Na podlagi 22., 29., 33., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora – ZUreP-1, (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03), 16. člena Statuta Občine Kamnik (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) in sprejetega programa priprave ureditvenega načrta območja M1 Pod Skalco (Uradni list RS, št. 36/02) je Občinski svet občine Kamnik na 14. seji dne 26. 5. 2004 sprejel

S tem odlokom se ureja območje M1 Pod Skalco. Določajo se meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoji za oblikovanje in urejanje, merila in pogoji za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, obveznosti investitorjev in izvajalcev, ukrepi za varstvo okolja, pogoji za bivanje in delo, odstopanja ter etapnost izvedbe posegov. Ureditveni načrt je na podlagi programa priprave in pogojev (smernic) pristojnih nosilcev urejanja prostora izdelal UB, Urbanistični biro d.o.o. iz Kamnika, pod številko projekta 01/2002 v maju 2002 (predlog) in ga na podlagi sprejetih stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave dopolnil v marcu 2004.

Meja območja ureditvenega načrta poteka skladno z določili Sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000, dopolnitev 2002 (Uradni list RS, št. 90/02).
Meja območja ureditvenega načrta M1 Pod Skalco poteka tako, da prične v skrajnem severnem vogalu parc. št. 114/1 k.o. Mekinje ter nadaljuje po njeni zahodni meji ter v podaljšku le te priključi na severovzhodni vogal parc. št. 143/1 leži po zahodni parcelni meji nekdanje struge Mlinščice (parc. št. 676) skrene proti jugu vse do severovzhodnega vogala parc. št. 121/1 se obrne proti zahodu po njeni, severni meji, nadalje proti jugu po njeni zahodni meji ter dalje preko ostalih zemljišč do severne meje parc. št. 126/1 kjer v podaljšku daljšega dela vzhodne meje deli isto, se naveže na njeno vzhodno mejo, kjer v jugovzhodnem vogalu prečka parc. št. 126/4 vzporedno s prvim blokom na Cankarjevi cesti, po južni meji iste skrene proti zahodu ter po vzhodni meji Cankarjeve ceste (parc. št. 609) in betonskega mostu prečka reko Nevljico, dalje regionalno cesto (parc. št. 1482/1) ter po njenem južnem robu skrene proti vzhodu vse do vzhodnega vogala parc. št. 1141 k.o. Kamnik (prej vse k.o. Mekinje), skrene južno po vzhodni meji iste ter dalje po severni meji parc. št. 1160 k.o. Kamnik, kjer v stičišču z zahodno mejo parc. št. 1144 k.o. Kamnik skrene severno po njej, prečka parc. št. 102/2 k.o.Nevlje in se vrne na južno mejo regionalne ceste RII – 414/1349 Kamnik–Ločica v smeri proti Tuhinjski dolini, jo ob vodnem zajetju Gobovce prečka ter se po severni parcelni meji parc. št. 43/4 k.o. Nevlje giblje proti zahodu do jugozahodnega vogala parc. št. 92/1 k.o. Nevlje in po njenem vzhodnem robu ter vzhodni meji parc. št. 93/1 prečka reko Nevljico, se naveže na mejo najboljših kmetijskih zemljišč, ki poteka v razdalji okvirno 17 metrov in vzporedno s SV robom objekta Doma starejših občanov proti severozahodu in v severnem vogalu parc. št. 92/1 k.o. Mekinje skrene proti severu, dalje proti jugu po severozahodni meji parc. št. 647/1 (pot) prečka isto ter po južni meji iste, pod pobočjem nadaljuje proti zahodu, kjer se vrne v izhodiščno točko. Območje urejanja obsega 11,05 hektarja zemljišč.

