Na podlagi 3. in 6. člena ter IV. poglavja Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93 in 30/98), 3. člena Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Sežana (Uradni list RS, št. 73/98) in 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99, 3/01 in 40/03) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 27. 5. 2004 sprejel

Ta odlok predstavlja koncesijski akt, s katerim se določajo: predmet koncesije, območje izvajanja koncesije, pogoji in postopek za podelitev koncesije, začetek in čas trajanja koncesije, način financiranja, nadzor nad izvajanjem koncesije, prenehanje koncesijskega razmerja in končne določbe.
Podelitev koncesije po tem odloku se nanaša na koncesijo na področju gospodarske javne službe »Urejanje in vzdrževanje občinskih cest« v Občini Sežana (v nadaljevanju: javna služba).
Koncedent po tem odloku je Občina Sežana (v nadaljevanju: koncedent).

Koncedent na podlagi tega odloka podeli koncesijo za opravljanje javne službe rednega vzdrževanja na kategoriziranih občinskih javnih cestah, določenih v Odloku o kategorizaciji občinskih cest v Občni Sežana (Uradni list RS, št. 9/01), razen za lokalne krajevne ceste v mestu Sežana, ki so navedene v 5. členu Odloka o kategorizaciji občinskih cest v Občini Sežana.

Redno vzdrževanje občinskih lokalnih cest in javnih poti zajema naslednja dela:
– pregledniška služba,
– redno vzdrževanje prometnih površin, bankin, odvodnjavanja, brežin, prometne vertikalne in talne signalizacije ter opreme,
– redno vzdrževanje cestnih naprav in ureditev,
– redno vzdrževanje vegetacije,
– zagotavljanje preglednosti,
– čiščenje cest,
– redno vzdrževanje cestnih objektov,
– intervencijski ukrepi (nesreče in drugi nepredvideni dogodki),
– zimska služba (priprava, posipanje, pluženje).
Navedena dela se izvajajo na naslednjih objektih in napravah: občinskih cestah, kolesarskih stezah, javnih parkiriščih in javnih trgih (v nadaljevanju: prometna infrastruktura)
Koncesionar je o prometni infrastrukturi dolžan voditi predpisane evidence, ki koncedentu omogočajo ažurnost kategorizacije občinskih cest.

Prometna infrastruktura je javno dobro.

Javna služba se izvaja na celotnem območju Občine Sežana, razen kolikor v tem odloku ni drugače določeno.

Uporabniki storitev javne službe so vsi, ki uporabljajo javne površine.
Uporabnik ima pravico opozoriti izvajalca javne službe na kvaliteto opravljenih storitev javne službe in oblikovati predloge ter pobude za boljše in učinkovitejše izvajanje.

Koncesionar je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– da je registrirana za izvajanje dejavnosti, ki je predmet koncesije oziroma ima obrtno dovoljenje za opravljanje dejavnosti, ki je predmet koncesije; v primeru, da je pravna oseba registrirana kot gospodarska družba mora predloži še: izpisek sodnega registra (izpisek ne sme biti starejši od enega meseca), odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, v primeru, da je fizična oseba organizirana kot samostojni podjetnik pa mora predloži ustrezen dokument davčne uprave, obrtno dovoljenje in odločbo o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti;
– da poda pisno izjavo, da ima poravnane davke in prispevke, določene z zakonom;
– da poda pisno izjavo, da ni plačilno nezmožen in da nima neporavnanih zapadlih obveznosti starejših od 60 dni;
– da poda pisno izjavo, da bo izvajanje dejavnosti, ki so predmet koncesije, potekalo v okviru predpisanih standardov in normativov;
– da poda pisno izjavo, da zagotavlja nadzor nad izvajanjem lastnega dela;
– da predloži izpisek iz sodne ali druge evidence, da proti njemu ni uveden postopek prisilne poravnave, stečajni postopek ali postopek likvidacije, izpisek ne sme biti starejši od enega meseca;
– da pripravi in predloži program z enotnimi cenami za izvajanje dejavnosti z vidika kadrov, organizacije del, tehnične opremljenosti;
– da predloži pisne reference za tovrstna dela;
– da poda pisno izjavo, da zagotavlja tudi interventno izvajanje javne službe za nujen poziv;
– da poda pisno izjavo, da razpolaga z ustreznim poslovnim prostorom na območju koncedenta oziroma, da si bo le-tega zagotovil najkasneje en mesec po sklenitvi koncesijske pogodbe.

Koncedent pridobi koncesionarja na podlagi javnega razpisa, ki ga pripravi komisija. Komisijo, v sestavi treh članov, imenuje župan. Javni razpis se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Javni razpis vsebuje predvsem naslednje sestavine:
1. predmet in območje koncesije;
2. začetek in čas trajanja koncesije;
3. pogoje za pridobitev koncesije v skladu s 7. členom tega odloka;
4. rok in način za prijavo na razpis;
5. dokumentacijo, ki jo mora vsebovati prijava;
6. rok in merila za izbiro koncesionarja;
7. postopek v primeru, da se v določenem roku ne prijavi noben kandidat.
O izbiri koncesionarja odloči komisija z upravno odločbo. Zoper odločbo o izbiri koncesionarja je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.

