Na podlagi prvega odstavka 46. člena, v povezavi s tretjim odstavkom 170. člena in prvim odstavkom 171. člena zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) je Občinski svet občine Vransko na svoji 10. redni seji dne 7. 6. 2004 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Vransko (Uradni list RS, št. 22/00) sprejme projekt: Prostorski ureditveni pogoji Po Zavrteh, ki ga je izdelal Razvojni center Planiranje pod št. 771/03. Projekt: PUP Po Zavrteh je sestavni del odloka.

Prostorski ureditveni pogoji Po Zavrteh iz 1. člena vsebujejo besedilo, grafične prikaze in mnenja, ki se nanašajo na mejo območja urejanja.

Površina ureditvenega območja meri ca. 4,35 ha, od tega je 0,24 ha obstoječih stavbišč.
Opis meje topografsko
Izhodiščna točka opisa meje je na severozahodnem vogalu obravnavanega območja.

+---------+---------------------------------------------------------+
|smer neba|potek meje                                               |
+---------+---------------------------------------------------------+
|sever    |po robu gozdno travnatih površin                         |
+---------+---------------------------------------------------------+
|vzhod    |strmo po bregu navzdol po vzhodnem robu parcel obstoječih|
|         |objektov                                                 |
+---------+---------------------------------------------------------+
|jug      |po desnem robu vodotoka                                  |
+---------+---------------------------------------------------------+
|zahod    |po brežini navzgor do izhodiščne točke opisa             |
+---------+---------------------------------------------------------+

Opis meje po obodni parcelaciji
Parcelne številke so povzete iz geodetskega načrta, stanje parcelnih mej je ponekod nezaključeno.

+--------+-----------------------------------------------------------------+
|smer    |potek meje                                                       |
|neba    |                                                                 |
+--------+-----------------------------------------------------------------+
|sever   |prečka 4, 11/1, 5/2, vse k.o. Jeronim                            |
|        |prečka 330/3, 331/1, 316/1, 331/2, 331/3, 316/3, 315, 314, 774/2,|
|        |306/2, vse k.o.Vransko                                           |
+--------+-----------------------------------------------------------------+
|vzhod   |306/2, 306/1, 303, 306/5, 326, 334, vse k.o.Vransko              |
+--------+-----------------------------------------------------------------+
|jug     |785/1 (desni breg Podgrašce), vse k.o.Vransko                    |
|        |1, 2, vse k.o. Jeronim                                           |
+--------+-----------------------------------------------------------------+
|zahod   |3, 4, vse k.o. Jeronim                                           |
+--------+-----------------------------------------------------------------+

Seznam obravnavanih parcel
Obravnavane so vse parcele, ki se nahajajo znotraj meje območja obravnave. Meja je vrisana na vseh grafičnih prilogah.
K.o. Vransko:
309/2, 306/3, 303, 306/2, 312,.231,.306/1, 322, 323, 306/6, 306/5,.164, 324, 321, 774/1, 774/2, 314, 315, 316/1, 316/2, 318, 317, 320/1, 320/2, 326, 774/2, 785/1 (potok), 328, 330/1, 331/1, 331/2, 331/3, 330/2 in del 316/3.
K.o. Jeronim
1, del 2, del 3, del 4, 11/1, 5/2.

Funkcija območja je stanovanjska, možna je tudi mirna, predvsem intelektualna dejavnost.

Območja, površine predvidene za pozidavo so zasnovane v vzdolžnih pasovih v smeri vzhod-zahod, kakor potekajo plastnice in vključujejo obstoječe posamezne objekte. Območja predvidena za pozidavo se nahajajo izven strmega dela pobočja. Vzdolžni pasovi namenjeni gradnji so medsebojno prekinjeni z zelenimi pasovi.
Cestno omrežje je predvideno v smeri vzhod-zahod po plastnicah in z novo navezavo preko mostu čez Podgrajščico na Vransko
Predvideno cestno omrežje se navezuje na obstoječe omrežje. Cesta ob vodi se navezuje na obstoječi most in poteka na južni strani vzporedno z vodotokom. Cesta ob vodi napaja 11 stanovanjskih objektov. Zgornja Cesta ob gozdu poteka po obstoječi poti in napaja 8 novih objektov. Dovozni priključek z obstoječe ceste na vzhodni strani obravnavanega območja napaja 9 novih objektov.