Ureditveno območje se nahaja vzhodno od starega mestnega jedra Kamnika, leži v severovzhodnem trikotniku med Cankarjevo cesto in regionalno cesto v Tuhinjsko dolino. S severa je omejeno s pobočjem, z vzhoda pa z območji najboljših kmetijskih zemljišč.
Namenjeno je zaokrožitvi obstoječih dejavnosti, na prostih površinah razvoju športno-rekreativnih in turističnih zmogljivosti ter varovanim oziroma oskrbovanim stanovanjem.
Pri urejanju območja so prevladala snovalska izhodišča povezav obeh rečnih bregov Nevljice, pri čemer je reka združevalka in ne razmejevalka dejavnosti, nadalje zahteva po ohranitvi mestu lastne podobe z obvezno ohranitvijo širšega zelenega pasu pred vzhodnim vstopom v mesto.
Določajo se naslednje funkcije območja s pogoji posegov v prostor, ki so obenem zaokrožene v posamezne funkcionalne sklope:
(1) rekreacijski predel ob levem bregu Nevljice, s kampom, športno-rekreativnim centrom, penzionom z apartmaji in oskrbo, gostiščem Pod Skalo ter glavnim parkirnim prostorom na levi strani reke, ki združuje funkcionalne celote FC C1, FC SD1, FC ŠR1 in FC P1;
(2) osrednji športno-rekreacijski kompleks mesta med reko Nevljico in regionalno cesto RII-414/1349 Kamnik–Ločica z mestnim bazenskim kompleksom, igriščem za tenis in odbojko ter servisnim objektom gospodarske javne infrastrukture, ki povezuje funkcionalne celote FC ŠR2, FC ŠR3, FC ŠR4 in FC MRP1;
(3) območje površin namenjenih starejši populaciji na desnem bregu Nevljice, od izteka Drnovškove poti, pod pobočjem pa vse do stanovanjskih stavb ob Cankarjevi cesti, ki obsega obstoječe in načrtovane površine doma starejših, ter stavbe in funkcionalne površine oskrbovanih oziroma varovanih stanovanj vključno z zelenimi in parkirnimi površinami ter večstanovanjskih in atrijskih stavb, združenih v funkcionalnih celotah FC D1, FC VS1, FC VS2 in FC TP1;
(4) športno-rekreacijski in turistično-nastanitveni kompleks osrednje večnamenske stavbe na desnem bregu Nevljice z zelenimi in parkirnimi površinami na severu objekta in parkirnimi površinami na vzhodu, namenjene parkiranju oskrbovancev in zaposlenih v Domu starejših občanov, povezan v funkcionalni celoti FC ŠR5;
(5) območje zaključka eno in dvostanovanjskih stavb ter večstanovanjskih stavb ob Cankarjevi cesti, združeno iz dveh funkcionalnih celot FC S1 in FC S2;
(6) površine vodotoka Nevljice s strugo in obvodnimi robnimi površinami, ki so skupaj z brvjo preko reke opredeljene v funkcionalnih celotah FC N1, FC N2 in FC N3 ter
(7) površine ključne gospodarske infrastrukture pomembnejših prometnic v prostoru, ki vključujejo tako površine regionalne ceste RII – 414/1349 Kamnik–Ločica kot dovozne prometnice desnega brega Nevljice ter sprehajalne poti ob reki ter ključne prečne povezave pešpoti, vse opredeljene v okviru dveh funkcionalnih celot FC I1 in FC I2.

Pri izgradnji in urejanju obravnavanega prostora je upoštevana urbanistična zasnova prepleta vseh obstoječih funkcij ter vkomponiranje novih posegov tako, da dopolnjujejo obstoječe dejavnosti ter smiselno izrabljajo obstoječ prostor. Tako se določa vzhodni vhod v mesto kot območje rekreacije na prostem, z več igrišči za tenis, košarko, in line hokej in odbojko, kampom ob reki, vezanim na ribolov in vožnjo s kanuji, vse skupaj osredotočeno okrog apartmajsko-oskrbnega penziona vzhodno ob bazenu. Stavba lahko združuje interese večine uporabnikov med reko in cesto saj je določena kot miniaturno oskrbno središče za kamp in manjši privatni penzion z apartmaji. Ob stavbi na vzhodu je neposredno ob regionalni cesti določeno tudi osrednje parkirišče večine uporabnikov športnega parka, kampa in gostišč.
Obstoječi športni park s tenis igrišči, igrišči za odbojko in osrednjim mestnim odprtim bazenom se zaokroži s kvalitetnim iztekom proti zahodu in v funkciji aktiviranja obvodnega sveta uredi z obojestransko sprehajalno in kolesarsko potjo ob vodi in sicer od kampa do betonskega mostu na levem bregu oziroma od betonskega mostu do Nevelj na desnem bregu reke. Sprehajališče je prečno povezano z leseno pešaško brvjo, ki omogoča dostop obiskovalcem levega bregu preko vzpetine na severu z Drnovškove poti in Prašnikarjevega drevoreda. S tem se vzpostavi neposredna povezava osrednjega športnega stadiona v Mekinjah z vzponom na Stari grad.
Na desnem bregu reke se določa združevanje več programov. Bistven je osni poudarek v smeri sever – jug, od reke preko vstopnih talnih ureditev na zahodu do osrednje večnamenske stavbe, ki predstavlja središče dogajanja. Določa se možnost oblikovanja centralnega zimskega bazena mesta, pokritih teniških igrišč, trim kabinetov, savn in spremljajočih športnih dejavnosti (določa se variantna možnost pokritega drsališča, dvoranskega stadiona, itd.), kar se podrobno opredeli v posebnem delu projekta. Severno za njim je pod pobočje v polkrožno kotlino umeščen sklop stavb oskrbovanih oziroma varovanih stanovanj. Določena je izgradnja šestih večstanovanjskih objektov, od katerih so trije tlorisnih dimenzij 18,0 m x 36,0 m; eden 18,0 m ×24,0 m in dva 18,0 m × 18,0 m; vertikalni gabarit objektov je K + P + 2. Objekti so, razen severnega, povezani s skupno garažo in servisnimi prostori, vse v kletni etaži.
Območju doma starejših občanov se v urbanističnem smislu določa funkcionalna in estetska dopolnitev z dozidavo obstoječe stavbe v jugozahodnem delu; prizidek se v delu lahko poveže z troje stavb vasi brez ovir, tako, da je lahko v pritličju (kleti) funkcionalno medsebojno povezan ter nadkrit. Stavbe vasi brez ovir so programska dopolnitev dejavnosti doma starejših.
Zaključek Drnovškove poti se na prostih površinah dopolni s sklopom štirih atrijskih individualnih objektov, katerih namen se vključuje v aranžma ponudbe bivanja v sklopu oskrbovanih oziroma varovanih stanovanj. Ob njih se oblikujejo zadostne površine za mirujoč promet.

