Državni zbor Republike Slovenije je na podlagi 22. člena Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 12/96) ter v povezavi s 107. in 109. členom ter tretjim odstavkom 171. člena Poslovnika državnega zbora (Uradni list RS, št. 35/02 in 60/04) na seji dne 16. junija 2004 sprejel
RESOLUCIJO
o nacionalnem programu izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 (ReNPIO)
I. UVOD
Uveljavljanje globalne informacijske družbe temelji na vse hitrejših tehnoloških, gospodarskih in družbenih spremembah, ki terjajo vse večjo prožnost ljudi. Nujni pogoj za večanje učinkovitosti sodobnih družb je pospešen razvoj človeških virov, pri katerem dobiva vse večjo vlogo vseživljenjsko učenje in v njegovem okviru izobraževanje odraslih.
Tudi zahteve razvitega trga dela v ospredje vse bolj postavljajo sposobnost nenehnega prilagajanja hitrim spremembam in potrebo po vseživljenjskem učenju. Od tega je v veliki meri odvisna sposobnost posameznika, da dobi zaposlitev in jo tudi obdrži.
Razvoj izobraževanja in učenja odraslih je ključni dejavnik za višanje ravni znanja in usposobljenosti za različne življenjske vloge, izboljševanje kakovosti življenja vsakega posameznika, izenačevanje možnosti in povečevanje socialne vključenosti, kar je vse nujni pogoj za uspešen razvoj gospodarstva in uveljavljanje demokracije. Hitro spreminjajoče se razmere pa zahtevajo tudi ustrezno odzivnost izobraževalnega sistema tako na ravni izobraževanja mladih kot tudi stalnega izobraževanja in usposabljanja odraslih za osebnostni razvoj in za potrebe trga dela.
Izobraževanje odraslih v Sloveniji je ob njenem vključevanju v Evropsko unijo pred novimi izzivi. Tudi naša država bo morala prispevati svoj delež k uresničevanju lizbonskega cilja, po katerem bi morala Evropa postati "najbolj konkurenčno in dinamično, na znanju zasnovano gospodarstvo na svetu, sposobno trajnostne gospodarske rasti, z več in boljšimi delovnimi mesti ter večjo socialno kohezijo". Evropska unija je tako izpostavila soodvisnost ravni izobraženosti prebivalstva, gospodarske rasti in zaposlovanja oziroma ustvarjanja novih delovnih mest. Izobrazba posameznika torej ni sama sebi namen, ampak je v funkciji aktivnega vključevanja v družbeno življenje, slednje pa se danes meri predvsem z zmožnostjo aktivne vključitve na trg dela. Tudi v Državnem razvojnem programu Slovenije za obdobje 2001-2006(*1), je poudarjena medsebojna povezanost znanja in konkurenčnosti z naslednjo razvojno vizijo: “Slovenija - na znanju temelječa družba z mednarodno konkurenčno ekonomijo ter trajnostnim, regionalno uravnoteženim razvojem”.
Slovenija je na začetku devetdesetih let stopila na pot neodvisnosti s precejšnjimi zaostanki na področju izobraževanja odraslih. S sprejemom Zakona o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 12/96) smo v Sloveniji dobili podlago za njegovo sistemsko urejanje in za njegov razvojni vzpon. Z ustanavljanjem razvojnih služb, strokovnih organov in organizacij za izobraževanje odraslih, z organiziranim in stalnim obveščanjem javnosti in promocijo vseživljenjskega učenja ter z drugimi razvojnimi spodbudami smo ohranili sistem izobraževanja odraslih tudi v tranzicijskih razmerah. Hkrati smo razvili nove programe in dejavnosti, vendar nismo uspeli zagotoviti takšne njihove razmestitve, da bi enakomerno pokrivala državno ozemlje. Izobraževalno ponudbo so vsebinsko in kakovostno obogatili tudi programi in dejavnosti zasebnih izobraževalnih organizacij ter podjetniškega izobraževanja in usposabljanja. Vse to je prispevalo k temu, da udeležba odraslih prebivalcev v organiziranem izobraževanju in učenju ni doživljala prevelikih nihanj. V zadnjih letih se povečuje zlasti vključevanje odraslih v izobraževanje za pridobivanje višjih stopenj javno veljavne izobrazbe. Novosti prinaša tudi Zakon o nacionalnih poklicnih kvalifikacijah (Uradni list RS, št 83/03), na podlagi katerega je mogoče ugotavljati in potrjevati strokovno znanje, spretnosti in izkušnje, pridobljene zunaj formalnega šolskega sistema.
Cilji nacionalnega programa izobraževanja odraslih temeljijo na oceni stanja v Republiki Sloveniji, Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006(*2) in Državnem razvojnem programu RS 2001-2006 (2001), Nacionalnem programu razvoja trga dela in zaposlovanja do leta 2006 (Uradni list RS, št. 92/01), Strategiji RS v informacijski družbi(*3), prioritetah, ki so opredeljene v Strokovnih podlagah za Nacionalni program izobraževanja odraslih(*4), Enotnem programskem dokumentu podpore Evropske Skupnosti Sloveniji za obdobje 2004-2006(*5) ter na usmeritvah in priporočilih Evropske unije: Memorandumu o vseživljenjskem učenju(*6), Konkretnih ciljih za prihodnost sistemov izobraževanja in usposabljanja(*7), Standardih v izobraževanju in usposabljanju do leta 2010. (*8)
V skladu s temi programskimi dokumenti je temeljna usmeritev razvoja izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji, da v socialno partnerskem odnosu spodbudi in omogoči čim večjemu številu odraslih prebivalcev vključevanje v vseživljenjsko učenje.
II. ZAKONSKE PODLAGE
Sprejem nacionalnega programa izobraževanja odraslih določa Zakon o izobraževanju odraslih v 22. in 23. členu (Uradni list RS, št. 12/96). Z njim se določi javni interes v izobraževanju odraslih, sprejme pa ga Državni zbor Republike Slovenije.
V skladu z zakonom Nacionalni program za izobraževanje odraslih:
- opredeli cilje izobraževanja odraslih,
- določi prednostna področja izobraževanja odraslih,
- opredeli dejavnosti, potrebne za izvajanje izobraževanja odraslih in
- določi globalni obseg javnih sredstev.
Državni zbor je v letu 2002 sprejel Nacionalni program visokega šolstva Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 20/02), s katerim je določil cilje, ukrepe in okvirna sredstva tudi za visokošolsko izobraževanje oziroma študij odraslih. Zato se Nacionalni program izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji pri pridobivanju javno veljavne izobrazbe omejuje na do-univerzitetno izobraževanje.
III. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM RESOLUCIJE
1. IZOBRAŽENOST ODRASLEGA PREBIVALSTVA IN VKLJUČENOST V IZOBRAŽEVANJE
1.1 Izobrazbena sestava prebivalstva v Sloveniji
Izobrazbena sestava prebivalstva, starega 15 let in več, se je v Sloveniji v 11-letnem obdobju vidno izboljšala. Delež odraslih brez izobrazbe, z nepopolno osnovno šolo oziroma osnovno šolo se je s 47,2% znižal na 33,1%; s srednjo izobrazbo se je od 43,1% povzpel na 54,1%; z višjo in visoko izobrazbo pa od 8,9% na 13% (preglednica št. 1).
Preglednica št. 1
Primerjava izobrazbene sestave prebivalstva leta 1991 in 2002
+---------------------------------------------------------------------------------+
|Prebivalstvo, staro 15 let ali več, po izobrazbi in spolu, Slovenija, |
|popisa 1991 in 2002 |
+-----------------+-------------------------------+-------------------------------+
| | 1991 1) | 2002 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Izobrazba | skupaj | moški | ženske | skupaj | moški | ženske |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|SKUPAJ | 1514722 | 718867 | 795855 | 1663869 | 804286 | 859583 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Brez izobrazbe | 9848 | 3611 | 6237 | 11337 | 4092 | 7245 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Nepopolna osnovna| 253640 | 111209 | 142421 | 104219 | 42400 | 61819 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Osnovna | 451222 | 169473 | 281749 | 433910 | 169509 | 264401 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Srednja | 652292 | 358887 | 293405 | 899341 | 487288 | 412053 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Višja | 69509 | 30303 | 39206 | 84044 | 36083 | 47961 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Visoka | 65240 | 39146 | 26094 | 131018 | 64914 | 66104 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Neznano | 12971 | 6238 | 6733 | - | - | - |
+-----------------+---------------------------------------------------------------+
| | Strukturni deleži (%) |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|SKUPAJ | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 | 100 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Brez izobrazbe | 0,7 | 0,5 | 0,8 | 0,7 | 0,5 | 0,8 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Nepopolna osnovna| 16,7 | 15,5 | 17,9 | 6,3 | 5,3 | 7,2 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Osnovna | 29,8 | 23,6 | 35,4 | 26,1 | 21,1 | 30,8 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Srednja | 43,1 | 49,9 | 36,9 | 54,1 | 60,6 | 47,9 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Višja | 4,6 | 4,2 | 4,9 | 5,1 | 4,5 | 5,6 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Visoka | 4,3 | 5,4 | 3,3 | 7,9 | 8,1 | 7,7 |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
|Neznano | 0,9 | 0,9 | 0,8 | - | - | - |
+-----------------+-----------+---------+---------+-----------+---------+---------+
Vir: Statistični urad Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in
stanovanj, 2002
Po podatkih popisa prebivalstva je v Sloveniji v letu 2002 znašal delež odraslih prebivalcev, starih med 25 in 64 let, z doseženo najmanj srednješolsko izobrazbo 75,9% (preglednica št. 2).
