Na podlagi 57. člena Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04) izdaja minister za finance

Ta pravilnik natančneje določa način predložitve instrumenta zavarovanja, kriterije za določitev njegove višine, način sprostitve oziroma unovčitve v skladu z Zakonom o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 54/04 – v nadaljevanju: ZDavP-1).

Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti z drugimi instrumenti zavarovanja, ki jih lahko predlaga zavezanec za davek na podlagi drugega odstavka 50. člena ZDavP-1.

(1) Zavezanec za davek predloži instrument zavarovanja pri Generalnem carinskem uradu oziroma pristojnem davčnem uradu.
(2) Generalni carinski urad oziroma pristojni davčni urad potrdi sprejem instrumenta zavarovanja na obrazcu, na katerem tudi določi evidenčno številko sprejetega zavarovanja.
(3) Generalni carinski urad sproti obvešča krajevno in stvarno pristojne carinske urade o sprejetih instrumentih zavarovanja.

(1) Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja bančno garancijo in garantno pismo (vrsta kavcijskega zavarovanja) samo, če ga izda banka oziroma zavarovalnica (v nadaljevanju: garant), ki jo kot garanta prizna davčni organ.
(2) Davčni organ prizna kot garanta banko, ki:
1. je pridobila dovoljenje Banke Slovenije za izdajanje garancij, ali
2. ki je upravičena opravljati storitve izdajanja garancij na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja bančništvo.
(3) Davčni organ prizna kot garanta zavarovalnico, ki:
1. je pridobila dovoljenje Agencije za zavarovalni nadzor za opravljanje kavcijskega zavarovanja, med katerega se uvršča izdajanje garantnih pisem v skladu z veljavno zakonodajo, ali
2. je upravičena opravljati kavcijsko zavarovanje na območju Republike Slovenije v skladu z zakonom, ki ureja zavarovalništvo.

(1) Bančna garancija oziroma garantno pismo, s katerim se zavaruje izpolnitev oziroma plačilo davčne obveznosti, mora vsebovati naslednje podatke:
1. številko bančne garancije oziroma garantnega pisma;
2. rok veljavnosti bančne garancije oziroma garantnega pisma, vključno z rokom za unovčitev;
3. znesek, do katerega jamči garant;
4. predmet zavarovanja oziroma navedbo sklepa na podlagi katerega davčni organ zahteva zavarovanje;
5. garancijsko klavzulo »na prvi poziv« in »brez ugovora« v bančni garanciji oziroma »solidarno z zavezancem za davek« v garantnem pismu;
6. podatke o garantu (firma, matična številka, davčna številka, sedež, poravnalni račun banke pri Banki Slovenije oziroma transakcijski račun);
7. podatke o zavezancu za davek (matična številka, davčna številka oziroma druga identifikacijska številka, osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež);
8. datum in kraj izdaje bančne garancije oziroma garantnega pisma;
9. podpis pooblaščene osebe in žig garanta.
(2) V primerih, ko so z bančno garancijo oziroma garantnim pismom zavarovane uvozne in izvozne dajatve, druge dajatve, ki se plačujejo pri uvozu oziroma izvozu blaga ter obresti in stroški postopka (v nadaljevanju: carinska obveznost), se poleg podatkov iz prejšnjega odstavka, v bančni garanciji oziroma garantnem pismu navede tudi:
1. carinski postopek oziroma postopki, za katere velja bančna garancija oziroma garantno pismo;
2. ali je mogoče bančno garancijo oziroma garantno pismo uporabljati tudi za zavarovanje plačila carinske obveznosti v primerih, ko instrument zavarovanja predlaga oseba, ki pred carinskimi organi nastopa kot direktni pooblaščenec carinskega dolžnika;
3. ali bančna garancija oziroma garantno pismo krije tudi carinsko obveznost iz carinskih postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi carinska obveznost iz naslova le-teh še lahko nastala.
(3) V primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo carinske obveznosti se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi »solidarno s carinskim dolžnikom«.
(4) V primerih, ko je z garantnim pismom zavarovano plačilo trošarine in pripadajočih obresti (v nadaljevanju: trošarinska obveznost), se garancijska klavzula iz 5. točke prvega odstavka tega člena glasi »solidarno s trošarinskim zavezancem«. Za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti se v bančni garanciji oziroma garantnem pismu poleg podatkov navedenih v 7. točki prvega odstavka tega člena navede tudi vrsta trošarinskega zavezanca.
(5) Garant izda bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti«, ki je v Prilogi 1 k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(6) Ne glede na peti odstavek tega člena izda garant za zavarovanje plačila carinske obveznosti bančno garancijo na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje plačila carinske obveznosti«, ki je v Prilogi 2 k temu pravilniku in je njegov sestavni del, ter za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti na obrazcu »Bančna garancija za zavarovanje plačila trošarinske obveznosti«, ki je v Prilogi 3 k temu pravilniku in je njegov sestavni del.
(7) Za garantno pismo se smiselno uporabijo obrazci iz Priloge 4, 5 oziroma Priloge 6 k temu pravilniku in so njegov sestavni del.
(8) Bančna garancija oziroma garantno pismo se izdata v treh enakih izvodih.