Na obravnavanem območju je predvidena gradnja prostostoječih enodružinskih stanovanjskih objektov.
Dimenzije objektov vrisane v grafični prilogi predstavljajo maksimalni gabarit. Možni so manjši objekti od predvidenih. Maksimalna širina objektov v strmem terenu je 8 metrov, dolžina objekta je odvisna od širine parcele.
Konfiguracija terena in obstoječa poselitev narekujeta zasnovo parcel in objektov v vzdolžni smeri vzporedno s plastnicami. Smer slemen predvidenih objektov, ki imajo dolžino objekta večjo od širine, bo vzporedna s plastnicami v smeri vzhod-zahod. Morfologija pozidave bo prilagojena terenu, zasnovana bo v vzdolžnih pasovih, parcele bodo po površini tako velike, da bo soseska dajala vtis gradnje v zelenem okolju, v arkadiji.
Znotraj celotnega ureditvenega območja so praviloma dovoljene naslednje vrste posegov:
– adaptacije, dozidave, rekonstrukcije in nadomestne gradnje obstoječih objektov,
– možne so postavitve lesenih vrtnih ut, opornih zidov in škarp,
– možne so nadstrešnice za avte maksimalnih dimenzij 5 x 5 metrov,
– odmik objektov od cest je prilagojen gradbenim linijam obstoječih objektov, pri obstoječi objektih, ki so locirani tik ob lokalni cesti, je pri objektu vmesne dopolnilne gradnje zagotoviti odmik objektov od ceste 5 m oziroma najmanj 3 m.
 
Višinski in tlorisni gabariti objektov, orientacija slemena
– Maksimalni tlorisni gabarit objektov je razviden v grafični situaciji. Širina objektov je 8 metrov, dolžina je odvisna od širine parcele, dolžine so različne. Objekti označeni s števili od 17 do 21 so manjših dolžin, zardi odmika od sosednjega objekta na stranskih fasadah niso možna okna bivalnih prostorov. Objekti označeni s števili od 26 do 28 so širine od 7 do 8 metrov in dolžine 26 metrov, dolžina je prekinjena s cezuro – steklenim atrijem.
– Predviden je enoten višinski gabarit objektov: vkopana klet, pritličje in mansarda. Tlorisni gabarit objekta naj ima poudarjeno vzdolžno smer, objekti manjših tlorisnih dimenzij morajo imeti temu primerno manjši višinski gabarit objekta. Pri arhitekturni zasnovi je treba paziti na ustrezna razmerja dimenzij objektov. Z adaptacijami obstoječih višjih objektov se višina le-teh ne sme povečati.
– Novogradnje na izpostavljenih legah, grebenih, morajo imeti klet v celoti vkopano v zemlji, da se zagotovi pritličen gabarit na teh območjih.
 
Streha, fasada
– Oblikovanje strešin upošteva tipologijo primerno okolju. Strehe bodo v naklonu, priporočljive so dvokapne strehe, v odvisnosti od arhitekture in dimenzije objekta pa je možna tudi enokapna streha, ravne ali polkrožne oblike.
– Smer slemena pri objektih z večjo dimenzijo vzdolžne smeri mora biti vzporedno s plastnicami. Smer slemena pri objektih, kjer je dolžina krajša od širine pa je lahko pravokotna na plastnice.
– Oblikovanje in razporeditev okenskih in vratnih odprtin na fasadah ter obdelava fasad naj izhajajo iz funkcije objekta. Priporočljivo je, da so objekti zasnovani v ustrezni arhitekturi, ki lahko izraža tudi sodoben način bivanja in uporabo novih materialov.
 
Ureditev okolice novogradenj
– Okolico novogradenj je treba v čim večji meri zasaditi z avtohtono vegetacijo, s sadnim drevjem in z vrstami dreves, ki povečujejo stabilnost terena.
– Ograjevanje parcel naj bo praviloma urejeno z zasaditvijo živih mej z avtohtonimi grmovnimi vrstami.
– Dovoljene so škarpe in oporni zidovi, ki morajo biti izvedeni skladno z geološkimi pogoji.
 