Ob izgradnji in urejanju se morajo upoštevati naslednji arhitektonsko-oblikovalski pogoji, ki se določijo za stavbe, objekte in zunanjo ureditev, ločeno po dejavnostih in funkcionalnih celotah:
 
1. REKREACIJSKI PREDEL OB LEVEM BREGU NEVLJICE
Rekreacijski predel ob levem bregu Nevljice obsega funkcionalne celote FC C1, FC SD1, FC ŠR1 in FC P1.
 
1.1. Funkcionalna celota FC C1 kampa, penzionom z apartmaji in oskrbo
Določa se nadgradnja obstoječega kampa z dovoznimi površinami, rondojem za obračanje, sanitarno servisnim objektom, tlorisnih dimenzij krožne stavbe premera 10 m; pritličnega vertikalnega gabarita in površinami za kampiranje, povezanih z gospodarsko infrastrukturo in pešpotmi.
V zahodnem delu funkcionalne celote se določa postavitev stavbe penzionske ponudbe z apartmaji in oskrbnim delom, tlorisnih dimenzij 12,0 m × 50,0 m, vertikalnih gabaritov P + 1; oblikovanje stavbe sledi oblikovanim smernicam obstoječe stavbe ob bazenu, pri čemer se med stavbama ohranja nadkrit koridor v širini 4,50 m za dovoz urgentnih in servisnih vozil do obeh stavb in bazena.
Ob vstopu v funkcionalno celoto FC C1 se določa postavitev pritlične sprejemne stavbe tlorisnih dimenzij 4,50 m × 9,0 m, oblikovno prilagojene stavbi penziona z apartmaji ter oskrbo.
Zelene površine funkcionalne celote so ob vstopnem delu z vzhoda pretežno parkovnih ureditev, v osrednjem in zahodnem delu, namenjenem kampiranju pa se podrede funkciji kampa; možne so tudi začasne postavitve objektov za nastanitev gostov.
 
1.2. Funkcionalna celota FC ŠR1 športno-rekreativnega centra
Določa se postavitev skupno šestih igrišč za tenis ter igrišča za odbojko na mivki; možno je del igrišč za tenis nadomestiti z igrišči za odbojko na mivki. Igrišča leže na skrajni vzhodni meji funkcionalne celote. Med njimi, vstopnim delom in kampom se določa površine za in line hokej in košarko. Ob povezovalni poti med sprehajalno obrečno potjo in parkirišči se določa umestitev pritlične klubske stavbe z garderobami in spremljajočimi programi, tlorisnih dimenzij 9,0 m × 18,0 m.
 
1.3. Funkcionalna celota FC SD1 prepleta gostinsko-turistične dejavnosti in stanovanjskih stavb
V območju se nahaja dvoje sklopov stavb; dovoljujejo se dozidave, prenove in rekonstrukcije vse na oblikovalskih izhodiščih sedanjih zasnov.
 
1.4. Funkcionalna celota FC P1 vstopnega dela v območje športno-rekreativnega centra s parkirišči
Določa se priključek na regionalno cesto RII-414/1349 Kamnik–Ločica ter oblikovanje troje sklopov parkirišč vzdolžno ob regionalni cesti v skupnem številu 66 parkirnih mest. Parkirišča so namenjena vsem programom levega brega reke Nevljice, prvenstveno pa športno-rekreativnemu centru, kampu, bazenskemu kompleksu in penzijonsko-apartmajskemu sklopu. Parkirišča so od regionalne ceste ločena z linijsko, visokoraslo drevesno vegetacijo.
 
2. OSREDNJI ŠPORTNO-REKREACIJSKI KOMPLEKS MESTA OB NEVLJICI
Osrednji športno-rekreacijski kompleks mesta ob Nevljici obsega funkcionalne celote FC ŠR2, FC ŠR3, FC ŠR4 in FC MRP1.
 
2.1. Funkcionalna celota FC ŠR2 mestnega bazenskega kompleksa
Bazenski kompleks obsega sklop bazenov, kjer se poleg obstoječega 50-meterskega določa izgradnja manjšega, tlorisnih dimenzij 25 m × 12,5 m ter več manjših, otroških bazenov, urejene zelene in tlakovane površine za sončenje in počitek ter dvoje stavb; prva je obstoječa servisna, ki se ohranja in vzdržuje na oblikovalskih izhodiščih sedanjih zasnov, druga predstavlja osno umeščeno pritlično stavbo novooblikovanega vhodnega dela v bazenski kompleks. Stavba je namenjena kontroli vstopa, garderobam, sanitarijam s tuši ter sezonski gostinsko-turistični ponudbi; tlorisne dimenzije so 18,0 m × 9,0 m z dvoje simetričnih aneksov, nadkritih prehodov, tlorisnih dimenzij 4,50 m × 4,50 m. Oblikovno je stavba usklajena z ostalimi stavbami športno-rekreacijskega kompleksa ter penzionom z apartmaji.
Dovoljuje se sezonsko nadkritje manjšega bazena in otroških bazenov.
V okviru funkcionalne enote FeŠR2/3 se določa ohranitev dvoje teniških igrišč. Do realizacije načrtovanih rešitev se dovoljuje funkcioniranje obstoječega klubskega objekta.
 