Podatki kažejo, da je struktura znotraj srednje izobrazbe, katere delež znaša skupaj 58,8%, manj ugodna, saj ima od tega 52,7% prebivalstva, starega med 25 in 64 let, doseženo le nižjo in srednjo poklicno izobrazbo, le 47,3% pa srednjo splošno ali strokovno izobrazbo, ki je pogoj za vključitev v terciarno izobraževanje. Prav pri deležu prebivalstva s pridobljeno terciarno izobrazbo pa močno zaostajamo za razvitejšimi državami (17,1% v primerjavi s 34% Norveška, 32% Finska, 25% Irska, 22% Nemčija ipd.) (*9)
Na izobrazbeni primanjkljaj kaže tudi podatek o povprečnem številu let dokončanega šolanja na prebivalca. Po popisu prebivalstva leta 1991 je bila vrednost tega kazalca za starostno skupino 25 do 64 let v Sloveniji 10,0 let, izračuni za leto 2002 pa znašajo 11,2 let(*10). Primerljivih podatkov za druge države v zadnjem obdobju nismo zasledili, pred dobrimi desetimi leti (1992) pa je bila med državami EU vrednost tega kazalca za enako starostno skupino najvišja v Franciji (12 let), sicer pa je v povprečju držav članic znašala 10 let(*11). Ta kazalec se po pravilu le počasi povečuje: v desetletnem obdobju v povprečju le za eno leto.
Delež odraslega prebivalstva z doseženo najmanj srednjo izobrazbo je pri nas višji, kot je v povprečju v državah članicah OECD, je pa nižji kot v skandinavskih državah, v Nemčiji, Češki Republiki in Slovaški Republiki(*12) (preglednica št. 3). S tem deležem še vedno ne dosegamo cilja, ki ga postavlja EU in v skladu s katerim naj bi do leta 2010 v vseh državah članicah dosegli najmanj 80% delež prebivalstva, v starosti med 25 in 64 let, s srednjo izobrazbo ali več.
Preglednica št. 3
Izobrazbena sestava prebivalcev z doseženo najmanj srednješolsko izobrazbo v
državah OECD (2001) in Sloveniji (2002)
+----------------+----------+------------------+-----------+
| Država | % |Država | % |
| | | | |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|ZDA | 88 |Madžarska | 70 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Švica | 87 |Koreja | 68 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Češka Republika | 86 |Avstralija | 59 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Norveška | 85 |Belgija * | 59 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Slovaška | 85 |Irska | 58 |
|Republika | | | |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Nemčija | 83 |Iceland | 57 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Japonska | 83 |Luxemburg | 53 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Kanada | 82 |Grčija | 51 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Švedska | 81 |Poljska | 46 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Danska | 80 |Italija | 43 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Slovenija | 76 |Španija | 40 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Avstrija * | 76 |Turčija | 24 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Nova Zelandija | 76 |Mehika | 22 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
|Finska | 74 |Portugalska | 20 |
+----------------+----------+------------------+-----------+
* referenčno leto je 2000
Vir: Education at a Glance, OECD 2002, stran 37, za Slovenijo: Statistični urad
Republike Slovenije, Popis prebivalstva, gospodinjstev in stanovanj, 2002
1.2 Izobrazbena sestava brezposelnih oseb
Pri brezposelnih osebah je izobrazbena slika bistveno slabša. Trg dela v Sloveniji že vrsto let označujejo velika dolgotrajna brezposelnost, velika izobrazbena, poklicna in regionalna neskladja, velik obseg brezposelnih v skupinah, kot so mladi brez ustrezne izobrazbe, starejši od 50 let, osebe z zmanjšano stopnjo zaposljivosti zaradi zdravstvenih in drugih razlogov, invalidi in druge ogrožene skupine, previsok priliv nekvalificiranega aktivnega prebivalstva iz šolskega sistema, predvsem kot posledica izpada iz sistema poklicnega in srednje tehniškega izobraževanja.
Ob koncu leta 2002 je bilo na Zavodu za zaposlovanje prijavljenih 102.635 oseb, od tega 24.663 mladih do 26 let (24.0%). Med brezposelnimi je dolgotrajno brezposelnih (nad 1 leto) 55.799 oseb (54,4%), 48.221 oseb (47%) pa je iskalcev brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe (preglednica št. 4).
Preglednica št. 4
Brezposelne osebe brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe in brezposelni
mladi od leta 1998 do 09/2003, RS
+----------+------------------+--------------------------+--------------------+
|Leto |Povprečno število |Brezposelni brez poklicne |Brezposelni mladi |
| |registrirano |oziroma strokovne |do 26 let |
| |brezposelnih |izobrazbe | |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|1998 |126.080 |59.147 |46,9 |33.147 |26,3 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|1999 |118.951 |56.506 |47,5 |30.701 |25,8 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|2000 |106.601 |50.422 |47,3 |24.945 |23,4 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|2001 |101.857 |47.923 |47,0 |24.502 |24.1 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|2002 |102.635 |48.221 |47,0 |24.663 |24,0 |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
|I-VIII |97.854 |43.839 |44,8 |24.855 |25,4 |
|2003 | | | | | |
+----------+------------------+-----------+--------------+-------------+------+
Vir: Mesečne informacije 2003 - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
Problematičen je predvsem delež brezposelnih brez temeljne poklicne izobrazbe, ki se je v zadnjih letih ustalil na 47,0% (preglednica št. 5). V obdobju I. do IX. 2003 se je delež slednjih znižal na 44,8%, kar pa je še vedno previsok odstotek. Cilj do leta 2010 je, da se ta odstotek zniža vsaj na 25%. Zaposlitvene možnosti brezposelnih brez poklicne izobrazbe so najslabše (razkorak med prijavljenimi prostimi delovnimi mesti in številom iskalcev zaposlitve je največji prav za to kategorijo brezposelnih). Prav tako se ti brezposelni težko zaposlijo za nedoločen čas in je tako njihov prehod v zaposlitev pogosto le začasna rešitev s sezonskimi oblikami zaposlitve oziroma zaposlitvami za krajši čas.
Število mladih brezposelnih, ki so brez ustrezne izobrazbe, pa je tudi posledica šolskega osipa. Zaradi slabih izkušenj s šolanjem je mlade osipnike toliko težje motivirati za ponovno vključitev v izobraževanje. Zato je nujno, da se pred vključitvijo v formalno izobraževanje to skupino vključi v vsebinsko in ciljno naravnane podporne programe. Dvigovanje izobrazbene ravni in pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu bistveno povečuje usposobljenost brezposelnih oseb in njihovo zaposljivost.
Preglednica št. 5
Brezposelni po stopnjah izobrazbe v letu 2002, povprečje 2002, po OS
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|OS |Brez |Nižja in |Srednja |Višja |Visoka |SKUPAJ |
| |poklicne |srednja |tehniška |strokovna|strokovna | |
| |oziroma |poklicna |oziroma |izobrazba|in | |
| |strokovne |izobrazba |strokovna | |univerzitetna| |
| |izobrazbe | |izobrazba | |izobrazba | |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Celje |6.213 |3.499 |3.032 |208 |251 |13.203 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Koper |2.396 |1.447 |1.258 |176 |204 |5.481 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Kranj |3.455 |1.878 |1.474 |176 |223 |7.205 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Ljubljana |8.697 |4.787 |4.293 |577 |1.091 |19.445 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Maribor |7.913 |5.632 |4.345 |388 |329 |18.606 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Murska |5.411 |2.433 |1.854 |122 |131 |9.951 |
|Sobota | | | | | | |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Nova |1.243 |776 |659 |106 |145 |2.930 |
|Gorica | | | | | | |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Novo mesto|2.546 |863 |544 |63 |83 |4.098 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Ptuj |3.064 |1.535 |1.447 |63 |108 |6.218 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Sevnica |2.188 |1.337 |816 |59 |72 |4.471 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Trbovlje |2.070 |1.021 |845 |52 |70 |4.057 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Velenje |3.026 |1.808 |1.857 |130 |150 |6.970 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Slovenija |48.221 |27.015 |22.424 |2.118 |2.858 |102.635 |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
|Slovenija |47,0 |26,3 |21,8 |2,1 |2,8 |100 |
|% | | | | | | |
+----------+----------+----------+----------+---------+-------------+---------+
Vir: Mesečne informacije2003 - Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje
1.3 Pisne spretnosti pri odraslih
Izsledki mednarodne raziskave o doseženih ravneh pisnih spretnosti(*13) kažejo izredno nizko povprečno raven usposobljenosti prebivalcev Slovenije za rokovanje s pisnimi gradivi, kar pomeni oteženo sporazumevanje z okolico, v različnih vlogah in na različnih ravneh, s tem pa tudi znatno omejene možnosti za aktivno državljanstvo in družbeno življenje.