Ureditev obvodnega prostora in drugih zelenih površin
Posegi v obvodni prostor niso dovoljeni. V tem območju niso dovoljeni vrtički, krajinska ureditev in zasaditev morata ohranjati prvine obvodne krajine in z ureditvami izboljšati stanje krajinske podobe. Za zasaditev je treba uporabiti avtohtone obvodne vrste sadik. Območje zadrževalnika za meteorne vode je treba ozeleniti z obvodno vegetacijo.
Zelene vzdolžno zasnovane pasove je treba ohraniti, možno jih zasaditi. Za ureditev vrtičkov je treba pridobiti mnenje geologa.
Ograje ob objektih so dovoljene le kot žive meje do višine 1,80 metra. Živa meja je lahko iz različnih vrst listavcev (kalina, gaber, javor, glog, hrast) ali iz tise in smreke.
 
Parcelne meje
Parcelne meje so v grafični prilogi označene kot predlog. Ker je predmet obravnave vrsta PIN, kjer ni treba določati parcelnih mej, je velikost le te možno spreminjati ob nakupu parcele.

Območje leži izven koridorja za razlivanje visokih voda Podgrajščice in ni poplavno.
Minimalni odmik predvidenih gradbenih posegov od meje vodnega zemljišča na vodotokih II.reda, med katere spada tudi Podgrajščica, znaša 5 m.
Predvideni premostitveni objekt je mogoč le kot objekt javne infrastrukture. Načrtovan mora biti tako, da ne povzroča negativnih vplivov na vodni režim, elementi mostne konstrukcije pa ne smejo segati v svetli profil vodotoka.
Rešitev odvoda padavinskih vod iz utrjenih površin in streh predvidenih objektov je predvidena v skladu z 92. členom Zakona o vodah, ki predvideva zadrževanje vod pred izpustom v vodotok.

Za dostop na obravnavano območje je treba upoštevati oba obstoječa premostitvena objekta preko vodotoka Podgrajščica. Za zagotovitev dostopov, še posebej osrednjega preko južnega premostitvenega objekta, je treba izdelati statično oceno ustreznosti obstoječih mostov in jih v primeru neustreznih razmer rekonstruirati. Preveriti je treba tudi hidravlično prevodnost prostega profila vodotoka pod obstoječima premostitvenima objektoma.
Cestno omrežje sestavljata dve prometnici, ki med seboj nista neposredno povezani. Navezava južne prometnice na severno je tehnično izvedljiva, varovan pa je tudi koridor za eventualno povezavo.
Situativni potek in vzdolžni profil prometnic je treba prilagoditi obstoječem reliefu terena in ju izvesti z ustreznimi elementi. Zaradi mejnih elementov vzdolžnega profila severne prometnice je treba, predvsem v zimskem času, redno vzdrževanje tako vozišča kot elementov odvodnje.
Prečni prerez predvidenih prometnic sestavlja vozišče min. širine 3,50m z obojestransko utrjeno bankino min. širine 2 x 0,50m.

Komunalno energetsko in telekomunikacijsko opremo območja je treba izdelati pred pričetkom gradnje predvidenih stanovanjskih objektov.
Za izgradnjo komunalne, energetske in telekomunikacijske opreme območja je treba izdelati predpisano projektno dokumentacijo, ki jo je treba izdelati v sodelovanju z upravljalci posameznih naprav in napeljav, ob upoštevanju medsebojnih odmikov.

Na obravnavanem območju je treba izgraditi priključni vodovod nodularne litine NL fi 100mm, ki je treba navezati na obstoječi vodovod iz NL fi 100mm. Priključni vodovod poteka izven obravnavanega območja.
Za predviden priključni vodovod je treba pridobiti potrebna zemljišča in ga pred pričetkom gradnje predvidenih stanovanjskih objektov tudi zgraditi.
Znotraj obravnavanega je treba zgraditi zankasto zasnovan vodovodni sistem, ki je prav tako predviden v NL fi 100mm, ki ga pogojuje izvedba nadzemnih hidrantov, potrebnih za zagotovitev požarne varnosti na območju predvidene pozidave. Lokacije nadzemnih hidrantov so razvidne iz grafičnega dela prostorske dokumentacije in morajo zagotavljati predpisano protipožarno zaščito.
Hišne priključke na vodovodno omrežje je treba izvesti z vgradnjo cestnih zapornih ventilov in zunanjih vodomernih jaškov v katere se namesti vodomere.
Za vodovodno omrežje na območju zazidalnega načrta je treba, v sodelovanju z upravljalcem vodovodnega omrežja, Javno komunalno podjetje Žalec d.o.o., izdelati projektno dokumentacijo pridobiti gradbeno dovoljenje in pred pričetkom gradnje predvidenih stanovanjskih objektov vodovodno omrežje zgraditi.

