Na podlagi Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03) in 15. člena statuta Občine Dobrna (Uradni list RS, št. 47/99, 15/01 in 112/02) je Občinski svet občine Dobrna, na podlagi sklepa Vlade Republike Slovenije, št. 350-00/2001, z dne 8. 4. 2004, na 15. redni seji dne 31. 5. 2004, sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Dobrna – prostorski plan Občine Dobrna, dopolnitev 2003 (Uradni list SRS, št. 40/86, 4/88 in Uradni list RS, št. 18/91, 54/94, 25/98, 99/99).

Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Dobrna – prostorski plan Občine Dobrna, dopolnitev 2003 sestavljajo tekstualni in kartografski del v merilu 1:5000 in 1:25000 v naslednjem obsegu:

Dolgoročni plan Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 se spremeni in dopolni v tistih delih, ki se nanašajo na Občino Dobrna tako, da se glasi:
Poglavje 1 ''Ocena dosedanjega razvoja na prehodu v obravnavano obdobje'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
Občina Dobrna je za območje celotne občine in za usmeritev v zdraviliški turizem v zadnjem štiriletnem obdobju izvajala številne aktivnosti tako za družbeni in gospodarski razvoj kot za vzpostavitev ustreznih prostorskih zmogljivosti. S tem je v tem obdobju dosegla, da se težišče razvoja za to območje prenese na lokalno skupnost in gospodarstvo, s čimer se Občini Dobrna zopet da ustrezno mesto med zdraviliškimi kraji v Savinjski regiji.
Poglavje 2 ''Izhodišča, cilji in materialni okviri'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
Pri usmerjanju nove poselitve je potrebno ohraniti sedanjo zeleno podobo prostora in obstoječo identiteto krajine. Občina naj ohrani ruralno podobo, brez industrije, v prihodnje pa naj se umeščajo le tiste vrste dejavnosti, ki jih prostor prenese. Razvoj je potrebno spodbujati, vendar le do meje, ki ohranja kvalitetno okolje. Povečanje števila prebivalstva mora biti uravnoteženo in zgolj do tistih mej, ki jih lahko družba in prostor še preneseta. Nujno je potrebno ohraniti kmetije, in sicer predvsem zaradi ohranjanja kulturne krajine. Potrebno je poskrbeti za rezervacijo površin za (individualno) gradnjo, kamor se usmerja potencialne investitorje. Občina Dobrna bo investirala tudi v izgradnjo novih stanovanj (blokovna izgradnja v centru naselja Dobrna) in v izgradnjo varovanih stanovanj.
Pri izboljšanju prometne infrastrukture je potrebno obstoječo rekonstruirati ter jo dograditi. Prednost je potrebno dati tisti infrastrukturi, ki povezuje strnjena naselja med sabo ter se nahaja v samih naseljih. Poleg tega je potrebno dati poseben poudarek tudi Paškemu Kozjaku. Prednostno se je potrebno posvetiti ureditvi javnega potniškega prometa, ki poleg prebivalcem služi tudi turistični ponudbi občine.
Prazen in odprt prostor Dobrne je njena velika prednost, in mora predstavljati ključno kvalitativno prednost v turistični ponudbi regije. Pri vseh posegih v prostor se je tako potrebno prilagajati in podrejati krajinski sliki prostora občine. Zato morajo biti vsi posegi zelo premišljeni in strokovno utemeljeni. spodbujanjem kmetijstva, predvsem v luči vzreje drobnice, se mora ustaviti zaraščanje kmetijskih površin. Obstoječe gozdove je potrebno ohranjati, krčenje je možno zgolj za potrebe širitve kmetijske dejavnosti in za izgradnjo nujne infrastrukture. Veliko pozornosti je potrebno dati ohranitvi celkov v severnem delu občine, ki predstavljajo tipičen element krajinske slike.
Turizem mora postati glavna gospodarska panoga na območju celotne občine. Spodbujati je potrebno vse oblike dodatne ponudbe, ki pomenijo dopolnitev in nadgradnjo obstoječemu termalnemu zdravilišču. Povečanje števila turistov mora biti uravnoteženo in to zgolj do tistih mej, ki jih lahko družba in prostor še preneseta. Vzpostaviti je potrebno takšno obliko turizma, da nudi gostu in domačinu kvalitetno sobivanje in prijetno počutje. Poleg termalnega turizma je potrebno izkoristiti možnosti pohodnega turizma, gorskega kolesarjenja, trekingov in ostalih oblik turizma, ki jih nudi neokrnjena in bogata naravna okolica. Za nadaljnji razvoj zdraviliškega turizma se izkoristi obstoječa stavbna dediščina z bližnjo okolico, s čimer se poskrbi za njihovo rekonstrukcijo in sanacijo.
Poglavje 2.1 ''Razvoj kadrov in zaposlovanja'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
Na območju Občine Dobrna bomo spodbujali zaposlitve s področja zdraviliškega turizma ter zdravstvenega oziroma kliničnega turizma, tako da bi se postopoma dvigovala raven stopnje izobrazbe.
Poglavje 2.2. ''Ekonomski razvoj'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
Majhnim podjetnikom ter obrtnikom je potrebno zagotoviti ustrezne prostorske pogoje, in sicer na organiziran in za okolico nemoteč način. Za te dejavnosti se nameni prostor v Lokovini, neposredno ob cesti proti avtocestnem priključku Arja vas.
Poglavje 2.2.2 ''Investicije'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
Pri izvajanju investicij na področju turizma in javne infrastrukture bo Občina Dobrna v primarni meri skupaj s privatnim sektorjem zagotavljala ustrezne prostorske pogoje oziroma komunalno opremljena zemljišča.
Poglavje 2.4 ''Prostorski in ekološki'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
Nova poselitev se bo usmerjala v poselitvena območja. Pri tem se bodo prvenstveno izkoristile proste in degradirane površine, pri čemer se bo poskrbelo za ustrezno sanacijo. Gradnjo zunaj poselitvenih območij bomo dopuščali zgolj za tiste objekte, ki služijo neposredno kmetijski oziroma gozdarski dejavnosti, športu in rekreaciji, turizmu ali pridobivanju mineralnih surovin. Gradnja izven teh območij je dopustna tudi, če gre za funkcionalne zaokrožitve komunalno opremljenih območij oziroma za zaokrožitev in sanacijo posamičnih skupin objektov ali pa če gre za rekonstrukcije, adaptacije in nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov. Vsi ti posegi izven poselitvenih območij morajo biti ustrezno strokovno utemeljeni in upravičeni.
Poglavje 3.1.2.3 ''Gozdarstvo'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
– varovanje gozdnega roba,
– dosledno varovanje in krepitev obvodne drevnine,
– zaščita varovalnih gozdov in vseh strmejših rastišč,
– ohranjanje obmejkov v kmetijski krajini.
Poglavje 3.1.4. ''Terciarni sektor'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
Na območju samega zdraviliškega parka bo v povezavi z obstoječimi hoteli potrebno zagotoviti izgradnjo dodatne penzionske ponudbe v obliki apartmajev.
