Na podlagi 153. člena Poslovnika državnega zbora je Državni zbor Republike Slovenije na seji dne 21. maja 2004 potrdil uradno prečiščeno besedilo Zakona o trgovini, ki obsega:

Zakon o trgovini – ZT (Uradni list RS, št. 18/93 z dne 9. 4. 1993),
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških – ZP-L (Uradni list RS, št. 31/2000 z dne 7. 4. 2000),
Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno – ZPDZC (Uradni list RS, št. 36/2000 z dne 26. 4. 2000),
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o trgovini – ZT-A (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002) in
Zakon o spremembah Zakona o trgovini – ZT-B (Uradni list RS, št. 22/04 z dne 10. 3. 2004).

Trgovina je po tem zakonu opravljanje trgovinske dejavnosti na domačem trgu in s tujino. Trgovina obsega nakupovanje blaga zaradi nadaljnje prodaje in opravljanje trgovinskih storitev.

Trgovec je po tem zakonu pravna oseba ali fizična oseba, ki je registrirana za opravljanje trgovinske dejavnosti in izpolnjuje pogoje, določene z zakonom.

Trgovec opravlja trgovinsko dejavnost svobodno in pod enakimi pogoji na način, ki ne omejuje konkurence, ne povzroča škode potrošnikom in ki je v skladu z zakonom, ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in dobrimi poslovnimi običaji.

Trgovcu ni mogoče z akti in dejanji državnih organov in organov lokalnih skupnosti ter organizacij, ki opravljajo javna pooblastila, omejiti pravice do svobodnega nastopanja na trgu, preprečevati konkurence, ga spravljati v neenak položaj, razen v primerih, določenih z zakonom.

Trgovinska dejavnost se lahko opravlja kot trgovina na debelo, trgovina na drobno ali kot trgovinske storitve.

Trgovina na debelo je vsako nakupovanje blaga zaradi nadaljnje prodaje trgovcem, predelovalcem in velikim potrošnikom doma in v tujino, ne glede na to ali je blago prodano v nespremenjenem stanju ali po obdelavi, predelavi oziroma dodelavi v spremenjenem stanju.
Veliki potrošniki po tem zakonu so podjetja in druge organizacije ter fizične osebe, ki nabavljeno blago uporabljajo pri opravljanju svoje dejavnosti.

Trgovina na debelo se opravlja v prodajnih objektih, ki izpolnjujejo pogoje, določene s tem zakonom ali drugimi predpisi.
Za opravljanje trgovine na debelo samo v tranzitu ni treba imeti skladišč.

Trgovina na drobno je nakupovanje blaga ter njegova nadaljnja prodaja končnim potrošnikom in tudi prodaja blaga, ki ni namenjeno končni potrošnji, v prodajnih objektih iz 9. člena tega zakona.
Prodaja blaga končnim potrošnikom je po tem zakonu prodaja blaga za osebno porabo in prodaja blaga za potrebe gospodinjstev.
Prodaja blaga, ki ni namenjeno končni potrošnji, je po tem zakonu prodaja blaga pravni osebi oziroma fizični osebi, ki nabavljeno blago uporablja za opravljanje svoje dejavnosti, če so izpolnjeni tudi pogoji, določeni z drugim zakonom.

Trgovina na drobno se opravlja v prodajnih objektih (v nadaljnjem besedilu: prodajalne) ali zunaj njih, če so za tako obliko prodaje izpolnjeni pogoji, določeni s tem zakonom ali drugim predpisom.

S prodajo blaga zunaj prodajaln so mišljene prodaja po pošti, na premičnih stojnicah, prodaja od vrat do vrat, prodaja s prodajnimi avtomati in potujoča prodajalna.
S prodajo blaga zunaj prodajaln so mišljene tudi priložnostne prodaje (na prireditvah, sejmih, shodih in podobno).
Za prodajo blaga na premičnih stojnicah, prodajo s prodajnimi avtomati in potujočo prodajalno, je treba pridobiti soglasje pristojnega organa lokalne skupnosti.