(1) Višina bančne garancije oziroma garantnega pisma mora zagotoviti izpolnitev oziroma plačilo zavarovane davčne obveznosti v celoti.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko davčni organ dovoli, da je višina bančne garancije oziroma garantnega pisma nižja od višine davčne obveznosti, pri čemer za določitev višine bančne garancije oziroma garantnega pisma upošteva naslednje kriterije:
1. dosedanje poslovanje zavezanca za davek;
2. zanesljivost in finančno stabilnost zavezanca za davek;
3. način vodenja predpisanih evidenc zavezanca za davek;
4. uradne evidence oziroma podatke o zavezancu za davek glede kršitev predpisov o obdavčenju.
(3) Davčni organ odloča o višini bančne garancije oziroma garantnega pisma v skladu z drugim odstavkom tega člena, če zakon o obdavčenju ne določa drugače oziroma če predložitev zavarovanja ni obvezna v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti.
(4) Ne glede na kriterije iz drugega odstavka tega člena višina bančne garancije oziroma garantnega pisma ne more biti nižja od 50% ugotovljene davčne obveznosti ali davčne obveznosti, ki bi lahko nastala. Davčni organ ne upošteva navedene omejitve v primerih, ko zakon o obdavčenju določa drugače oziroma če predložitev zavarovanja ni obvezna v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti.

Bančna garancija oziroma garantno pismo se unovči v skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje bančnih garancij »na prvi poziv« in »brez ugovora« oziroma garantnih pisem s klavzulo o solidarni odgovornosti v skladu s predpisi, ki urejajo unovčevanje garantnih pisem.

Davčni organ lahko sprejme kot instrument zavarovanja cirkulirani certificirani ček, če je trasat takega čeka banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika.

Davčni organ lahko sprejme menico kot instrument zavarovanja, ki vsebuje klavzulo »brez protesta«, če jo je avalirala banka, ki izpolnjuje pogoje iz drugega odstavka 4. člena tega pravilnika.

Določbi tega pravilnika glede določitve višine in unovčitve bančne garancije oziroma garantnega pisma se smiselno uporabljata tudi za cirkulirani certificirani ček in avalirano menico.

(1) Zavezanec za davek lahko položi gotovinski polog za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti (v nadaljevanju: gotovinski polog) tako, da ga vplača na ustrezen podračun, ki ga določi davčni organ.
(2) Istočasno z vplačilom gotovinskega pologa pošlje zavezanec za davek Generalnemu carinskemu uradu oziroma pristojnemu davčnemu uradu tudi obvestilo o vplačilu, v katerem navede podatke, ki so potrebni za izdajo potrdila iz drugega odstavka tega člena.

(1) Potrdilo o gotovinskem pologu mora vsebovati naslednje podatke:
1. evidenčno številko potrdila o gotovinskem pologu;
2. podatke o zavezancu za davek (osebno ime oziroma firma, prebivališče oziroma sedež, matična številka in davčna številka oziroma druga identifikacijska številka);
3. navedba davčnega oziroma carinskega urada, pri katerem je zavezanec za davek vplačal gotovinski polog;
4. datum in višina gotovinskega pologa ter številka podračuna na katerega je vplačan;
5. rok, za katerega je gotovinski polog vplačan;
6. število izdanih izvodov potrdila;
7. datum in kraj izdaje potrdila ter podpis pooblaščene osebe.
(2) Ne glede na prvi odstavek tega člena se v primerih, ko je z gotovinskim pologom zavarovana carinska obveznost, poleg podatkov iz prejšnjega odstavka v potrdilu navede tudi:
1. carinski postopek oziroma postopki, za katere velja gotovinski polog;
2. ali je mogoče gotovinski polog uporabljati tudi za zavarovanje plačila carinske obveznosti v primerih, ko gotovinski polog vplača oseba, ki pred carinskimi organi nastopa kot direktni pooblaščenec carinskega dolžnika;
3. ali gotovinski polog krije tudi carinsko obveznost iz carinskih postopkov z ekonomskimi učinki, ki so bili začeti v obdobju veljavnosti predhodnega instrumenta zavarovanja, vendar še niso bili zaključeni v skladu s carinskimi predpisi Skupnosti in bi carinska obveznost iz naslova le-teh še lahko nastala.
(3) Potrdilo iz drugega odstavka tega člena izda davčni organ na obrazcu »Potrdilo o gotovinskem pologu«, ki je v Prilogi 7 k temu pravilniku in je njegov sestavni del. Potrdilo za zavarovanje carinske oziroma trošarinske obveznosti izda davčni organ na obrazcih, ki sta v Prilogi 8 oziroma 9 k temu pravilniku in sta njegov sestavni del.
(4) Zavezanec za davek vplača gotovinski polog v domači valuti.
(5) Gotovinski polog se ne obrestuje.

(1) Zavezanec za davek ne more uporabljati predloženega instrumenta zavarovanja iz prvega oziroma drugega odstavka 50. člena ZDavP-1 kot zavarovanje davčne obveznosti od dneva, ko je vložil zahtevek za sprostitev le-tega. Če je zavezanec za davek vložil zahtevek za delno sprostitev instrumenta zavarovanja, lahko od dneva vložitve zahtevka uporablja instrument zavarovanja samo v znesku, znižanem za delno sprostitev.
(2) Če je davčna obveznost za katero je bil instrument zavarovanja predložen ugasnila oziroma ne more več nastati, je davčni organ dolžan sprostiti instrument zavarovanja najkasneje v roku 5 delovnih dni od dneva prejema zahtevka za sprostitev le-tega.

Instrumenti zavarovanja, ki jih je davčni organ sprejel kot ustrezne za zavarovanje izpolnitve oziroma plačila davčne obveznosti pred pričetkom uporabe tega pravilnika, se uporabljajo do konca njihove veljavnosti.

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.