Kot dopolnilna dejavnost zdraviliškemu turizmu bo izgradnja vodnega parka neposredno ob državni cesti Celje – Dobrna, s širitvijo proti severu.
Na območju Novega gradu pa je predvidena izgradnja klinike ter varovanih stanovanj.
Za vsa večja turistična območja bo potrebno izdelati lokacijske načrte.
Poglavje 3.2.1.1. ''Vodno gospodarstvo''se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
Na poplavnem območju so v skladu s 86. členom Zakona o vodah (ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02) prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda. Poplavna območja so prikazana v kartografskem delu zasnova sanacij.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah.
Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
Skoraj celotno območje Občine Dobrna je erozijsko ogroženo. Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Na erozijskem območju je tako prepovedano poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov, ogoljevanje površin, krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne odeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije, zasipavanje izvirov, nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih, omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer, odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov, zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom, odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge, vlačenje lesa.
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.
Odvajanje odpadnih komunalnih in padavinskih vod je potrebno načrtovati v skladu s Pravilnikom o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02). Komunalne odpadne vode se morajo odvajati v javno kanalizacijo ali pa neposredno v malo komunalno čistilno napravo. V grafičnem delu so prikazana območja, ki so že ali se šele bodo priključila na skupno čistilno napravo, na ostalih območjih pa je potrebno poskrbeti za individualne oziroma male čistilne naprave.
Za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda v ureditvenih območjih naselij skrbi lokalna skupnost. Varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda mora vsebovati zlasti ukrepe za zmanjševanje odtoka padavinskih voda z urbanih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
Vodni viri
Na območju Občine Dobrna so vodovarstvena območja naslednjih vodnih virov:
Zajetje z vrtino Hg-1/74, Zajetje z vrtino Hg-2/74, Zajetji Gutenek 1, 2, Zajetje Lanšperk, Zajetje Uršjek, Zajetje Ramšnik 1, Zajetje Ramšnik 2, Zajetje Klanc 1-Tajna, Zajetje Klanc 2, Zajetje "Brdce", Zajetje Medved zg., Zajetje Medved sp., Zajetje Vrba, Zajetje VG-1 (Vinska Gorica), Zajetje VG-2 (Vinska Gorica), Zajetje z vrtino K-1/01, izvir Kačnik;
ter predvideni nadomestni vodni viri:
Predvideno zajetje z vrtino B-1 (za Brdce-Krivec), Predvideno zajetje z vrtino Hg-3, Predvideno zajetje z vrtino Hg-4. Za te vodne vire je predviden tudi odlok o zavarovanju. V njem bodo podani pogoji za posege v prostor.
Za območje celotne občine so določeni vodovarstveni pasovi na osnovi strokovnih podlog "Hidrogeološke razmere na območju Občine Dobrna – osnove za izdelavo sanacijskih programov virov pitne vode – nadomestni vodni viri in strokovne podlage za zavarovanje virov pitne vode", ki jih je izdelalo podjetje Hidroconsulting, d.o.o., Dragomer, v letu 2001.
Poglavje 3.6 ''Prostorski razvoj'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda naslednje besedilo:
Glavnina razvoja Občine se usmerja v naselje Dobrna, ki ga omejujejo tri ključne točke – Zdraviliški kompleks, Novi grad in športni park. Občinsko središče, naselje Dobrna, naj z bolj urejeno osnovno oskrbo (trgovina, mesnica, pekarna, bencinska črpalka, banka, bankomat in podobno) doseže večjo centralno moč. V naselju Lokovina naj se ob cestni povezavi Vojnik – Velenje vzpostavi območje obrtne cone.
Nova poselitev se usmerja tudi v nova jedra grajene strukture in sicer predvsem v naselja Klanc, Zavrh nad Dobrno in Vrba, pri čemer se upošteva tipologija krajine, varuje območja naravnih vrednot in kulturne dediščine ter ohranja vedute. Na tak način se sanira netipična razpršena gradnja v južnem delu občine.
V severnem delu Občine, pod pobočji Paškega Kozjaka, se ohranja tipičen vzorec poselitve v celkih. V ta namen se kmetije oblikujejo v celovit gospodarski subjekt, okrepljen z dopolnilnimi dejavnostmi.
Poglavje 3.6.6.2 ''Naravna in kulturna dediščina'' se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda novo poglavje:
Ohranjanje narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo narave in območij predvidenih za zavarovanje ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah, št.: 01-III-65/6-O-03, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, in so priloga temu odloku ter se hranijo na sedežu občine.
Če se izdeluje projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja na območju, ki se ureja s tem aktom, in je ta načrtovan na naravni vrednoti, zavarovanem območju ali območju biotske raznovrstnosti, je treba pred začetkom izdelovanja projekta pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Na koncu se doda novo poglavje, z naslovom ''Urbanistična zasnova naselja Dobrna'', ki se glasi:
»Dolgoročni interes Občine Dobrna je, da se naselje Dobrna prvenstveno nameni nadaljnjemu razvoju zdraviliškega turizma. Z regionalnega vidika, v okviru specializacije zdraviliških krajev, je Zdravilišče Dobrna poznano kot zelo zeleno in še dokaj neurbanizirano. To je tudi glavno izhodišče za razmeščanje dejavnosti.
Rdeča nit ureditve naselja so zelene površine. V tem trenutku so te površine prvenstveno namenjene intenzivnemu kmetijstvu. Zaradi uporabe zelo strupenih in škodljivih pesticidov je potrebno v določenem segmentu čimprej preusmeriti način kmetovanja. Del teh površin je zaradi prepotrebnega razvoja turizma možno nameniti razvoju turistične dejavnosti. Pri tem je na zelena območja smiselno usmerjati zgolj tiste turistične dejavnosti, ki bodo še naprej ohranjale zeleno podobo naselja. Pod to sodijo razni zeliščni parki, sprehajališča, manjše golf igrišče, zunanji bazeni s pripadajočimi stavbami.
Grajena struktura se usmerja na robove zelenih površin in predstavlja zgoščevanje že obstoječe. Turistična infrastruktura se tako umesti na najbolj atraktivne dele, ki imajo kulturno in krajinsko vrednost. Javne in storitvene dejavnosti se dopolnjujejo in zaokrožujejo ob že obstoječem jedru naselja. Stanovanjska gradnja se usmerja ob same robove naselja in to prvenstveno tam, kjer so že zametki sosesk.