Trgovinske storitve so storitve v zvezi s posredovanjem blaga in storitev v trgovini na debelo in drobno (zastopniške oziroma agencijske, posredniške, komisijske, storitve blagovnih borz, tržnic, franšizing – franchising in drugo).
Storitve skladiščenja blaga, nadzor kakovosti in količine blaga, špediterske storitve, storitve zavarovanja blaga, ekonomske propagande, raziskave trga, blagovni lizing (leasing), faktoring (factoring) in druge storitve so trgovinske storitve po tem zakonu, če jih opravlja trgovec.

Za opravljanje trgovinske dejavnosti morajo biti izpolnjeni:
– minimalni tehnični in drugi pogoji, ki se nanašajo na prodajne objekte za opravljanje trgovinske dejavnosti in pogoji za prodajo blaga zunaj prodajaln;
– minimalni sanitarno-zdravstveni pogoji, ki se nanašajo na poslovne prostore, opremo in naprave ter osebe, ki neposredno poslujejo z blagom, pomembnim za zdravje ljudi;
– pogoji o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki neposredno opravljajo trgovinsko dejavnost, glede na zahtevnost posameznih vrst trgovinskih opravil.
Minimalne pogoje iz prejšnjega odstavka predpiše pristojni minister. Pri predpisovanju pogojev upošteva merila, ki so usklajena z mednarodnimi standardi in drugimi predpisi.

Minimalne tehnične in druge pogoje iz prve alinee prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za trgovino.
S predpisom iz prejšnjega odstavka se določijo minimalni tehnični pogoji, ki jih morajo izpolnjevati poslovni prostori, oprema in naprave v prodajnih objektih trgovine na debelo in drobno, pogoji glede zunanjih površin prodajnega objekta (funkcionalno zemljišče in druge zunanje površine in podobno) in pogoji za prodajo blaga zunaj prodajnih objektov ter proizvodi, ki jih je dovoljeno prodajati na ta način.

Poleg pogojev iz prejšnjega člena predpiše minister, pristojen za trgovino, tudi dodatne pogoje glede opremljenosti prodajaln in načina prodaje za določene vrste blaga, če fizikalno-kemične in druge lastnosti blaga, ki lahko ogrožajo življenje in zdravje ljudi ter njihovo premoženje ter namen uporabe takega blaga to zahtevajo.

Minimalne sanitarno-zdravstvene pogoje iz druge alinee 12. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za zdravstvo, v soglasju z ministrom, pristojnim za trgovino, ter z ministrom, pristojnim za prehrano.

Minimalno stopnjo izobrazbe osebam iz tretje alinee 12. člena tega zakona predpiše minister, pristojen za trgovino.
S predpisom iz prejšnjega odstavka se določi minimalna stopnja izobrazbe prodajalca in trgovskega poslovodje.