Navedena študija prikazuje dosežke odraslih na treh področjih pisnih spretnosti:
Besedilne – zajemajo sposobnost razumevanja in uporabe informacij v različnih vrstah besedil, in sicer iskanje, povezovanje in generiranje informacij.
Dokumentacijske – zajemajo sposobnost razumevanja in uporabe informacij v različnih grafičnih prikazih podatkov in obrazcih.
Računske – zajemajo sposobnost razumevanja in uporabe osnovnih računskih operacij, ki jih vsebujejo različni pisni viri (izpolnjevanje naročilnic, čekov ipd.).
Če primerjamo dosežke odraslih Slovenije v besedilnih pisnih spretnostih z drugimi državami, vidimo, da se za nami uvrščajo le Poljska, Portugalska in Čile (slika št. 1).
Ob predpostavki, da je 3. raven pisnih spretnosti ustrezna za potrebe tehnološko razvite družbe, skoraj tri četrtine odrasle populacije v Sloveniji nima zadostnega znanja in spretnosti za ravnanje z informacijami, ki jih vsebujejo različne vrste besedil, obrazci in slikovno prikazani podatki, ter za uporabo računskih operacij v vsakdanjih okoliščinah.
Primerjava dosežkov v pisnih spretnostih s pridobljeno izobrazbo kaže, da šele dokončana štiriletna srednja šola zagotavlja tako stopnjo izobrazbe, ki omogoča doseganje še sprejemljive ravni pismenosti.
Pisne spretnosti v veliki meri pridobimo v šoli in dosežena izobrazba je najboljši napovedovalec pisnih spretnosti. Pisni dosežki so na posameznih področjih zelo odvisni od stopnje dosežene izobrazbe, z višjo izobrazbo se povečuje delež odraslih na višjih ravneh pismenosti (slika št. 2).
1.4 Vključenost odraslega prebivalstva v izobraževanje in usposabljanje
Delež prebivalstva v starosti med 25 in 64 let v državah Evropske unije, ki se vključuje v izobraževanje, je leta 2002 znašal v povprečju 8,5%. V Sloveniji je v izobraževanje vključenega v tem letu 8,8% prebivalstva v tej starostni skupini, kar nas uvršča nad povprečje petnajsterice (preglednica št. 6). V tem kazalcu Slovenija zaostaja zlasti za skandinavskimi državami, Nizozemsko in Združenim kraljestvom, zaostaja pa tudi za ciljem EU, kjer naj bi do leta 2010 dosegli stopnjo udeležbe prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju najmanj 12,5%.
Preglednica št. 6
Delež prebivalstva v starosti med 25 in 64 let, vključenih v izobraževanje in
usposabljanje,
v evropskih državah in v Sloveniji v letu 2002
+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+
| |BE |DK |DE |EL |ES |FR |IE |IT |LU |NL |AT |PT |FI |SE |UK |
+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+
|Skupaj|6,5|18,4 |5,9|1,2 |5,0|2,7 |6,5|4,6 |7,8|16,4|7,5 |2,9|18,9 |18,4|22,9|
+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+
|Ženske|6,3|20,7 |5,6|1,1 |5,4|3,0 |8,8|4,7 |6,6|15,9|7,4 |3,3|21,4 |21,1|26,8|
+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+
|Moški |6,8|16,1 |6,2|1,2 |4,5|2,4 |6,5|4,5 |9,1|16,9|7,6 |2,4|16,5 |15,6|19,3|
+------+---+-----+---+----+---+----+---+----+---+----+----+---+-----+----+----+
+------+-------+-------+-------+-----+---+----+---+----+---+-----+---+----+---+
| |Članice|Nove |skupaj | |CY |CZ |EE |HU |LT |LV |PL |SI |SK |
| |EU |članice| | | | | | | | | | | |
+------+-------+-------+-------+ +---+----+---+----+---+-----+---+----+---+
|Skupaj|8,5 |5,0 |7,9 | |3,7|6,0 |5,2|3,3 |3,3|8,2 |4,3|8,8 |9,0|
+------+-------+-------+-------+ +---+----+---+----+---+-----+---+----+---+
|Ženske|9,2 |5,4 |8,5 | |3,8|5,8 |6,7|3,7 |4,2|10,9 |4,7|9,2 |9,4|
+------+-------+-------+-------+ +---+----+---+----+---+-----+---+----+---+
|Moški |7,9 |4,5 |7,3 | |3,6|6,2 |3,6|2,9 |2,3|5,2 |3,9|8,4 |8,7|
+------+-------+-------+-------+-----+---+----+---+----+---+-----+---+----+---+
Vir: »Education and training 2010« The success of the Lisbon strategy hinges on
urgent reforms, Draft joint report on the implementation of the detailed work
programme on the follow-up of the objectives of education and training system
in Europe, Commission of the European Communities, Brussels, 2003, stran 26
1.5 Število odraslih v izobraževalnih programih za pridobitev višje ravni izobrazbe
Po podatkih Statističnega urada RS se število odraslih, ki se vključujejo v javno-veljavne programe za pridobitev višje ravni izobrazbe, iz leta v leto povečuje, na kar kažejo tudi podatki iz naslednje preglednice.
Preglednica št. 7
Število odraslih udeležencev v programih formalnega in neformalnega
izobraževanja od leta 1990/91 do 2002/2003:
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
|Leto |Osnovna |Srednja |Višje |Visoke |Nadaljnje |
| |šola |šola |strokovne |strokovne in |izobraževanje* |
| | | |šole |fakultete | |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 90/91 | 1639 | 9610 | | 5791 | |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 95/96 | 1204 | 9617 | | 9953 | |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 97/98 | 2291 | 14968 | 232 | | 231859 ** |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 98/99 | 2137 | 16562 | 662 | 20418 | 249913 |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 99/00 | | 19449 | 1258 | 21361 | 250751 |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 00/01 | 2153 | 20879 | 2794 | 22405 | 283886 |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 01/02 | 2190 | 21438 | 3809 | 22920 | |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
| 02/03 | | | 5822 | 22526 | |
+---------+----------+----------+-----------+--------------+------------------+
Vir: Statistični letopis 2003, SURS, Ljubljana 2003, Statistične informacije,
št. 319/2003 in 9/2004
Opombe:
* V nadaljnje izobraževanje všteva statistika predvsem krajše oblike splošnega
izobraževanja in usposabljanja ter izpopolnjevanja za poklic
** V letu 97/98 so poleg ljudskih univerz prvič zajeti še drugi izvajalci
nadaljnjega izobraževanja
Največ odraslih udeležencev izobraževanja za pridobitev srednje izobrazbe je v starostnem razredu med 20 in 49 let, kar je razvidno iz naslednje preglednice.
Preglednica št. 8
Odrasli v programih srednješolskega izobraževanja po starosti – Slovenija leta
2000/2001
+-------------------+---------------+
|Leta starosti | |
|ob vpisu | Število |
+-------------------+---------------+
|15 | 66 |
+-------------------+---------------+
|16 | 134 |
+-------------------+---------------+
|17 | 322 |
+-------------------+---------------+
|18 | 885 |
+-------------------+---------------+
|19 | 1846 |
+-------------------+---------------+
|20-24 | 6464 |
+-------------------+---------------+
|25-29 | 4858 |
+-------------------+---------------+
|30-34 | 3038 |
+-------------------+---------------+
|35 – 39 | 1863 |
+-------------------+---------------+
|40-44 | 941 |
+-------------------+---------------+
|45-49 | 386 |
+-------------------+---------------+
|50 in več | 76 |
+-------------------+---------------+
|Skupaj | 20879 |
+-------------------+---------------+
Vir: Statistični letopis 2002, SURS 2002, dodatni izračuni SURSA
2. IZOBRAŽEVALNA IN ORGANIZACIJSKA INFRASTRUKTURA TER RAZMESTITEV JAVNO-VELJAVNIH IZOBRAŽEVALNIH PROGRAMOV
Analiza organizacij za izobraževanje odraslih, ki izvajajo javno-veljavne programe za odrasle, je pokazala, da je porazdelitev izvajalskih organizacij v slovenskem prostoru izrazito neenakomerna. Največje število izvajalcev osnovne šole za odrasle, srednješolskih izobraževalnih programov in drugih javno-veljavnih programov za odrasle je v naslednjih regijah: osrednje-slovenski (63), podravski (29) in gorenjski (23); najmanjše pa v zasavski (3), notranjsko-kraški (4), spodnje-posavski (4) ter obalno-kraški (9) regiji. Največ višjih strokovnih šol je v naslednjih regijah: osrednje-slovenski (13) podravski (7) in savinjski (5); nobene višje strokovne šole ni v zasavski, le po ena je v pomurski, koroški, spodnje-posavski, goriški in obalno-kraški regiji.