Na območju naselja Vransko, katerega del je tudi obravnavano območje predvidene stanovanjske gradnje Po Zavrteh, je predviden ločen sistem odvodne padavinskih in fekalnih vod. Za fekalno kanalizacijo naselja Vransko je izdelana projektna dokumentacija faze PGD, ki jo je izdelalo podjetje IEI d.o.o. Maribor, izdano pa je tudi gradbeno dovoljenje.
Rešitev odvoda padavinskih vod iz utrjenih površin in streh predvidenih objektov mora biti izveden v skladu z 92. členom Zakona o vodah, ki predvideva treba zadrževanje vod pred izpustom v vodotok.
Na obravnavanem območju ni predvideno nastajanje tehnoloških odpadnih vod, ki bi jih bilo treba ločeno odvajati in predvideti poseben postopek čiščenja.
 
Odvod padavinskih vod
Za potrebe odvoda padavinskih vod iz vozišča, utrjenih povoznih površin, streh predvidenih stanovanjskih objektov in ostalih površin znotraj obravnavanega območja je potrebna izgradnja dveh krakov meteornega kanala, ki se združita v cesti pred objektom št. 14. V nadaljevanju poteka meteorni kanal v cesti do vzhodnega dela obravnavanega območja, kjer je predviden zadrževalni bazen v obliki odprte zajezitve.
Zaradi višinskega poteka severnega kraka predvidenega meteornega kanala je treba predvideti kaskadne jaške in druge tehnične elemente, ki bodo zagotavljali takšno obratovanje kanala, da hidravlični parametri pretoka vod ne bodo presegali dovoljenih vrednosti.
Za predvideno meteorno kanalizacijo je treba pridobiti služnostno pravico na parcelah preko katerih predviden kanal poteka, ter izdelati predpisano tehnično dokumentacijo v kateri je treba izdelati hidravlični izračun, v katerega je treba zajeti vse prispevne površine, ki gravitirajo na obravnavano območje.
Zajem padavinskih vod s streh predvidenih stanovanjskih objektov in utrjenih povoznih površin je treba izvesti preko požiralnikov s peskolovi. Prav tako je treba na meteorno kanalizacijo voditi drenažne vode, ki bi nastajale kot zaledne vode v zgornjem delu predvidenega naselja medtem, kot se drenaže v območju objektov ob vodotoku vodijo direktno v strugo vodotoka.
Tudi zadrževalni bazen je treba ustrezno dimenzionirati in ga arhitekturno oziroma krajinsko umestiti v prostor. V primeru, da zadrževalnega bazena dimenzijsko ne bo mogoče locirati na predvidenem mestu, ga je dopustno nadomestiti z betonskim zadrževalnikom, ki mora biti vkopan v raščen teren na predvideni lokaciji zadrževalnega bazena.
 
Fekalna kanalizacija
Odvod fekalnih vod je treba izdelati dvofazno, saj končna ureditev s priključitvijo sekundarnega fekalnega omrežja obravnavanega območja, do izgradnje in obratovanja čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja Vranskega, ni možna.
V prvi fazi je treba, v vzhodnem delu obravnavanega območja, namestiti lokalno čistilno napravo, v kateri se bodo fekalne odplake očistile do stopnje, ki omogoča izpust v lokalni vodotok Podgrajščico.
V drugi fazi je predvidena opustitev lokalne čistilne naprave in priključitev fekalnega kanala na predviden kanalizacijski sistem Vranskega. Priključevanje na javno kanalizacijo bo možno in obvezno po končani izgradnji kanalizacije in čistilne naprave Vransko.
V javno kanalizacijo je dovoljeno odvajati vode, ki ustrezajo Uredbi o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96) in Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter pogoji za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96 in 29/00).

Energija za napajanje objektov v obravnavanem območju je na razpolago na DV 20 kV Vransko, zato je treba zgraditi transformatorsko postajo s priključnimi VN in NN vodi.
Za zagotovitev priključkov na električno omrežje je treba na obravnavanem območju izdelati idejno zasnovo dograditve električnega omrežja, projektno dokumentacijo za dograditev omrežja in ga zgraditi.
Idejna rešitev elektrifikacije na obravnavanem območju bo služila tudi kot osnova za izdelavo projekta PGD/PZI transformatorske postaje in priključnih el. vodov.