Prodajalna obratuje v času, ki ga določi trgovec ob upoštevanju potreb potrošnikov ter števila zaposlenih delavcev v prodajalni in njihovih pravic, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja, določenih z zakonom, ki ureja delovna razmerja, zlasti glede razporejanja delovnega časa in nadurnega dela, nočnega dela, odmorov in počitkov, letnega dopusta ter drugih odsotnosti z dela, in v skladu z omejitvami, določenimi s predpisi s področja varstva pred hrupom.
Trgovec ne sme določiti obratovalnega časa prodajalne ob nedeljah in z zakonom določenih praznikih.
Ne glede na določbo prejšnjega odstavka so prodajalne za nujne življenjske artikle lahko odprte največ do deset nedelj v letu, razen prodajaln na bencinskih servisih, prodajaln v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah, z omejeno površino, ki so lahko odprte brez omejitev.
Prodajalne za nujne življenjske artikle iz prejšnjega odstavka so prodajalne, ki imajo v svojem naboru artiklov več kot polovico artiklov, ki sodijo med nujne življenjske artikle.
Nujni življenjski artikli po določbi prejšnjega odstavka so artikli, ki jih potrošniki nakupujejo pogosto, praviloma dnevno, brez posebnega preudarka in pri katerih za nakupe ne porabijo veliko časa. Minister, pristojen za trgovino, s podzakonskim predpisom podrobneje določi nujne življenjske artikle ob upoštevanju Uredbe o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02).
Prodajalne na bencinskih servisih, v bolnišnicah, hotelih, na letališčih, mejnih prehodih ter železniških in avtobusnih postajah so prodajalne, ki delujejo v okviru zaključenih območij bencinskih servisov, bolnišnic, hotelov, letališč, mejnih prehodov ter železniških in avtobusnih postaj, oziroma njihovih zaključenih kompleksov.
Omejena površina po določbi tretjega odstavka tega člena zajema skupno prodajno površino prodajalne na določeni lokaciji in znaša 80 m2.

Upravne enote vodijo uradno evidenco obratovalnega časa prodajaln, ki poslujejo na območju njihove pristojnosti.
Trgovec mora urnik obratovalnega časa prijaviti pristojni upravni enoti največ 45 in najmanj 15 dni pred začetkom poslovanja prodajalne in pred spremembo urnika obratovalnega časa prodajalne.
Urnik iz prejšnjega odstavka trgovec prijavi upravni enoti, ki je pristojna na območju, kjer prodajalna obratuje.
V primeru objektivnih razlogov, ki zahtevajo zaprtje prodajalne ali spremembo obratovalnega časa, in na katere trgovec ne more vplivati, sme trgovec prodajalno zapreti oziroma spremeniti njen obratovalni čas, ne da bi upošteval obveznost iz drugega odstavka prejšnjega člena. O tem je dolžan v petih dneh obvestiti pristojno upravno enoto.
Prijavo vloži trgovec na obrazcu določitve urnika obratovalnega časa.
Vsebino in obliko obrazca določitve urnika obratovalnega časa v 60 dneh od uveljavitve zakona predpiše z odredbo minister, pristojen za trgovino.

Trgovec mora sproti voditi evidenco o nakupu in prodaji blaga in storitev in zagotoviti njeno dostopnost pristojnim inšpekcijskim organom.
Minister, pristojen za trgovino predpiše obliko in način vodenja te evidence na obrazcih, in sicer za trgovino na debelo, trgovino na drobno in za trgovinske storitve.

Uresničevanje določb tega zakona nadzoruje pristojni tržni inšpekcijski organ, razen določbe 15. člena tega zakona, katere uresničevanje nadzoruje pristojni zdravstveni inšpekcijski organ, in določbe 18. člena tega zakona, katere uresničevanje nadzoruje poleg tržnega tudi pristojni davčni inšpekcijski organ.

Če pristojni tržni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi:
– da trgovec ne opravlja trgovinske dejavnosti na predpisan način ali da opravlja trgovinsko dejavnost, za katero ni registriran (2., 6., 8., 10. in 11. člen),
– da druga pravna oseba ali fizična oseba opravlja trgovinsko dejavnost, za katero ni registrirana (2. člen),
– mu opravljanje take dejavnosti prepove z odločbo.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.

Če pristojni tržni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da opravlja trgovinsko dejavnost posameznik, čeprav za to ni registriran, mu opravljanje take dejavnosti prepove.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.