2.2. Funkcionalni celoti FC ŠR 3 in FC ŠR4 teniških in odbojkarskih igrišč
Določa se vzdrževanje, prenova in rekonstrukcija obstoječih teniških in odbojkarskih igrišč ter postavitev dvoje klubskih stavb; prva, pritlična, tlorisnih dimenzij 9,0 m × 18,0 m se določa v podaljšku vstopnih stavb bazenskega kompleksa in je oblikovno v celoti podrejena oblikovanju stavb bazenskega kompleksa – namenjena je klubskim prostorom tenisa. Druga, obstoječa ob igriščih odbojke na mivki se ohranja in je namenjena klubskim prostorom odbojke; oblikovno se v primeru prenove uskladi z ostalimi objekti športnega parka levega brega Nevljice.
 
2.3. Funkcionalna celota FC MRP1 merilno regulacijske postaje Kamnik
V območju športnega parka se v zahodnem delu ob reki nahaja obstoječa merilno regulacijska postaja mestnega plinovodnega omrežja. Dovoljujejo se vzdrževalna in rekonstrukcijska dela, dograditve ter nadomestna gradnja, vse v skladu s pogoji pristojnega nosilca distribucije plina.
 
3. OBMOČJE POVRŠIN NAMENJENIH STAREJŠI POPULACIJI
Večinski del površin območja ureditvenega načrta je namenjen programom bivanja starejše populacije. Površine vključujejo funkcionalne celote FC D1, FC VS1, FC VS2 in FC TP1.
 
3.1. Funkcionalna celota FC D1 obstoječih in načrtovanih površin in stavb doma starejših
Dosedanji stavbni kompleks doma starejših ne izpolnjuje novih minimalnih tehničnih pogojev za izvajanje storitev institucionalnega varstva starejših oseb, zato bo treba sedanji stanovanjski standard postopoma posodobiti (preurejanje dvoposteljnih sob v enoposteljne z zagotavljanjem lastnih sanitarij). Posteljne kapacitete se bodo tako v starem objektu zmanjševale, zato bo potrebna nadomestna gradnja. Nadalje bo nujno zagotoviti tudi ustrezne stanovanjske pogoje za psihično zmedene oziroma dementne osebe ter pridobiti prostore za dnevno varstvo. Prizidki k obstoječemu stavbnemu kompleksu morajo torej ustrezati vsebini in funkcionalnosti naštetim skupinam uporabnikov. Zato se določa dozidava simetrične polkrožne stavbe, na jugozahodnemu delu, ki se z dvema krakoma navezuje na obstoječi dom starejših. Prizidek je maksimalnih tlorisnih dimenzij širine krakov 12,0 m ter dolžin 45,0 m za vzhodni krak in 12,0 m za zahodni krak; radij zunanjega oboda simetričnega jugozahodnega zaključka je 14,0 m. Prizidek se v vertikalnih gabaritih prilagaja obstoječi stavbi, to je P + 1 z možnostjo vertikalnega osnega poudarka radialnega dela. Gabariti in podrobnejša zasnova stavbe mora omogočati zadovoljivo osončenje vseh bivalnih prostorov.
Ob prizidku se v jugozahodnem delu funkcionalnih površin doma starejših načrtuje troje objektov vasi brez ovir, namenjenih samostojnejšemu bivanju oskrbovancev doma. Stavbe se servisno v celoti navezujejo na dom starejših; tlorisni gabariti so prilagojeni legi v prostoru in so razvidni iz grafičnega dela; vertikalni gabarit je P + (1). Oblikovanje prizidka in troje novonačrtovanih stavb je enotno, prilagojeno videzu večnamenskega športno-rekreacijskega in turistično-nastanitvenega središča sosednje, centralne funkcionalne celote FC ŠR5 z uporabo sodobnih materialov ter strehami v blagem naklonu.
 