Programska ponudba kaže, da imajo najbogatejšo ponudbo oziroma najvišji delež javno-veljavnih programov za pridobitev osnovne šole za odrasle, srednješolske izobrazbe in drugih javno-veljavnih programov za odrasle naslednje regije: osrednje-slovenska (235 ali 21,2%), podravska (168 ali 15,1%), savinjska (162 ali 14,6%) in jugovzhodna (146 ali 13,2%); najmanjšo pa spodnje-posavska (11 ali 1%), zasavska (29 ali 2,6%) in notranjsko-kraška (30 ali 2,7%) regija. Ponudba programov višjega strokovnega izobraževanja je največja v osrednje-slovenski (25 ali 43,1%), savinjski (9 ali 14,8%) in podravski (9 ali 14,8%) regiji; najmanjša pa v zasavski regiji, kjer se ne izvaja noben program ter v pomurski, spodnje-posavski in notranjsko-kraški, kjer se izvaja po en višješolski strokovni program.
Tudi ponudba izobraževalnih programov še ni dovolj razvita. Premalo je zlasti programov za:
- spodbujanje, motiviranje in usposabljanje za nadaljnje izobraževanje,
- povezovanje temeljnega izobraževanja s kulturnimi, socialnimi ali ekonomskimi aktivnostmi odraslih;
- odrasle z manj leti šolanja, odrasle s posebnimi potrebami, pripadnike etničnih manjšin ipd.;
- splošno izobraževanje, informacijsko opismenjevanje in razvijanje pisnih in drugih spretnosti;
- za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu;
- usposabljanje za potrebe trga dela.
Pri načrtovanju in izpeljevanju izobraževalnih programov še vedno prevladuje uporaba tradicionalnih oblik in načinov, premajhna je njihova prožnost in prehodnost, nerazviti so pogoji za izkušenjsko učenje in alternativni modeli učenja in poučevanja. Na začetku smo pri razvoju in uveljavljanju sodobnih oblik, metod in tehnik učenja odraslih, kot so samostojno učenje, izobraževanje na daljavo, e-učenje, izobraževanje po programskih modulih in pri uvajanju drugih inovacij, ki jih omogočajo sodobna informacijska in komunikacijska tehnologija ter storitve informacijske družbe. Tudi pri vrednotenju, ugotavljanju in potrjevanju znanja, pridobljenega po različnih poteh, so storjeni šele začetni koraki.
Prav tako še nimamo razvitih različnih tipov izobraževalnih organizacij za odrasle, kot npr. izobraževalne organizacije z domsko oskrbo.
Med večjimi slabostmi je preslaba usposobljenost strokovnih delavcev, ki delajo v izobraževanju odraslih.
V zadnjih letih smo začeli bolj načrtno razvijati pristope in modele za ugotavljanje in razvoj kakovosti v organizacijah, ki izobražujejo odrasle. Vendar pa nam še ni uspelo zagotoviti večjega števila vključenosti izobraževalnih organizacij v tovrstne aktivnosti. Da bi spodbudili večjo skrb za kakovost izobraževanja odraslih, je potrebno usposabljanje strokovnih delavcev v izobraževalnih organizacijah ter svetovalna podpora pri implementaciji modelov kakovosti.
Pri razvoju svetovalne dejavnosti za odrasle smo sicer storili prve korake, vendar še ni razvito kot celovito in povezano omrežje za profesionalno svetovalno pomoč. To velja tudi za informativno in promocijsko dejavnost.
Večina ukrepov in spodbud za razvoj izobraževanja odraslih poteka z državne ravni. S spreminjajočimi potrebami po izobraževanju, ki jih prinašajo globalizacija in spremenjeni stili življenja, se bo morala okrepiti tudi vloga občin, regij in socialnih partnerjev. Lokalne in regionalne skupnosti še ne prevzemajo pomembnejše vloge pri povezovanju izvajalskih institucij, razvijanju, financiranju in spodbujanju izobraževanja v svojih okoljih, zlasti za splošno izobraževanje prebivalcev, izobraževanje za demokracijo in za socialno vključenost.
Vloga delodajalcev oziroma njihovih združenj, ki naj bi skupaj z delojemalci in sindikati aktivneje sodelovali pri razvoju sistema izobraževanja odraslih, zagotavljali večja vlaganja v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih ter spodbujali razvoj kulture vseživljenjskega učenja v podjetjih in družbah, je pri nas še premajhna.
Tudi izobraževalne organizacije bodo morale bolj kot doslej prisluhniti izobraževalnim potrebam ljudi, lokalnih skupnosti in podjetij v njihovem okolju.
3. OBSEG JAVNIH SREDSTEV ZA IZOBRAŽEVANJE KOT ODSTOTEK BDP
Evropske države namenjajo za izobraževanje v povprečju 5,5% BDP.
Primerjava deleža javnih sredstev, ki jih Slovenija namenja za izobraževanje kot odstotek BDP, z drugimi evropskimi državami, kaže na to, da smo s 5,9% nad evropskim povprečjem.
Preglednica št. 11
Odstotek javnih sredstev za izobraževanje kot % BDP v evropskih državah in
Sloveniji
+-------------------------------------------------------+
|Odstotek javnih sredstev za izobraževanje kot % od BDP |
|v letu 1999 |
| |
+-------------------------+-----------------------------+
|Država |odstotek |
| | |
+-------------------------+-----------------------------+
|Slovenija |5,9 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Belgija |5.5 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Danska |8,1 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Nemčija |4,7 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Grčija |3,6 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Španija |4,5 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Francija |6,0 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Irska |4,6 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Italija |4,5 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Nizozemska |4,8 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Avstrija |6,3 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Portugalska |5,7 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Finska |6,2 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Švedska |7,7 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Velika Britanija |4,6 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Norveška |7,6 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Češka |4,4 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Estonija |7,4 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Ciper |5,7 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Latvija |6,3 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Litva |6,5 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Madžarska |4,7 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Malta |4,7 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Poljska |5,2 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Romunija |3,4 |
+-------------------------+-----------------------------+
|Slovaška |4,3 |
+-------------------------+-----------------------------+
Vir: Key Data on Education in Europe, European Commision, 2002, Statistični
urad Republike Slovenije, 2003
IV. FINANČNE POSLEDICE ReNPIO
Uresničevanje nacionalnega programa bo terjalo več vlaganja v izobraževanje odraslih, tako s strani države in lokalnih skupnosti, kot tudi drugih socialnih partnerjev.
Za uresničitev ciljev, določenih s tem programom, bi morali v obdobju od leta 2004 do leta 2010 zagotoviti v javnih financah (državni proračun in proračuni lokalnih skupnosti ter sredstva evropskih skladov) 71.924,5 mio SIT. Projekcije potrebnih sredstev za leti 2004 in 2005 so že usklajene s sprejetima državnima proračunoma, za naslednja leta pa je načrtovana povprečno 6,2% letna realna rast javnih sredstev.
V. IZHODIŠČA NPIO
Nacionalni program izobraževanja odraslih temelji na konceptu vseživljenjskosti učenja, ki je vodilo v razvoju izobraževalnih sistemov v Evropi in svetu. Vseživljenjsko učenje na področju izobraževanja odraslih bomo uveljavljali tako, da bomo predvsem:
- zagotavljali splošen in nenehen dostop do učenja za pridobitev ali obnavljanje znanj in spretnosti, ki so potrebne za sodelovanje v družbi, ki temelji na znanju, posebej upoštevaje možnosti, ki jih nudijo storitve informacijske družbe;
- dvignili raven vlaganj v človeške vire in razvijali nove modele (so)financiranja s posebnim poudarkom na javno-zasebnih partnerstvih in integriranih regionalnih strategijah;
- razvijali odprt, prilagodljiv in prehoden sistem izobraževanja in usposabljanja odraslih, ki bo vsakemu posamezniku oziroma skupini v vseh okoljih ponudil različne možnosti za izobraževanje in učenje ter priznavanje formalno, neformalno in informalno (naključno, priložnostno) pridobljenega znanja;
- razvijali učinkovite metode učenja in poučevanja odraslih in uporabo informacijsko-komunikacijskih tehnologij in storitev informacijske družbe ter zagotavljali kakovostno izobraževanje in usposabljanje strokovnih delavcev;
- razvijali pristope in modele za ugotavljanje in razvoj kakovosti izobraževanja odraslih na različnih ravneh izobraževalnega sistema,
- zagotavljali enostaven dostop do kakovostnega informiranja in svetovanja o učnih možnostih za vse skupine odraslih v vseh okoljih:
- zagotavljali možnosti za vseživljenjsko učenje čim bliže domu;
- zagotavljali možnosti za izobraževanje na daljavo, kjer je to primerno;
- povezovali razvoj izobraževanja odraslih s potrebami posameznika, lokalnih okolij in regij ter potrebami trga dela ter s tem skrbeli za enakomernejši regionalni razvoj;
- zagotavljali uresničevanje načela enakosti spolov.