Če pristojni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi:
– da prodajni objekti ne izpolnjujejo predpisanih minimalnih tehničnih in drugih pogojev ali da niso izpolnjeni pogoji za prodajo blaga zunaj prodajaln (13. člen),
– da opremljenost prodajalne in način prodaje blaga ne izpolnjujeta dodatnih pogojev (14. člen),
– da trgovec nima prijavljenega urnika obratovalnega časa prodajalne skladno z določbami 17.a člena tega zakona, ali da prodajalna ne obratuje v prijavljenem obratovalnem času oziroma obratuje izven tega časa ali da trgovec ne upošteva obveznosti iz 17. člena tega zakona,
– da trgovec ne vodi sproti evidence o nakupu in prodaji blaga in storitev ali če jo vodi drugače, kot je predpisano (18. člen),
z odločbo začasno prepove trgovcu opravljati trgovinsko dejavnost v prodajalni ali drugem prodajnem objektu do odprave nepravilnosti, ugotovljene s sklepom inšpekcijskega organa.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.

Če pristojni tržni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi, da prodajalec ali trgovski poslovodja ne izpolnjuje predpisane minimalne stopnje izobrazbe (16. člen), izda odločbo, s katero prepove trgovcu ali osebi pri trgovcu nadaljnje opravljanje trgovinske dejavnosti.
Pritožba zoper odločbo ne zadrži izvršitve odločbe.

Z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev se kaznujejo za gospodarski prestopek:
– trgovec pravna oseba ali druga pravna oseba, ki ne opravlja trgovinske dejavnosti na predpisan način ali ki opravlja trgovinsko dejavnost za katero ni registrirana (2., 6., 8., 10. in 11. člen),
– druga pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost, za katero ni registrirana (2. člen),
– trgovec pravna oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja trgovinske dejavnosti (22. člen).
Za prestopek iz prejšnjega odstavka se trgovcu pravni osebi ali drugi pravni osebi skupaj z denarno kaznijo izreče tudi varstveni ukrep odvzema blaga in delovnih priprav, ki so bile uporabljene pri kršitvi.
Z denarno kaznijo najmanj 150.000 tolarjev se kaznuje za gospodarski prestopek odgovorna oseba pri trgovcu pravni osebi ali drugi pravni osebi, ki stori dejanje iz prvega odstavka tega člena.

(Opomba: glej tudi 19. in 20. člen ZP-L)

Z denarno kaznijo najmanj 1,000.000 tolarjev se kaznuje za prekršek:
– trgovec fizična oseba, ki ne opravlja trgovinske dejavnosti na predpisan način ali ki opravlja trgovinsko dejavnost, za katero ni registrirana (2., 6., 8., 10. in 11. člen),
– druga fizična oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost, za katero ni registrirana (2. člen),
– trgovec fizična oseba, ki opravlja trgovinsko dejavnost kljub začasni prepovedi opravljanja trgovinske dejavnosti (22. člen).
Za prekršek iz prejšnjega odstavka se trgovcu fizični osebi ali drugi fizični osebi skupaj z denarno kaznijo izreče tudi varstveni ukrep odvzema blaga in delovnih priprav, ki so bile uporabljene pri kršitvi.

Če pristojni tržni inšpekcijski organ pri nadzorstvu ugotovi kršitev iz 24. in 25. člena tega zakona, začasno zaseže blago in delovne priprave, ki so bile uporabljene pri kršitvi. O začasnem zasegu blaga in delovnih priprav mora pristojni tržni inšpekcijski organ takoj obvestiti pristojno sodišče oziroma sodnika za prekrške.