3.2. Funkcionalna celota FC VS1 oskrbovanih (varovanih) stanovanj
V območju med domom starejših na vzhodu, stanovanjskimi stavbami na zahodu ter večnamenskim središčem na jugu je lociranih šest večstanovanjskih stavb oskrbovanih stanovanj. Stavbe predstavljajo smiselno dopolnitev doma starejših in so namenjene starejši populaciji.
Določa se troje večstanovanjskih stavb tlorisnih dimenzij 18,0 m × 36,0 m in vertikalnih gabaritov K + P + 2. Kletna etaža povezuje vse tri stavbe v celotni dolžini ter je hkrati podzemno vezana na kletno etažo dveh večstanovanjskih stavb severneje. Ti stavbi sta tlorisnih dimenzij 18,0 m × 18,0 m, vertikalnega gabarita K + P + 2. Za njima je določana zadnja izmed šestih večstanovanjskih stavb, tlorisnih dimenzij 24,0 m × 18,0 m, vertikalnega gabarita K + P + 2.
Stavbe so v prostor umeščene simetrično; os celotne stavbne kompozicije poteka vzporedno z osjo večnamenskega središča v funkcionalni celoti FC ŠR5 v smeri severozahod-jugovzhod. Oblikovanje stavbnih mas mora biti enotno, usklajeno z oblikovanjem stavb v FC D1 (novi del) ter FC ŠR5.
Zunanje prometne površine so namenjene parkovnim ureditvam, dostopom in sprehajalnim potem. Določene so urgentne prometnice, ki so ustrezno utrjene in neopazno umeščene v parkovne površine.
Ves mirujoči promet je lociran v kletni etaži; določa se troje uvozov, primarni je v podaljšku vzhodne dovozne ceste ob večnamenskem središču, oba sekundarna pa omogočata napajanje parkirišča preko kletne etaže večnamenskega središča v FC ŠR5. Skupno se za potrebe oskrbovanih stanovanj v šestih stavbah določa do 208 parkirnih mest v kletni etaži.
Glede na potencialno nevarnost visokih voda reke Nevljice se določa kota pritličja večstanovanjskih stavb na višini 380,73 m.n.v., kar predstavlja tudi koto uvoza v kletne garaže. Garaže morajo biti načrtovane in izvedene tako, da zagotavljajo varovanje pred vplivi visokih voda Nevljice ter podtalnice. V garažni kleti se določa 208 parkirnih mest.
 
3.3. Funkcionalna celota FC VS2 atrijskih oskrbovanih (varovanih) stanovanj
Na platoju ob zaključku Drnovškove poti se določa izvedba štirih večstanovanjskih atrijskih stavb, ki so nanizane okrog skupnega notranjega atrija. Stavbe vizualno predstavljajo zaključek stavbnih mas soseske Drnovškove poti, funkcijsko pa samostojen sklop oskrbovanih stanovanj.
Tlorisne dimenzije posamezne stavbe so 12,0 m × 12,0 m (dolžina zunanjih krakov) oziroma 6,0 m × 6,0 m (dolžina notranjih krakov); širina posameznega kraka je 6,0 m. Vertikalni gabarit je K+P+M. Oblikovanje stavb se mora prilagoditi oblikovanju okoliških stavb, vse pa oblikovati enotno. Za potrebe parkiranja stanovalcev in obiskovalcev atrijskih stavb ter dela večstanovanjskih stavb v funkcionalni celoti FC VS1 se vzhodno od stavb določa parkirne površine s skupno 22 parkirnimi mesti.
 
3.4. Funkcionalna celota FC TP1 transformatorske postaje
V sklopu stanovanjskega območja se nahaja obstoječa transformatorska postaja. Določa se možnost vzdrževanja in dograditve transformatorske postaje. V primeru večjih potreb po priključni moči, se transformatorska postaja ustrezno dogradi oziroma se zgradi nova TP z ustreznimi 20 kV priključki (slednje v sklopu FC ŠR5 oziroma FC VS1).
 
4. OSREDNJE ŠPORTNO-REKREACIJSKO IN TURISTIČNO-NASTANITVENO SREDIŠČE
V trikotniku med Nevljico in Cankarjevo cesto se v delu med stanovanjskimi stavbami Cankarjeve ceste ter novogradnjami doma starejših določa izgradnja osrednjega športno-rekreacijskega in turistično-nastanitvenega središča severnega dela mesta. Oblika in zasnova stavbe omogočata večnamenskost prostorov. Dejavnosti so opredeljene v 4. členu tega odloka. Stavbo sestavlja več samostojnih funkcionalnih sklopov, ki so medsebojno povezani v celoto. Osrednji del je tlorisnih dimenzij 50 m × 50 m, nanj se v južnem in severnem delu navezuje dvoje kompatibilnih programskih sklopov, severni maksimalnih tlorisnih dimenzij 72,0 m × 24,0 m z osnim krožnim poudarkom in južni, radialni, enakih maksimalnih gabaritov; nanj se v jugozahodnem delu navezuje kvadratno zasnovan sklop tlorisnih dimenzij 36,0 m × 36,0 m. Glede na različnost funkcij je vertikalni gabarit od K + P do K + P + 2. Oblikovno je stavba podrejena funkciji, ki ji je namenjena.
Konkretizacija se opredeli v posebnem delu projektne dokumentacije. V kletni etaži, ki je prometno dostopna preko dvoje uvoznih ramp na vzhodu in zahodu se določa do 100 parkirnih mest. Za kletno etažo veljajo enaka določila glede varstva pred negativnimi vplivi voda kot za FC VS1.
Zunanje površine so namenjene parkiranju vozil obiskovalcev, pri čemer se zanje zagotavlja 136 parkirnih mest; del parkirišč je namenjen tudi stanovalcem vasi brez ovir v FC D1. Ostale zunanje površine so parkovno urejene ter v delih med parkirišči ter ob poteh (dovozih) tudi zasajene z drevesno vegetacijo.
 