Kartografski del vsebuje naslednje tematske karte v merilu 1:25000:

– Karta 1:     zasnova kmetijstva in gozdarstva,
               zasnova rudnin,
               zasnova naselij in območij za poselitev
– Karta 2:     zasnova vodnega gospodarstva
– Karta 3:     zasnova ohranjanja narave
               zasnova kulturne dediščine
– Karta 4:     zasnova rekreacije
– Karta 5:     zasnova sanacij
– Karta 6:     zasnova poselitve
               zasnova funkcij naselij v omrežju naselij
– Karta 7:     zasnova prometnega omrežja
               zasnova omrežja zvez
               zasnova energetskega omrežja
– Karta 8:     zasnova načinov urejanja prostora
– Karta 9:     zasnova osnovne rabe prostora.

Kartografski del se dopolni z urbanistično zasnovo naselja Dobrna v merilu 1:5000:
– urbanistična zasnova naselja Dobrna – namenska raba tal
– urbanistična zasnova naselja Dobrna – načini urejanja
Kartografska dokumentacija vsebuje karte v merilu 1:5000 z naslednjo vsebino:
namenska raba, načini urejanja prostora, komunalna, energetska in prometna infrastruktura.

Sestavni del odloka so tudi naslednje priloge:
– Povzetek za javnost
– Izvleček iz prostorskega plana Slovenije
– Obrazložitev in utemeljitev
– Strokovne podlage
– Smernice in mnenja
– Spis postopka.

Prostorski akt s prilogami je na vpogled v Občini Dobrna, in sicer v času uradnih ur.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.