Z denarno kaznijo najmanj 3,000.000 tolarjev se kaznuje trgovec pravna oseba ali trgovec fizična oseba, ki stori prekršek pri opravljanju trgovinske dejavnosti:
– če ne opravlja trgovine na debelo, razen trgovine v tranzitu v prodajnih objektih, ki morajo izpolnjevati pogoje, predpisane s tem zakonom (7. člen),
– če ne opravlja trgovine v prodajalni, zunaj prodajalne pa na predpisan način (9. člen),
– če prodajni objekti ne izpolnjujejo predpisanih minimalnih tehničnih in drugih pogojev in če niso izpolnjeni pogoji za prodajo blaga zunaj prodajalne (13. člen),
– če opremljenost prodajalne in način prodaje blaga ne izpolnjujeta dodatnih pogojev (14. člen),
– če poslovni prostori, oprema in naprave ter osebe, ki neposredno prodajajo ne izpolnjujejo minimalnih sanitarno zdravstvenih pogojev (15. člen),
– če prodajalec ali trgovski poslovodja nima predpisane minimalne stopnje izobrazbe (16. člen),
– če nima prijavljenega urnika obratovalnega časa prodajalne skladno z določbami 17.a člena tega zakona, če prodajalna ne obratuje v prijavljenem obratovalnem času oziroma če obratuje izven tega časa ali če trgovec ne upošteva obveznosti iz 17. člena tega zakona,
– če ne vodi evidence o nakupu in prodaji blaga in storitev ali če je ne vodi v skladu z zakonom (18. člen).
Z denarno kaznijo najmanj 300.000 tolarjev se kaznuje odgovorna oseba pri trgovcu pravni osebi, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka.

Minister, pristojen za trgovino, predpiše v tridesetih dneh po uveljavitvi tega zakona pravilnik o minimalni stopnji izobrazbe oseb, ki neposredno opravljajo trgovinsko dejavnost, glede na zahtevnost posameznih vrst trgovinskih opravil (16. člen), pravilnik o obratovalnem času prodajaln (17. člen) in pravilnik o vodenju evidence o nakupu in prodaji blaga in storitev (18. člen).
Rok iz prejšnjega odstavka velja tudi za določitev prodaje blaga zunaj prodajaln ter za določitev proizvodov, ki jih je dovoljeno prodajati na ta način (9. in 13. člen).
Do uveljavitve pravilnikov iz prvega odstavka tega člena veljata pravilnik o izobrazbi in drugih pogojih oseb, ki opravljajo blagovni promet in storitve v blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 22/78, 7/81, 19/81) in pravilnik o minimalnem obsegu podatkov in minimalnih evidencah, ki jih morajo upoštevati in voditi pri blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/78).

Osebam, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo delo prodajalca ali trgovskega poslovodje, pa ne izpolnjujejo pogojev o minimalni stopnji izobrazbe po predpisu iz 16. člena tega zakona, se prizna strokovna usposobljenost, če jim je bila ta priznana do tega dne z internim aktom oziroma če so najmanj 15 let opravljale delo prodajalca ali trgovskega poslovodje.
Osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona ne izpolnjujejo pogojev o minimalni stopnji izobrazbe po predpisu iz 16. člena tega zakona in se jim ta tudi ne priznava na način iz prejšnjega odstavka, morajo predpisano izobrazbo pridobiti v dveh letih po uveljavitvi tega zakona, ali pa v tem času opraviti preizkus strokovne usposobljenosti pri ustreznem združenju trgovcev v okviru zborničnega sistema.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati Zakon o blagovnem prometu (Uradni list SRS, št. 21/77 in 29/86), razen določb 23., 24., 25., 26., 27., 28., 29. in 30. člena in določbe 126., 127., 128., 129. in 130. člena Obrtnega zakona (Uradni list SRS, št. 35/88, 43/88 in 24/89) ter se prenehajo uporabljati določbe 1., 2., 3., 4., 5., 6., 7. in 8. člena Zakona o trgovini (Uradni list SFRJ, št. 46/90).

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Trgovec, čigar prodajalna na dan uveljavitve tega zakona že obratuje, je dolžan najpozneje v šestih mesecih od dneva uveljavitve tega zakona prijaviti urnik obratovalnega časa.
Do prijave urnika obratovalnega časa iz prejšnjega odstavka lahko trgovec posluje po urniku obratovalnega časa, veljavnem na dan uveljavitve tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Podzakonski predpis iz petega odstavka 17. člena zakona mora biti sprejet v roku treh mesecev po uveljavitvi tega zakona.

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati se pa začne 15. septembra 2004.