Z uresničevanjem nacionalnega programa bomo zagotavljali pogoje in razmere za enakovredno obravnavanje splošnega neformalnega izobraževanja, izobraževanja za zviševanje izobrazbene ravni odraslih ter izobraževanja in usposabljanja za potrebe dela.
Uspešnost tega nacionalnega programa je tesno povezana z okrepljeno in spremenjeno vlogo socialnih partnerjev.
VI. NACIONALNI PROGRAM IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V REPUBLIKI SLOVENIJI DO LETA 2010
1. CILJI
Cilji Nacionalnega programa izobraževanja odraslih v Republiki Sloveniji do leta 2010 so:
1. Izboljšati splošno izobraženost odraslih.
2. Dvigniti izobrazbeno raven, pri čemer je najmanj 12 let uspešno dokončanega šolanja temeljni izobrazbeni standard.
3. Povečati zaposlitvene zmožnosti.
4. Povečati možnosti za učenje in vključenost v izobraževanje.
2. PREDNOSTNA PODROČJA IN OPERATIVNI CILJI
2.1. Prvo prednostno področje: splošno izobraževanje in učenje odraslih
Odraslim bomo zagotovili različne oblike in možnosti za vključitev v programe za:
- zviševanje splošno-izobraževalne in kulturne ravni, osebnostni razvoj in socialno vključenost,
- aktivno državljanstvo,
- zdravo življenje,
- varovanje okolja;
- ohranjanje kulturne tradicije in narodne identitete;
- razvijanje pisnih spretnosti,
- pridobivanje novih temeljnih spretnosti(*14);
- zmanjševanje družbene zapostavljenosti,
- motiviranje in spodbujanje k učenju in nadaljevanju opuščenega šolanja.
Operativni cilji:
Delež odraslih prebivalcev, ki se bodo vključili v splošno izobraževanje, se bo v obdobju do leta 2010 dvignil na 6%.
Skupine, ki jim bodo namenjene posebne spodbude, bodo mlajši odrasli, manj izobraženi, brezposelni, marginalizirane skupine odraslih, ki imajo omejen dostop do socialnih, kulturnih in ekonomskih dobrin, odrasli s posebnimi potrebami, prebivalstvo iz manj razvitih regij ter demografsko ogroženih območij in priseljenci.
2.2. Drugo prednostno področje: izobraževanje za dvigovanje izobrazbene ravni
Odraslim bomo zagotovili različne oblike in možnosti za pridobivanje oziroma dokončanje:
- osnovnošolske;
- nižje poklicne, srednje poklicne, strokovne oziroma splošne izobrazbe in
- višje strokovne izobrazbe. (*15)
Operativni cilji:
Delež odraslih prebivalcev, ki si bodo zvišali izobrazbeno raven, bo v obdobju do leta 2010 naslednji:
- vsaj polovica brez osnovnošolske izobrazbe bo zaključila osnovno šolo za odrasle;
- vsaj četrtina z nedokončano srednjo šolo bo pridobila nižjo ali srednjo poklicno, strokovno oziroma splošno izobrazbo in
- vsaj desetina s končano srednjo šolo bo pridobila najmanj višjo strokovno izobrazbo.
Pri dvigovanju izobrazbene ravni bodo upoštevane tudi potrebe trga dela. Skupine, ki jim bodo namenjene posebne spodbude, bodo odrasli brez izobrazbe in brezposelni.
Prednostno področje izobraževanja bo naravoslovno tehnično.
2.3. Tretje prednostno področje: izobraževanje in usposabljanje za potrebe trga dela
Odraslim bomo zagotovili različne oblike in možnosti:
- vključevanja v programe za dvig ravni pisnih spretnosti in za ohranjanje, obnavljanje in posodabljanje znanja ter usposobljenosti zaradi povečevanja zaposlitvenih možnosti in
- pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu.
Operativni cilji:
Polovica brezposelnih se bo vključila v programe, namenjene povečevanju zaposlitvenih zmožnosti. V programe, namenjene povečevanju zaposlitvenih zmožnosti, se bodo vključevali tudi tisti zaposleni, ki jim bo delovno mesto zaradi nizke stopnje izobraženosti ogroženo.
Vsaj 10% brezposelnih in zaposlenih brez poklicne ali strokovne izobrazbe bo pridobilo nacionalno poklicno kvalifikacijo po certifikatnem sistemu.
Prednostna skupina so brezposelni in zaposleni brez poklicne oziroma strokovne izobrazbe.
Cilji in prednostna področja v tem nacionalnem programu so medsebojno povezani in so v funkciji višanja kakovosti življenja posameznika, pospeševanja aktivnega državljanstva in večanja zaposlitvenih zmožnosti.
Z uresničevanjem operativnih ciljev na prednostnih področjih tega nacionalnega programa bomo v Sloveniji do leta 2010 dosegli, da bo:
- delež odraslih z najmanj srednješolsko izobrazbo v starosti od 25 do 64 let dosegel najmanj 85 odstotkov;
- stopnja udeležbe delovno aktivnega prebivalstva v starosti od 25 do 64 let v vseživljenjskem učenju najmanj 15 odstotkov.
3. DEJAVNOSTI, POTREBNE ZA IZVAJANJE IZOBRAŽEVANJA
3.1 Strokovni delavci
Strokovni delavci so zelo pomemben pogoj za uresničevanje ciljev nacionalnega programa, bodisi kot učitelji, inštruktorji ali mentorji v izobraževalnih programih bodisi kot drugi strokovni delavci v izobraževalnih, svetovalnih, razvojno-raziskovalnih, kulturnih, upravnih, prostovoljskih in drugih organizacijah.
Za uresničevanje ciljev, določenih s tem programom, bomo morali zagotoviti:
- ustrezno usposobljene strokovne delavce, predvsem več izobraževanja za učitelje, programerje in svetovalne delavce;
- ustrezno usposobljene strokovne delavce za uporabo storitev informacijske družbe, interneta, multimedijskih virov in za izvajanje študija na daljavo;
- posodobitev vsebine in organizacije pridobivanja andragoške izobrazbe, dodiplomskih študijskih programov, kot tudi programov izpopolnjevanja in usposabljanja;
- izpopolnjevanje in usposabljanje različnih strokovnjakov na področju izobraževanja odraslih za razvijanje, izvajanje in evalvacijo programov, določenih z nacionalnim programom izobraževanja odraslih ter za dvig kakovosti in doseganja mednarodno primerljivih standardov;
- izmenjave strokovnih delavcev med ustanovami različnih držav;
- pospešeno vlaganje v razvoj vrhunskih strokovnjakov na področju izobraževanja odraslih z omogočanjem podiplomskega študija doma in v tujini.
3.2 Programska ponudba
S finančnimi in drugimi ukrepi bomo spodbujali razvoj, posodabljanje in vzdrževanje raznolike izobraževalne ponudbe, ki bo temeljila na potrebah posameznika in družbe ter še posebej na spremenjenih potrebah trga dela.
Razvijali bomo:
- neformalne splošno-izobraževalne programe za celostni razvoj posameznika, večjo kakovost življenja, aktivno državljanstvo, socialno povezanost;
- programe za dvigovanje ravni pisnih in drugih temeljnih spretnosti;
- programe za pridobivanje novih temeljnih veščin in spretnosti (socialne spretnosti, učiti se učiti, informacijska pismenost, tehnološka kultura, podjetništvo, tuji jeziki);
- programe za integracijo odraslih s posebnimi potrebami;
- programe, ki bodo temeljili na novih tehnologijah oziroma programe za izobraževanje na daljavo;
- programe za pomoč odraslim pri ponovnem vključevanju v izobraževanje in usposabljanje;
- programe za pridobitev srednješolske izobrazbe po različnih poteh;
- možnosti za preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu;
- programe za pridobivanje manjkajočega znanja in kompetenc, za usposabljanje in izpopolnjevanje znanja zaposlenih in brezposelnih;
- programe za razvoj in prenos vrhunskega znanja.
3.3 Svetovalna dejavnost
Razvita svetovalna dejavnost je pomembna za motiviranje odraslih za izobraževanje in učenje, za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu, za povečevanje vključenosti odraslih v izobraževanje in učenje ter povečanje njegove učinkovitosti.