Pri odločanju o izbiri koncesionarja se upoštevajo naslednja merila:
– ponudbena cena,
– reference,
– strokovna in organizacijska usposobljenost prijavitelja,
– druge ugodnosti, ki jih nudi prijavitelj.
Način vrednotenja meril oziroma točkovanje se določi v razpisni dokumentaciji.

Za izvedbo postopka oddaje koncesije in organe, ki nastopajo v postopku izbire koncesionarja se smiselno uporablja zakon o javnih naročilih.

Izbrani kandidat se mora, v roku osmih dni od prejema obvestila o oddaji koncesije najugodnejšemu kandidatu, odzvati na poziv za podpis koncesijske pogodbe, sicer se šteje, da je odstopil od ponudbe. V tem primeru se lahko izbere ponudbo, ki je bila druga najugodnejša ali pa se javni razpis ponovi. O tem odloči župan s sklepom.

Koncesijska dela potekajo po programu, ki ga predhodno potrdi koncedent ob upoštevanju Pravilnika o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest (Uradni list RS, št. 62/98) ter drugih standardov in normativov, veljavnih za to področje.
Letni program rednega vzdrževanja in zimske službe sestavi koncesionar in ga predloži v potrditev koncedentu do 15. oktobra v tekočem letu za naslednje leto. Na poziv koncedenta mora koncesionar pripraviti program tudi pred navedenim rokom in tudi za več let v naprej.
Program vzdrževanja se potrdi v skladu z drugim odstavkom 23. člena tega odloka.

Koncesionar mora v okviru objektivnih možnosti opravljati koncesijo tudi ob nepredvidljivih okoliščinah, nastalih zaradi višje sile.
V teh primerih ima koncesionar ob dokaznih razlogih pravico zahtevati od koncedenta povračilo stroškov, ki so nastali zaradi opravljanja koncesije v nepredvidljivih okoliščinah. Ob nastopu okoliščin, ki pomenijo višjo silo, se morata koncedent in koncesionar medsebojno obvestiti in dogovoriti o izvajanju koncesije v pogojih nastale višje sile.
Nepredvidljive okoliščine, ki so nastale zaradi višje sile, lahko prekinejo koncesijsko razmerje samo na podlagi sporazuma med koncedentom in koncesionarjem.

Koncesionar izvaja koncesijo:
– v svojem imenu in na svoj račun ter pod pogoji, določenimi s tem odlokom, odlokom o občinskih cestah in koncesijsko pogodbo,
– tako, da pri opravljanju koncesionarnih dejavnosti dosledno upošteva tehnične, strokovne, organizacijske in druge standarde, predpise in normative za to področje ter cene, določene s koncesijsko pogodbo,
– tako, da koncedentu omogoča nadzor nad izvajanjem.

Koncesionar je dolžan zagotavljati interventno izvajanje javne službe na poziv koncedenta, policije, gasilcev in drugih nosilcev javnih pooblastil, in sicer ob vsakem času. Obenem mora zagotoviti odpravo napak takoj, ko je to mogoče oziroma v roku 24 ur.

Javno službo izvaja koncesionar ob uporabi delovnih priprav in drugih sredstev, potrebnih za opravljanje javne službe, ki so njegova last, oziroma jih najame ali kakor koli drugače priskrbi.

Koncesionar mora v roku 30 dni po sklenitvi koncesijske pogodbe skleniti zavarovanje odgovornosti iz dejavnosti:
– za škodo, ko jo povzroči koncedentu z nerednim ali nevestnim opravljanjem javne službe,
– za škodo, ki pri opravljanju ali v zvezi z opravljanjem javne službe nastane uporabnikom ali drugim osebam,
– za škodo, ki nastane iz objektivne odgovornosti.
Pogodba o zavarovanju mora imeti klavzulo, da je zavarovanje sklenjeno – vinkularno v korist koncedenta.
Škoda iz prve alinee prvega odstavka tega člena obsega tudi stroške, ki nastanejo zaradi izbiranja novega izvajalca javne službe, ali za pokrivanje izrednih stroškov nujnega interventnega zagotavljanja storitev javne službe, če pride do prenehanja opravljanja javne službe po krivdi koncesionarja.

Koncesionar, ki pridobi koncesijo za posamezne storitve javne službe, ima na podlagi koncesijske pogodbe na celotnem območju koncesionarja:
– izključno pravico opravljati javno službo, razen v primerih, ko je z zakonom ali z drugimi predpisi, posamezno opravilo naloženo drugi osebi;
– dolžnost zagotavljati uporabnikom kontinuirano in kvalitetno izvajanje javne službe v skladu s predpisi.

Koncesionar s podelitvijo koncesije sprejme vso odškodninsko odgovornost v zvezi z izvajanjem javne službe in se obenem odpoveduje vsakršnemu zahtevku, iz tega naslova, do koncedenta.