5. OBMOČJE ENO- IN DVOSTANOVANJSKIH STAVB NA ZAHODU
Predel med obstoječo stanovanjsko gradnjo ob Cankarjevi cesti ter novonačrtovanimi programi v FC VS1 in FC ŠR5 je namenjen stanovanjski gradnji v severnem delu FC S1 in dopolnilni gradnji garažnih objektov za večstanovanjskimi stavbami Cankarjeve ceste v južnem delu FC S2.
Določajo se novogradnje štirih pritličnih garažnih objektov (del objektov se glede na mejo območja že nahaja v sosednjem območju), tlorisnih dimenzij 6,0 m × 18,0 m ter novogradnja stanovanjske stavbe v osrednjem delu FC S1 (Fe S1/4), tlorisnih dimenzij 9,0 m × 12,0 m ter vertikalnega gabarita K + P + 1.
 
6. VODOTOK NEVLJICA
Skozi območje urejanja teče reka Nevljica; izvedbeni prostorski akt jo opredeljuje v troje funkcionalnih celotah in sicer FC N1, FC N2 in FC N3.
Prvi dve funkcionalni celoti se nanašata na strugo reke pod in nad načrtovano brvjo, tretja pa na pešaško brv preko reke.
Reka Nevljica je hudourniški vodotok, ki v izjemnih primerih visokih voda predstavlja potencialno nevarnost poplavljanja. Za zagotovitev ukrepov pred nevarnostjo visokih voda se določa več ukrepov, in sicer:
(1) kompleksni ukrep varovanja območja pred razlivnimi površinami depresijskega območja z izvedbo visokovodnih naprav ob vzhodni meji območja (severovzhodna meja FC D1 in FC ŠR1);
(2) zagotovitev ukrepov sanacije struge z dopolnitvijo varovanja brežin s kamnito zložbo v betonu še posebej na kritičnem odseku desnega brega nad betonskim mostom ter selektivno sonaravno selekcijo (eliminacijo viškov) obrežne drevnine ter s tem sprostitev pretočnega profila;
(3) obvezno ohranjanje ter mestoma saniranje pretočnega profila vodotoka z rednim čiščenjem pretočnega profila betonskega mostu;
(4) izvedba stavb tako, da bo onemogočen vpliv visokih voda Nevljice in podtalnice;
(5) določitev kote pritličja stavb in vstopnih točk uvoznih ramp v kletne garaže na koti, ki upošteva varnostno višino nad koto stoletne visoke vode, to je višina pritličja na koti 380,73 m.n.v. in
(6) pri izvedbi brvi preko reke upoštevati pogoj, da konstrukcija brvi ne posega v pretočni profil in hkrati zagotavlja varnost objekta pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovitvijo minimalno 50 cm varnostne višine.
Obrežje vodotoka se ureja sonaravno z upoštevanjem avtohtone vegetacije povsod, kjer je to ob pogoju zagotovitve ustrezne pretočnosti profila to mogoče.
 
7. POVRŠINE KLJUČNE PROMETNE INFRASTRUKTURE
Prometnice v območju urejanja so razdeljene na dvoje funkcionalnih celot; prva, FC I1 ureja območje regionalne ceste RII-414/1349 Kamnik–Ločica, obvodne pešpoti in kolesarsko stezo levega brega Nevljice ter dvoje prečnih peš povezav, druga, FC I2 pa prometnice desnega brega reke, s poudarkom na zbirni prometnici od doma starejših do betonskega mostu, dveh prečnih prometnicah do parkirnih površin večnamenskega središča in večstanovanjskih stavb oskrbovanih stanovanj ter peš in kolesarsko povezavo od reke preko območja do izteka na sever s končnim ciljem povezave z Prašnikarjevim drevoredom. Podrobneje so prometne površine obdelane v prvi točki 6. člena tega odloka.

Infrastrukturno opremljanje stavb, objektov in naprav se izvaja na sledečih osnovah:
 