Poskrbeli bomo:
- da bo informiranje in svetovanje odraslim sestavni del vsakega izobraževalnega oziroma učnega procesa in sestavni del dela vseh organizacij za izobraževanje odraslih;
- da se bo svetovalna dejavnost za odrasle razvijala kot svetovalno omrežje v lokalnih oziroma regionalnih okoljih s poudarkom na medsektorskem sodelovanju pristojnih inštitucij na področju izobraževanja, zaposlovanja in kulture ter s spodbujanjem javno-zasebnih partnerstev.
Informacijsko svetovalna središča bodo povezovala svetovalne dejavnosti na področju izobraževanja, urejanja trga dela in na drugih specifičnih področjih, ki so pomembna za razvoj človeških virov v posameznih okoljih in področjih. Cilj je razvoj skupne mreže informacijsko svetovalnih središč in centrov za informiranje in poklicno svetovanje in usklajevanje skupne ponudbe.
3.4 Razvojno-raziskovalna dejavnost
Z različnimi ukrepi bomo spodbujali razvojno in raziskovalno delo na področju izobraževanja odraslih kot podlago za:
- razvijanje teorije, preučevanje inovativnih in novih pristopov, njihovo vrednotenje in prenašanje v prakso;
- razvijanje in uvajanje učinkovitih metod učenja in poučevanja, temelječega na sodobni informacijski tehnologiji;
- ugotavljanje izobraževalnih in kvalifikacijskih potreb;
- proučevanje vpliva izobraževalnih programov na ohranjanje in razvijanje pismenosti odraslih;
- razvoj kreditnega sistema v izobraževanju in usposabljanju;
- spodbujanje mrežnega povezovanja raziskovalnih in razvojnih zmogljivosti za področje izobraževanja odraslih;
- oblikovanje in standardizacijo indikatorjev za spremljanje razvoja in uresničevanja politike izobraževanja odraslih ter njenih učinkov, kot tudi primerljivosti na mednarodni ravni;
- oblikovanje indikatorjev za spremljanje učinkovitosti izobraževalnih organizacij in njihovo mednarodno primerljivost;
- razvoj mehanizmov za zagotavljanje standardov kakovosti;
- preučevanje učinkov politike na potrebe, vključenost, porazdelitev stroškov in koristi vlaganja v izobraževanje;
- razvoj novih programov, pristopov, učbenikov, učnih gradiv, sredstev in pripomočkov;
- spremljanje in evalvacije;
- razvijanje certifikatnega sistema;
- razvoj vrhunskih raziskovalnih kadrov;
- sodelovanje in povezovanje z mednarodnimi razvojnimi in raziskovalnimi ustanovami.
3.5 Informacijska dejavnost
Ustrezna informacijska dejavnost je osnova za razvoj dinamične in kakovostne izobraževalne ponudbe in povpraševanja ter za izbiranje in odločanje na individualni, lokalni in državni ravni, prav tako pa za razvijanje svetovalne dejavnosti.
Z različnimi ukrepi bomo zagotovili:
- pregled in spremljanje osnovnih podatkov o ponudbi in povpraševanju;
- obdelavo podatkov za usmerjanje razvoja, oblikovanje kazalcev za spremljanje uresničevanja nacionalnega programa in za odločanje o letnih programih izobraževanja;
- usposabljanje za dajanje in uporabo informacij;
- opremo in povezavo v informacijska omrežja za zajemanje virov podatkov (izvajalci izobraževalnih programov) za sistemske uporabnike podatkov (izvajalci, financerji, razvojne, raziskovalne in svetovalne organizacije, upravni organi, socialni partnerji) in za vzpostavljanje javno dostopnih interaktivnih storitev za javnost.
3.6 Organizacijska infrastruktura
Strategija vseživljenjskosti učenja poudarja pomen raznolikosti izobraževalnih organizacij, kar pomeni, da je treba poleg spodbujanja razvoja javnih izobraževalnih organizacij spodbujati tudi razvoj omrežja koncesionarjev in drugih izvajalcev za izvajanje programov, določenih s tem nacionalnim programom.
Država in lokalne skupnosti bodo zagotavljale:
- enakomerno razporeditev izvajalskih organizacij po regijah;
- širjenje izobraževalne ponudbe v lokalnih okoljih;
- dostop do storitev informacijske družbe za vse in v vseh okoljih.
V omrežje izvajalcev tega programa bodo uvrščene izobraževalne in druge organizacije, ki bodo izpolnjevale naslednja merila:
- programska ponudba, ki pokriva prednostna področja v neposrednem lokalnem okolju;
- vključitev prednostnih ciljnih skupin iz posameznih prednostnih področij v tem programu;
- interno in eksterno preverjena kakovost po nacionalno preverljivih standardih;
- specializacija, če pokriva potrebe različnih uporabnikov (npr. svetovalne službe za odrasle; službe za razvoj izobraževanja na daljavo, zagotavljanje in posredovanje podatkov o ponudbi in povpraševanju posameznikov na nacionalni, regionalnih in lokalnih ravneh);
- nove organizacije (kot npr. bivalni centri, organizacije za izobraževanje na daljavo).
Država in lokalne skupnosti bodo z uresničevanjem svojih ustanoviteljskih pravic in obveznosti zagotavljale obstoj, delovanje in razvoj javnih organizacij za izobraževanje odraslih na tistih območjih, kjer je izobraževalna ponudba premajhna in neustrezna, in s tem ustvarjale pogoje za povečanje dostopnosti do izobraževanja v vseh regijah in vsem odraslim.
Na regionalnih ravneh bomo spodbujali oblikovanje in delovanje na socialnem partnerstvu utemeljenih razvojnih koalicij za pospešen razvoj človeških virov in vzpostavljanje organizacijskih struktur za izobraževanje odraslih.
Na nacionalni ravni bomo omogočili razvoj specializiranih organizacijskih enot ali ustanov. Njihove temeljne naloge bodo opravljanje svetovalnih, informacijskih, izobraževalnih in raziskovalnih dejavnosti, potrebnih za izvajanje programov iz tega nacionalnega programa in letnih programov izobraževanja odraslih. Podpirali bomo tudi dejavnosti nacionalnih združenj in drugih nevladnih organizacij, ki bodo v skladu s cilji tega nacionalnega programa.
3.7 Promocijska in animacijska dejavnost
V skladu s tem programom bomo podpirali predvsem naslednje promocijske in animacijske dejavnosti:
- permanentno informiranje in promocija ponudbe na področju vseživljenskega učenja;
- vsakoletno objavo javnih razpisov za vpis in kataloga ponudbe programov za izobraževanje odraslih in za pridobitev nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu;
- vsakoletno organizacijo Tedna vseživljenjskega učenja in letne razstave o dejavnosti ter
- strokovnih srečanj z izvajalci letnega programa;
- vsakoletno podelitev nagrad in priznanj za dosežke pri razvoju izobraževanja odraslih na nacionalni ravni;
- izdajanje strokovne revije;
- mednarodno izmenjavo strokovnjakov in udeležencev izobraževalnih programov.
4. GLOBALNI OBSEG SREDSTEV
4.1 Obseg in viri javnih sredstev
Uresničevanje nacionalnega programa bo terjalo več vlaganja v izobraževanje odraslih, tako s strani države in lokalnih skupnosti, kot tudi drugih socialnih partnerjev.
Za uresničitev ciljev, določenih s tem programom, bi morali v obdobju od leta 2004 do leta 2010 zagotoviti v javnih financah (državni proračun in proračuni lokalnih skupnosti ter sredstva evropskih skladov) 71.924,5 mio SIT, od tega za:
- prvo prednostno področje 19.554,5 mio SIT,
- drugo prednostno področje 28.188,5 mio SIT,
- tretje prednostno področje 12.536,8 mio SIT in
- za dejavnosti, potrebne za izvajanje izobraževanja, 11.644,7 mio SIT.
Podrobnejša projekcija potrebnih sredstev po posameznih področjih in letih je razvidna iz naslednje preglednice.
Preglednica št. 12
Projekcija potrebnih javnih sredstev za uresničevanje nacionalnega programa
izobraževanja odraslih
V cenah 2003 V mio SIT
+--------------+-------+-------+-------+-------+--------+--------+--------+--------+
|Prednostno | | | | | | | | |
|področje | | | | | | | | |
| Leto| 2004| 2005| 2006| 2007| 2008| 2009| 2010|SKUPAJ* |
+--------------+-------+-------+-------+-------+--------+--------+--------+--------+
|I. |2.740,0|2.805,1|2.703,4|2.507,2| 2.784,0| 2.929,2| 3.085,6|19.554,5|
+--------------+-------+-------+-------+-------+--------+--------+--------+--------+
|II. |3.402,3|3.820,8|3.720,0|3.609,9| 4.141,2| 4.526,7| 4.967,6|28.188,5|
+--------------+-------+-------+-------+-------+--------+--------+--------+--------+
|III. | 865,5|1.032,8|1.491,0|1.674,0| 2.157,8| 2.485,5| 2.830,3|12.536,8|
+--------------+-------+-------+-------+-------+--------+--------+--------+--------+
|Infrastruktura|1.383,2|1.466,3|1.517,4|1.492,7| 1.751,1| 1.922,8| 2.111,2|11.644,7|
+--------------+-------+-------+-------+-------+--------+--------+--------+--------+
|SKUPAJ |8.391,0|9.124,9|9.431,8|9.283,8|10.834,1|11.864,2|12.994,7|71.924,5|
+--------------+-------+-------+-------+-------+--------+--------+--------+--------+
*obdobje 2004-2010
Viri sredstev, potrebnih za uresničevanje tega programa, bodo naslednji:
- državni proračun in proračuni lokalnih skupnosti;
- sredstva podjetij;
- sredstva udeležencev;
- mednarodni viri;
- drugo.