Koncesija začne veljati z dnem podpisa koncesijske pogodbe, s katero se podrobneje uredi medsebojno razmerje med koncedentom in koncesionarjem.
V primeru neskladja med tem odlokom in koncesijsko pogodbo veljajo določbe tega odloka.

Koncesija se podeli za dobo 5 let, šteto od dneva sklenitve koncesijske pogodbe. Rok veljavnosti pogodbe se lahko sporazumno podaljša za naslednjih 5 let. V tem primeru mora koncesionar najkasneje eno leto pred potekom veljavne koncesijske pogodbe podati pisno izjavo, da soglaša s podaljšanjem koncesijske pogodbe pod pogoji, ki za koncedenta niso slabši.
V imenu koncedenta podpiše koncesijsko pogodbo župan.

Podeljena koncesija ni prenosljiva. V izjemnih primerih lahko s predhodnim soglasjem koncedenta sklene koncesionar pogodbo o začasni pomoči opravlja storitev z drugim usposobljenim izvajalcem.

Javna služba se financira na osnovi ponudbene cene storitev za opravljanje javne službe. Za izvajanje koncesijske dejavnosti pridobiva koncesionar sredstva iz proračuna koncedenta, v skladu s programom iz 12. člena tega odloka.
Program vzdrževanja potrdi župan kocedenta, po sprejetem proračunu za leto, v katerem se program izvaja.

Ponudbena cena predstavlja osnovo za obračun stroškov izvajanje koncesijske dejavnosti v tekočem letu in se v naslednjih letih spreminja skladno s Pravilnikom o načinih valorizacije denarnih obveznosti, ki jih v večletnih pogodbah dogovarjajo pravne osebe javnega sektorja (Uradni list RS, št. 1/04).

Koncesionar je dolžan voditi računovodstvo za podeljeno koncesijo ločeno od računovodstva za svojo ostalo dejavnost v skladu z določili zakona, ki ureja vodenje ločenih knjigovodskih evidenc.

Nadzor nad izvajanjem koncesije oziroma koncesijske pogodbe opravlja strokovna služba koncedenta. Koncesionar mora koncedentu kadarkoli posredovati informacijo o poslovanju in mu omogočiti vpogled v poslovne knjige in evidence v zvezi z izvajanjem koncesije.

Nadzor je lahko napovedan, nenapovedan ali stalen. Nadzor mora potekati tako, da ne ovira rednega izvajanja koncesije, izvajati pa se mora praviloma le v poslovnem času koncesionarja. Izvajalec nadzora se izkaže s pooblastilom koncedenta. O nadzoru se napravi zapisnik, ki ga podpišeta koncesionar in predstavnik koncedenta. Osebe, ki izvajajo nadzor, so dolžne podatke o poslovanju koncesionarja obravnavati kot poslovno tajnost.
Koncedent lahko po potrebi za nadzor nad izvajanjem koncesije pooblasti tudi druge pristojne organe in službe.

Koncesijska pogodba preneha:
– s prenehanjem koncesijske pogodbe,
– z odvzemom koncesije,
– z odkupom koncesije in
– s prevzemom koncesionirane javne službe v režijo.

Koncesijska pogodba preneha:
– s potekom časa, za katerega je bila sklenjena in je pogodbeni stranki ne podaljšata,
– z razdrtjem pogodbe, če koncesionar hudo krši koncesijsko pogodbo.
Hude kršitve koncesijske pogodbe so:
– nepravočasen pričetek opravljanja javne službe glede na rok, določen s koncesijsko pogodbo;
– ponavljajoče se neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti;
– ponavljajoče se neupoštevanje neveljavnih tehničnih, strokovnih, organizacijskih in drugih standardov in normativov za dejavnost;
– hudi in dokumentirani primeri neučinkovitega in nepopolnega ali nestrokovnega opravljanja javne službe, zaradi česar pride do večje ogroženosti varnosti ljudi in premoženja, ne glede na to, ali so posledice nastopile ali ne;
– opustitev vodenja evidenc;
– opustitev sklenitve zavarovanja;
– drugi primeri kršitev, določeni s tem odlokom ali s koncesijsko pogodbo.

Koncedent lahko odvzame koncesijo koncesionarju ali prevzame v režijo:
– če koncesionar ne začne z izvajanjem koncesije v dogovorjenem roku,
– če koncesionar pri izvajanju koncesije koncedentu povzroča škodo,
– če je izražen utemeljen javni interes, da se dejavnost preneha izvajati kot gospodarska javna služba ali kot koncesionirana gospodarska javna služba,
– če koncesionar v roku 30 dni ne sklene zavarovanja odgovornosti iz 17. člena tega odloka
Odvzem koncesije se izvede z upravno odločbo, ki jo izda komisija. Posledica odvzema je razdrtje koncesijske pogodbe. Zoper odločbo o odvzemu je dovoljena pritožba. O pritožbi odloča župan.

Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.