Ogrevanje predvidenih stanovanjskih objektov je mogoče z uporabo gospodinjskega plina, ki se dobavlja v hišne cisterne nameščene na funkcionalnih zemljiščih posameznih objektov ali z kurilnim oljem. Objekti označeni s števili od 1 do 16 in od 26 do 28 bodo priključeni na daljinsko ogrevanje z lesno biomaso.

Za zagotovitev priključkov na TK omrežje je treba na obravnavanem območju izdelati projektno dokumentacijo za TK omrežje in jo zgraditi.
Pri izdelavi projektne dokumentacije je treba vse TK naprave in napeljave, kable oziroma kabelsko kanalizacijo predvideti ob predvidenih prometnicah, pri čemer je treba upoštevati medsebojne odmike med posameznimi komunalnimi, energetskimi in telekomunikacijskimi vodi.
Pri določanju lege objektov od obstoječih TK naprav in napeljav je treba upoštevati odmike oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec omrežja Telekom Slovenije.

Hrup
V skladu z Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95) sodi območje obravnave v II. območje varstva pred hrupom, za katerega veljajo mejne dnevne ravni hrupa 55dBA in mejne nočne ravni 45dBA.
Predvidena soseska ne bo obremenjevala okolja s hrupom, ki bi presegal zakonsko dovoljene ravni. V času gradnje objektov je treba upoštevati čas gradnje v roku delovnega časa.

Tabela: 1 Mejne ravni hrupa za II. območje (življenjsko okolje)
+-------------------------------+----------------+-----------------+
|                               |nočna raven L(n)|dnevna raven L(d)|
+-------------------------------+----------------+-----------------+
|mejne ravni (dBA)              |       45       |       55        |
+-------------------------------+----------------+-----------------+
|kritične ravni (dBA)           |       53       |       63        |
+-------------------------------+----------------+-----------------+
|mejne ravni za vire hrupa (dBA)|       42       |       52        |
+-------------------------------+----------------+-----------------+

Zrak
Za zagotovitev nižje stopnje onesnaženosti zraka je kot energetski vir predviden plin v cisternah in daljinsko ogrevanje na biomaso.
Vode
Odpadne in meteorne vode se bodo odvajale v javno kanalizacijsko omrežje in dalje v čistilno napravo.
Odpadki
Komunalni odpadki se bodo zbirali v zabojnikih in se odvažali na komunalno deponijo skladno z Odlokom o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini.

Varen umik je možen na zunanje, nepozidane, funkcionalne površine objektov in dovozov.
Promet in delovne površine za intervencijska vozila so po obstoječih utrjenih cestah in dovozih
Viri za zadostno oskrbo vode za gašenje bodo zagotovljeni iz vodovoda preko zunanjega hidrantnega omrežja. Upoštevati je treba pravilnik o tehničnih normativih za hidrantno omrežje in gašenje požarov (Uradni list RS, št. 30/91).

Tolerance omogočajo:
– spremembo tlorisnega gabarita objekta v okviru maksimalne gradbene linije objekta (manjši objekt),
– odmik objekta od parcelne meje, v soglasju s sosedom in v okviru pogojev geologije,
– spremembo velikosti parcele,
– spremenjene poteke tras vodov komunalne infrastrukture, če bodo rešitve v idejnem projektu racionalnejše,
– spremembe potekov trase cestnega omrežja, komunalne in energetske infrastrukture in pozicijo objektov, če se izkaže, da je zaradi geotehničnih pogojev temeljenja to treba.

Posamezne etape gradnje morajo biti funkcionalno zaključene celote. Pred pričetkom gradnje enodružinskih stanovanjskih hiš je treba izgraditi prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo.
Kanalizacijsko omrežje za odvod fekalnih vod je treba zgraditi dvofazno. V prvi fazi je predvidena izgradnja lokalne čistilne naprave za obravnavano območje.V drugi fazi je predvidena opustitev lokalne čistilne naprave in priključitev na kanalizacijsko omrežje Vranskega.
V primeru dograditve osrednjega kanalizacijskega omrežja Vranskega pred pričetkom izgradnje komunalne opreme obravnavanega območja se prva faza izgradnje kanalizacije ne izvede.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora. Prepovedane so spremembe namembnosti zemljišč in objektov v neposredni bližini predvidenih posegov.

PUP Po Zavrteh je na vpogled na Upravni enoti Žalec in na Občini Vransko.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.