Viri javnih sredstev in dinamika njihovega zagotavljanja so razvidni iz naslednje preglednice.
Sredstva iz programa Phare in Evropskega socialnega sklada so potrjena do leta 2006, od leta 2007 naprej so ocenjena. Lastna sredstva so od leta 2006 do leta 2010 tudi projekcija.
4.2 Merila za sofinanciranje
Sredstva za prvo prednostno področje bomo praviloma zagotavljali v razmerju: 1/3 iz državnih virov, 1/3 iz sredstev lokalne skupnosti in 1/3 iz sredstev posameznika.
V letnih programih izobraževanja odraslih se bo za posamezne programe na tem prednostnem področju lahko določilo tudi, da se v celoti financirajo iz javnih sredstev.
Sredstva za drugo prednostno področje bomo zagotavljali v naslednjih razmerjih:
- za pridobivanje osnovnošolske izobrazbe se zagotovijo sredstva za kritje stroškov šolanja v celoti iz javnih sredstev (državna in lokalna raven);
- za pridobivanje poklicne, srednje strokovne in gimnazijske izobrazbe se zagotovi sredstva za kritje 1/3 stroškov iz javnih virov, za brezposelne osebe ter osebe, ki so zaposlene v delovno intenzivnih panogah z nizko dodano vrednostjo in katerih delovna mesta so ogrožena, pa se iz javnih sredstev krije tudi razlika do celotnih stroškov;
- za pridobivanje višješolske izobrazbe se zagotovi praviloma sredstva za kritje 1/4 stroškov iz javnih virov, za brezposelne osebe ter osebe, ki so zaposlene v delovno intenzivnih panogah z nizko dodano vrednostjo in katerih delovna mesta so ogrožena, pa se iz javnih sredstev krije tudi razlika do celotnih stroškov;
Sredstva za tretje prednostno področje bomo zagotavljali v naslednjih razmerjih:
- za pridobivanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu se zagotovi praviloma sredstva za kritje 1/3 stroškov iz javnih virov, za brezposelne osebe ter osebe, ki so zaposlene v delovno intenzivnih panogah z nizko dodano vrednostjo in katerih delovna mesta so ogrožena, pa se iz javnih sredstev krije tudi razlika do celotnih stroškov;
- za usposabljanje brezposelnih oseb se stroški v celoti krijejo iz javnih sredstev;
- za zaposlene, ki jim bo delovno mesto ogroženo zaradi nizke stopnje poklicne izobrazbe, se praviloma zagotovi del sredstev za kritje stroškov iz javnih virov.
V letnih programih izobraževanja odraslih se lahko za posamezne programe tudi pri drugem in tretjem prednostnem področju določijo drugačna razmerja sofinanciranja.
5. SPODBUDE IN UKREPI ZA URESNIČEVANJE CILJEV
Spodbude in ukrepi bodo namenjeni:
- povečevanju povpraševanja po izobraževanju in usposabljanju pri posameznikih, v podjetjih in lokalnih skupnostih;
- zagotavljanju večjega vlaganja v izobraževanje in usposabljanje pri posameznikih in socialnih partnerjih;
- usklajevanju spodbud in ukrepov na nacionalni in na regionalnih ravneh ter med socialnimi partnerji;
- razvoju in vzdrževanju temeljne infrastrukture za izobraževanje in usposabljanje, ki bo odstranjevala ovire za izobraževanje in spodbujala razvoj izobraževalnih potreb.
V skladu z dinamiko uresničevanja ciljev bo v prvem letu izvajanja nacionalnega programa izobraževanja odraslih prednost namenjena pripravi projektov za operacionalizacijo spodbud.
5.1 Spodbujanje povpraševanja in vlaganja v izobraževanje in usposabljanje pri posameznikih
Vključuje:
- zagotavljanje dostopnih informacij odraslim o možnostih in koristih izobraževanja in usposabljanja:
- brezplačna telefonska linija za informiranje in svetovanje posameznikom;
- pregled izobraževalne ponudbe na nacionalni ravni (izobraževalni programi, katalogi standardov strokovnih znanj in spretnosti - tiskani in elektronski mediji);
- vodenje in priznavanje individualnih izobraževalnih in učnih dosežkov izven formalnega izobraževanja;
- subvencioniranje stroškov izobraževanja in usposabljanja brezposelnim in tistim brez poklicne izobrazbe ali kvalifikacije za postopek preverjanja in potrjevanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu iz javnih sredstev;
- odprava tistih zakonskih določb, ki ovirajo večje vključevanje in večja vlaganja odraslih v svoje izobraževanje in usposabljanje;
- spodbujanje za vseživljenjsko učenje v smeri povečanja zaposlitvenih možnosti in boljšega poklicnega položaja;
- davčne olajšave za vlaganja posameznika v svoje izobraževanje in usposabljanje.
5.2 Spodbujanje povpraševanja po izobraževanju in usposabljanju ter vlaganja delodajalcev v izobraževanje in usposabljanje
Vključuje:
- svetovanje in informiranje za mala in srednja podjetja ter za podjetja v panogah, kjer je učenje in vključevanje zaposlenih v izobraževanje nizko;
- subvencioniranje izobraževanja in pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu po različnih poteh;
- zagotavljanje pogojev za uvajanje modela poklicnega kroženja delovne sile (nadomestne delovne moči pri napotitvi zaposlenega na izobraževanje oziroma usposabljanje);
- uvajanje nacionalnih standardov, ki bodo spodbujali vlaganje v razvoj človeških virov;
- upoštevanje izobrazbenih in učnih dosežkov kot dejavnika napredovanja in promocije zaposlenih;
- davčne olajšave za naložbe podjetij v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih;
- spodbujanje mikro in malih podjetij za izobraževanje zaposlenih s subvencioniranjem izobraževanja.
5.3. Spodbujanje lokalnih skupnosti k načrtovanju razvoja in vlaganja v izobraževanje
Vključuje:
- svetovanje lokalnim skupnostim za ugotavljanje, razvijanje in zadovoljevanje izobraževalnih in kvalifikacijskih potreb odraslih;
- sprememba zakonodaje (Zakona o financiranju občin in Zakona o lokalni samoupravi);
- spodbude za uresničevanje določil zakonodaje, ki zavezuje lokalne skupnosti, da načrtno razvijajo in zadovoljujejo izobraževalne in kvalifikacijske potrebe na svojem območju;
- umestitev izobraževanja odraslih med temeljne pristojnosti in obveznosti regij z lastnimi viri financiranja;
- spodbujanje lokalnih skupnosti za pripravo in sprejemanje lokalnih letnih programov izobraževanja odraslih.
5.4. Spodbujanje povpraševanja in vlaganja v izobraževanje in usposabljanje na ravni panoge
Na panožni ravni so glavne spodbude, ki prispevajo k razvoju izobraževanja in pridobivanju nacionalnih poklicnih kvalifikacij odraslih, predvsem pa zaposlenih:
- povezovanje z razvojnimi programi v občini, regiji in državi;
- razvijanje ustreznih poklicnih standardov, katalogov standardov strokovnih znanj in spretnosti in izobraževalnih programov na ravni panog;
- razvijanje ustrezne normativne ureditve izobraževanja v panogi;
- razvijanje stroke, ki je odgovorna za izobraževanje zaposlenih.
5.5 Spodbujanje povpraševanja in vlaganja v izobraževanje in usposabljanje s strani države
Vključuje:
- sprejetje strategije za dvigovanje ravni pismenosti,
- zagotavljanje pogojev za uresničevanje nacionalnega programa in letnih programov; v tem okviru še posebej okrepiti organe upravljanja, organe nadzora in razvojne službe;
- zagotavljanje več oziroma večjih davčnih olajšav pri vlaganju v izobraževanje in dvigovanje kvalifikacijske ravni za posameznike in podjetja: uzakonitev davčnih olajšav brez omejitev za prednostne ciljne skupine, uzakonitev diferenciranih davčnih olajšav za vse oblike izobraževanja in usposabljanja, vključno z pridobivanjem nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu;
- uvajanje mehanizmov za pridobivanje posojil pod ugodnejšimi pogoji za razvojne naložbe za podjetja, ki več vlagajo v izobraževanje in usposabljanje zaposlenih;
- upoštevanje izobraževanja in pridobivanja nacionalnih poklicnih kvalifikacij po certifikatnem sistemu kot dejavnika napredovanja in promocije;
- razvijanje informacijskega sistema za redno ugotavljanje, analiziranje in razvijanje izobraževalnih potreb in potreb po kvalifikacijah;
- uveljavljanje podpornih ukrepov za množično dvigovanje izobrazbene in kvalifikacijske ravni v slabše razvitih okoljih in za marginalizirane skupine.
