije predlagane variante.
MOPE UPR, MOPE DE in Geoplin potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag izdela idejne zasnove v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdela utemeljitev predlagane rešitve oziroma primerjalno študijo, v kateri prouči variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Zakona o urejanju prostora in tretjim odstavkom 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). Variante se proučijo, ocenijo in medsebojno primerjajo s funkcionalnega, varstvenega in ekonomskega vidika ter z vidika njegove sprejemljivosti v lokalnem okolju. V zaključku primerjalne študije izdelovalec predlaga in utemelji najustreznejšo varianto plinovoda in poda usmeritve za njegovo optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti naslednje strokovne podlage:
– idejno zasnovo načrtovane prostorske ureditve, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo,
– idejno zasnovo posameznih elementov prostorske ureditve, izdelano kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami,
– idejno zasnovo nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.),
– idejno zasnovo novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev,
– idejno zasnovo zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev,
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov,
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04),
– podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic,
– poročilo o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje v skladu s predpisom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem standardov Evropske unije, vključno z revizijo poročila o vplivih na okolje,
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje MOPE UPR, ta pa izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje MOPE UPR, ta pa izdelovalcu državnega lokacijskega načrta.

Pridobitev smernic za načrtovanje
– Geoplin zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v ustreznem merilu s tehničnim poročilom) po sprejemu tega programa priprave.
– MOPE UPR po pridobitvi gradiva prične s pridobivanjem smernic za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Po izvedbi postopka izbire izdelovalcev državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje in strokovnih podlag, izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te in analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOPE UPR, MOPE DE in Geoplin potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava utemeljitve predlagane rešitve oziroma variantnih rešitev in primerjalne študije variant
– Geoplin zagotovi izdelavo utemeljitve predlagane rešitve oziroma variantnih rešitev poteka trase plinovoda po končani izdelavi usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve.
– Izdelovalec izdela utemeljitve predlagane rešitve oziroma primerjalno študijo variant.
– MOPE UPR zagotovi recenzijo utemeljitve predlagane rešitve oziroma primerjalne študije variant.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni utemeljitvi predlagane rešitve oziroma primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi MOPE UPR stališča Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti po končani recenziji utemeljitve predlagane rešitve oziroma primerjalne študije.
– MOPE UPR pa organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvideno rešitev oziroma variantno rešitev pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O utemeljenem predlogu rešitve oziroma variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih v V. točki tega programa priprave.
– Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh strokovnih podlag.
– MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje k predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po prejemu recenzijskega mnenja.
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter v vseh tangiranih občinah.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOPE UPR istočasno obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo prostorskega akta.
– MOPE UPR v sodelovanju z MOPE DE in Geoplinom v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOPE UPR v sodelovanju z MOPE DE, Geoplinom in občinami Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor, Vransko, Zagorje ob Savi, Lukovica in Mestno občino Celje v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOPE UPR v sodelovanju z MOPE DE in Geoplinom ter izdelovalcem prouči pripombe in predloge.
– Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
– MOPE UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in seznani občine Rogaška Slatina, Šmarje pri Jelšah, Šentjur, Žalec, Polzela, Braslovče, Tabor, Vransko, Zagorje ob Savi, Lukovica in Mestno občino Celje.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag.
– Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Geoplin preda dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta MOPE UPR, ki pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče MOPE DE k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOPE UPR posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje ministra, pristojnega za energijo MOPE DE in Geoplinu.
– Izdelovalec izdela in preda usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka Geoplinu.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje, prostor in energijo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Geoplin zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta. MOPE UPR zagotovi sredstva za recenzije utemeljitve predlagane rešitve oziroma primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta ter drugih potrebnih dokumentov.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.