VII. PRIČAKOVANI UČINKI URESNIČEVANJA CILJEV NPIO (*16)
Ocenjujemo, da bo uresničevanje ciljev NPIO prineslo ugodne neposredne in posredne, ekonomske in neekonomske koristi na več ravneh:
- družba (povečana gospodarska rast, zaposljivost, enakomernejša porazdelitev dohodka, povečani prispevki iz plač bolj izobraženih v državno blagajno),
- podjetje (povečan output itd.) in
- posameznik (večja plača, večja zaposljivost, nižja verjetnost brezposelnosti, večja socialna vključenost itd.).
O navedenih ugodnih učinkih izobraževanja za družbo in posameznika obstaja v svetu vrsta empiričnih analiz, med zadnjimi so predvsem analize OECD, zlasti raziskava o funkcionalni pismenosti(*17) ter študija o kazalcih izobraževanja(*18). Te kažejo na eni strani velik prispevek izobraževanja oziroma širše – človeškega kapitala - h gospodarski rasti(*19), velike stopnje donosa naložb v izobraževanje ter velik vpliv porazdelitve človeškega kapitala (izobrazbe, funkcionalne pismenosti itd.) na dohodkovno neenakost.
Ekonomske koristi izobrazbe, merjene z razlikami v plačah med različno izobraženimi kategorijami zaposlenih, relativno stopnjo brezposelnosti različnih izobrazbenih kategorij delovne sile, ali individualnih stopenj donosa naložb v izobraževanje (stopnja donosa za posameznika) so se v zadnjih 10 letih v Sloveniji povečevale in so obenem visoke tudi glede na številne razvite države – zlasti za terciarno izobrazbo. V primerjavi s tistimi s srednješolsko izobrazbo so za tiste s terciarno izobrazbo glede na razvite države v Sloveniji plače visoke in stopnja brezposelnosti (po ILO definiciji) nizka.
Mednarodna raziskava o funkcionalni pismenosti je pokazala za Slovenijo poleg nizke ravni pisnih spretnosti še njihovo zelo neenakomerno porazdelitev in močan medgeneracijski prenos pismenosti v družini (močan vpliv izobrazbe staršev na pisne spretnosti otrok). Zato bo uresničevanje ciljev NPIO, ki bo prispevalo k povečanju pisnih spretnosti tistih, kjer so najmanjše (nižji socialni sloji, najmanj izobraženi itd.), predvidoma prispevalo tudi k bolj enakomerni porazdelitvi dohodka v slovenski družbi. Obenem bo povečevanje pismenosti in izobraženosti imelo (glede na izkušnje drugih držav) predvidoma tudi v Sloveniji ugodne učinke na kakovost življenja, socialno kohezijo, zdravje prebivalstva, odgovornejši odnos do okolja, zniževanje kriminalitete, aktivno državljanstvo ter na nekatere širše družbene procese (vključenost žensk v politično življenje itd).
VIII. SPREMLJANJE IN VREDNOTENJE IZVAJANJA NACIONALNEGA PROGRAMA IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
Uresničevanje nacionalnega programa izobraževanja odraslih se bo določalo z letnimi programi izobraževanja odraslih, ki jih sprejema Vlada Republike Slovenije.
Z letnimi programi se določijo tudi kakovostni in količinski kazalci uresničevanja tega Nacionalnega programa.
Uspešno uresničevanje nacionalnega programa bo zagotovljeno s kvalitetnim izvajanjem spodbud in ukrepov na posameznih področjih in nivojih. Še posebej bi k temu pripomoglo, če bi letne programe izobraževanja odraslih za svoja območja pripravljale in sprejemale tudi lokalne skupnosti.
Za koordiniranje, usklajevanje in spremljanje uresničevanja ciljev nacionalnega programa in letnih programov ter pripravo poročil bo zadolžena usmerjevalna skupina za NPIO, ki jo za posamezno leto imenuje Vlada Republike Slovenije. Navedena skupina bo tesno sodelovala z ministrstvi in institucijami socialnih partnerjev, ki bodo v letnih programih opredeljeni kot odgovorni nosilci posameznih akcij oziroma nalog.
Uresničevanje ciljev nacionalnega programa in letnih programov zahteva postavitev inštrumentarija za spremljanje in zagotovitev informacijskega sistema, ki bo omogočil njihovo spremljanje. Zato bo potrebno v okviru obstoječih institucij zagotoviti potrebno analitično in strokovno podporo.
Poročilo o uresničevanju nacionalnega programa izobraževanja odraslih bo letno, na podlagi poročil vključenih ministrstev in drugih izvajalskih institucij ga bo pripravljala usmerjevalna skupina za NPIO. Poročilo bo predložila v sprejem Vladi Republike Slovenije, ki bo o uresničevanju nacionalnega programa enkrat na dve leti poročala državnemu zboru.
Številka: 101-01/97-7/10
Ljubljana, dne 16. junija 2004.
EPA 1235-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
(*1) Državni razvojni program 2001-2006, Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo, Ljubljana, 12.12.2001
(*2) Strategija gospodarskega razvoja, Urad za makroekonomske analize in razvoj,
http://www.sigov.si/zmar/sgrs/dokument.html
(*3) Strategija Republika Slovenija v informacijski družbi, 2003
(*4) Strokovne podlage za NPIO, Andragoški center Republike Slovenije, 1998
(*5) Enotni programski dokument podpore Evropske Skupnosti Sloveniji za obdobje 2004–2006,
http://www.sigov.si/svrp/3str/1s-3-1.html
(*6) A Memorandum on Lifelong learning, Commission of the European Communities, Brussels, 30. 10. 2000
(*7) The Concrete future objectives of education systems, Commission of the European Communities, Brussels, 31. 1. 2002
(*8) European benchmarks in education and training – follow up to the Lisbon European Council, Commission of the European Communities, Brussels, 20. 11. 2002
(*9) Eurostat, Statistics in fokus, Theme 3, 19/2002, 29/2002, 15/2003, 16/2003
(*10) Izračuni UMAR.
(*11) Bevc, Mohorčič-Špolar, Beltram, Brenk, Kodelja-Starin: Znanje in izobraževanje v Sloveniji v luči priključitve EU, IER, 2001.
(*12) Mednarodna klasifikacija izobraževanja Isced 1997 pojmuje stopnje izobraževanja kot široke kategorije, ki niso prepoznavne v vseh izobraževalnih sistemih, kot so definirane. Najmanj srednješolska izobrazba vključuje naslednje stopnje po Iscedovi lestvici 1997:
Višje sekundarno izobraževanje (3A, 3B, 3C), posekundarno neterciarno izobraževanje (4A, 4B), prvo obdobje terciarnega izobraževanja (5A, 5B), drugo obdobje terciarnega izobraževanja. Povzeto po Isced 1997, MŠZŠ, 2001.
(*13) Literacy in Information Age, Final report of the international Adult Literacy survey, OECD, 2000
(*14) Pisne spretnosti obsegajo pridobivanje in razvijanje spretnosti branja z razumevanjem, pisanja v slovenščini in računanja za potrebe vsakodnevnega življenja in dela.
Nove temeljne spretnosti obsegajo: sporazumevanje v tujem jeziku, učiti se učiti, dejavno državljanstvo, podjetnost, uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije in storitev informacijske družbe ter socialne spretnosti.
(*15) Pri dvigovanju izobrazbene ravni se ta resolucija omejuje na douniverzitetno izobraževanje odraslih, saj Zakon o izobraževanju odraslih (Uradni list RS, št. 12/96), ki je podlaga zanjo, v tretjem odstavku 1. člena določa, da se izobraževanje odraslih v visokem šolstvu ureja z zakonom, ki ureja področje visokega šolstva.
(*16) Bevc, M, Inštitut za ekonomska raziskovanja v Ljubljani.
(*17) Literacy in the Information Age, Final Report on the International Adult literacy Survey. Paris: OECD - Statistics Canada, 2000.
(*18) Education at a Glance – OECD Indicators 2002, Paris, OECD, 2002.
(*19) V večini držav OECD je bilo izboljšanje človeškega kapitala glavni dejavnik gospodarske rasti v zadnjih desetletjih; v nekaterih je znašal njegov prispevek h gospodarski rasti v 90. letih celo 50% (prav tam).