1. PROMETNO OMREŽJE
Prometna ureditev območja izhaja iz navezav na obstoječo prometno mrežo regionalne ceste RII – 414/1349 Kamnik–Ločica, Drnovškove poti in Cankarjeve ceste. Površine, stavbe in objekti levega brega reke Nevljice se napajajo iz regionalne ceste, vse dejavnosti na desnem bregu pa se priključujejo bodisi preko obstoječega priključka na Cankarjevo cesto, bodisi se navezujejo na iztek Drnovškove poti.
V območju se nahajata dva večja sklopa parkirnih površin. Za potrebe dejavnosti levega brega Nevljice je določeno centralno parkirišče vzhodno od bazenskega kompleksa s 66. parkirnimi mesti ter dvoje parkirnimi žepi ob igriščih z dodatnimi 32. parkirnimi mesti. Za funkcioniranje večnamenske stavbe na desnem bregu so določene zunanje (136 parkirnih mest) in kletne (100 parkirnih mest) parkirne površine. Potrebe po mirujočem prometu so za varovana stanovanja rešene v garažni kleti, ki ima določene tri uvozno izvozne rampe z zagotavljanjem parkiranja do 208 vozilom. Za atrijski sklop stavb ob Drnovškovi poti je 22 parkirnih mestih zagotovljeno ob zaključku prometnice. Dom starejših občanov zagotavlja potrebna parkirna mesta v sklopu lastnega centralnega parkirišča na severovzhodu svojih funkcionalnih površin, del pa v sklopu zunanjih površin ob vzhodni strani večnamenskega središča.
Ker je del območja namenjen pretežno starejšim osebam, je ureditvi prometa, ki zagotavlja varnost vseh udeležencev v prometu, potrebno nameniti posebno pozornost.
Vse dovozne poti do objektov in manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi (asfaltirane) ter odvodnjavane.
Zagotovljene so parkirne površine, ki so zaradi nevarnosti izpušnih plinov ustrezno oddaljena od stanovanjskih in drugih objektov, oziroma so s polno ograjo ločene od funkcionalnih zemljišč objektov v kritičnih prerezih.
Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urjene, posebno ob javnih cestah in vodotokih.
Na celotnem kompleksu pozidave sta predvidena dva prostora za ekološka otoka z ločenim zbiranjem odpadkov, vsak na eni strani reke Nevljice.
Posamezni investitor je dolžan vzdolž svoje parcele ob lokalni cesti zagotoviti 1,5 m širok koridor z omejeno lastninsko pravico zaradi obnove ali izgradnje objektov ali omrežij javne infrastrukture.
Površine za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov, tehnične lastnosti pločnikov kot so širina, prečni in vzdolžni nagibi morajo ustrezati veljavnim normativom. Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo. Invalidom ne sme biti oviran dostop po peš površini. Pločniki morajo imeti ob prehodu za pešce poglobljene robnike.
Infrastrukturni in drugi vodi ter naprave, se lahko vodijo v območju cest in varovalnega pasu le pod pogoji in na način, določenimi s soglasjem pristojnega upravnega organa.
Ne dovolijo se dela, ki bi lahko povzročila spremembo vodostaja oziroma višine podzemnih voda in bi zato vplivala na stabilnost cestnega telesa ali na promet na cesti in niso opredeljena v tem odloku.
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo občinske ceste predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju ceste.
Za eliminacijo negativnih vplivov posegov v prostor ob državnih in občinskih cestah na samo cesto in promet na njej, je ob teh cestah varovalni pas, v katerem je raba prostora omejena.
Gradnje in rekonstrukcije gradbenih objektov in naprav v varovalnem pasu takšne ceste so dovoljeni le s soglasjem pristojnega upravnega organa za ceste in v skladu s tem odlokom.
Rekonstrukcija regionalne ceste, kjer se določa posamezne posege (priključki, postajališča, levi zavijalci) je predmet posebnega projekta.
 
2. ZUNANJE UREDITVE
Zunanje ureditve se glede na vrsto in način ločijo na ureditve ob vodotoku Nevljica, ki so podrobneje opisane v točki 11. (vodnogospodarske ureditve) tega člena odloka in na ureditve ostalih zelenih oziroma parkovnih kompleksov.
Ureditve v splošnem izhajajo iz funkcij posameznih podobmočij ter se podrejajo konceptu ureditev zelenih območij. Določa se intenzivna zasaditev vseh obcestnih površin in vmesnih parkovnih predelov, kjer to omogočajo odmiki pogojeni z mikrolokacijo komunalnih vodov in podzemnih objektov. V skladu s pogoji se mora upoštevati režim reke Nevljice kot specifične vrednote s poudarkom na ohranjanju, selekciji in delni dopolnitvi naravne drevesne vegetacije v celotnem delu območja. Optimalno se s primerno drevesno vegetacijo zasadijo tudi parkirne površine. Za kompenzacijo primanjkljaja vegetacije, do katerega lahko pride z realizacijo posameznih posegov, se v takšnem primeru določa izvedba izravnalnih ukrepov, s katerimi se omili oziroma nadomesti posledice posega. Konkretizacija izravnalnih ukrepov se v teh primerih, v kolikor bo potrebno, določi v okviru strokovne ocene obremenitve okolja ob pripravi projektne dokumentacije.
 
3. VODOVODNO OMREŽJE
Skozi območje poteka glavni vodovod, ki oskrbuje s pitno vodo naselja Olševek, Tučno in Briše; projektirano omrežje se navezuje na obstoječe sisteme ter omogoča zadovoljive kapacitete vode vsem, s tem odlokom določenim uporabnikom. V skladu z zasnovo urejanja se vse novogradnje priključujejo na vodovodno omrežje. Dopolni in nadgradi se obstoječi vodovodni sistem, določa se navezava na obstoječi vod in obnova dotrajanih vodovodov. Pri pripravi projektne dokumentacije se mora izdelati projektno rešitev vodovodnega omrežja s hidravlično presojo. Pri realizaciji se mora projektno obdelati vse prekinjene obstoječe priključke, ki se bodo morda pojavili, in sekundarne cevovode z navezavo na prestavljene cevovode.
Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo se mora vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Novo predvidene vodovodne naprave se morajo locirati večinoma v zelenicah, pri čemer morajo biti vsi novo projektirani objekti odmaknjeni minimalno 2,00 m od osi vodovoda.
 
4. HIDRANTNO OMREŽJE
Hidrantno omrežje temelji na krožni povezanosti vodovodnega sistema in mora biti vezano na javni vodovod za odjemnim mestom. Določajo se tudi lokacije možnih črpališč protipožarne vode iz vodotoka Nevljica na vzhodnem in zahodnem robu območja.
 
5. KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Kanalizacijsko omrežje je ločeno in razdeljeno na sistem odvoda fekalne kanalizacije in sistem odvajanja meteorne kanalizacije.
Fekalna kanalizacija se vodi ločeno za dvoje območij na levem in desnem bregu reke Nevljice v smeri proti zahodu kjer se priključi na glavni zbirni kolektor "S" s končno dispozicijo v centralni čistilni napravi Domžale-Kamnik.
Meteorno vodo z utrjenih površin se mora pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v usedalnikih z ustrezno dimenzioniranimi lovilci maščob. Od tod se vodi v glavni meteorni odvodnik območja reko Nevljico. Cevni propusti na komunikacijah za odvod ne smejo biti manjši od 50 cm.
Pri izdelavi projektne dokumentacije se mora upoštevati generalno rešitev kanalizacijskega sistema Kamnik (Hidroinženiring d.o.o., november 2000, št. proj. 43-085-00-99) in predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije.
Novopredvidene stavbe morajo biti od osi kanalizacije oddaljene minimalno od 3,0 m do 6,0 m, odvisno od globine in dimenzije kanalizacijske cevi.
Vse odpadne vode se mora pred priključitvijo na javno kanalizacijo očistiti do take stopnje, da mejne vrednosti parametrov odpadnih voda ustrezajo določilom uredbe o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaženja.
V skladu z zahtevo pristojnega nosilca urejanja prostora je v varstvenem pasu 5,0 m od osi kanalizacije omejena saditev drevesnih vrst, ki razširjajo svoj koreninski sistem v globino in širino ter s tem povzročajo okvare in zamašitve kanalizacijskega omrežja.
Meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin se mora pred izpustom v sistem kanalizacije očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
 
6. OGREVANJE IN PLINIFIKACIJA
V skladu s konceptom ogrevanja mesta se območje urejanja ogreva s plinom. Na zahodnem delu območja poteka po Cankarjevi cesti distribucijsko plinovodno omrežje dimenzije PE 225 delovnega tlaka 0,1 bar do max. 1 bar. Nato plinovodno omrežje zavije in poteka ob desnem bregu Nevljice, njegova dimenzija se reducira na PE 160. Na mestu redukcije se plinovodno omrežje razdeli na dva dela. Prvi del prečka Nevljico in poteka do merilno regulacijske postaje MRP Kamnik. Od MRP Kamnik do kopališča je v izgradnji distribucijsko plinovodno omrežje. Drugi del nadaljuje pot ob Nevljici, nato pa se obrne proti Mekinjam. Na mestu obrata se njegova dimenzija reducira na PE 125. Na severnem delu območja M1 Pod Skalco poteka distribucijsko plinovodno omrežje dimenzije PE 63 delovnega tlaka 0,1 bar do max. 1 bar po Drnovškovi poti. Delu plinovodnega omrežja se glede na koncept umestitve stavb spremeni potek.
Za posege v koridor plinovoda se določajo sledeči pogoji:
(1) Elektroenergetski VN vodi morajo biti oddaljeni od plinovoda in priključnega plinovoda pri vzporednem poteku najmanj 0,6 m, pri križanju (višinski odmik) pa najmanj 0,3 m. Elektroenergetski NN vod, vodovod in telekomunikacijski vodi morajo biti oddaljeni od plinovoda in priključnega plinovoda pri vzporednem poteku najmanj 0,4 m, pri križanju (višinski odmik) pa najmanj 0,2 m. Za kanalizacijsko omrežje in kabelsko kanalizacijo morajo biti minimalni odmiki pri vzporednem poteku najmanj 1m, pri križanju (višinski odmik) pa najmanj 0,2 m, pri čemer mora plinovod oziroma priključni plinovod praviloma potekati nad kanalizacijskim omrežjem oziroma kabelsko kanalizacijo.
(2) Dovoljen kot križanja komunalnih vodov s plinovodom in priključnim plinovodom je 30° do 90°.
(3) Vsak gradbeni poseg v območju poteka plinovoda oziroma priključnega plinovoda mora ohraniti minimalno nadkritje plinovoda 0,8 m in priključnega plinovoda 0,6 m.
(4) Globina polaganja plinovoda mora znašati za glavne plinovode pri polaganju v vozišče 1m, pri polaganju v pločnik 0,8 m, za priključne plinovode 0,6m.
(5) V nadzorovani coni plinovoda in priključnih plinovodov, ki znaša 2 m na vsako stran plinovoda oziroma priključnega plinovoda, ni dovoljeno postavljati nobenih stavb, objektov ali kultur, ki bi ogrožale plinovod oziroma priključni plinovod.
(6) Pri gradnji plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar mora biti zagotovljen minimalni vzporedni odmik med plinovodom in objektom 0,5 m.
(7) Pri novogradnji stavb in objektov ob plinovodu z največjim delovnim tlakom do vključno 5 bar mora biti zagotovljen minimalni vzporedni odmik 2 m.
(8) Za vsako načrtovano stavbo na območju M1 Pod Skalco v Kamniku je potrebno za potrebe ogrevanja zagotoviti individualno oskrbo z zemeljskim plinom z individualnim merjenjem porabe.
 
7. ELEKTROOMREŽJE
NN kabelski razvod se v zemeljskem kablu navezuje na obstoječo RTP. Za potrebe osrednje športno-rekreacijske in turistično-nastanitvene stavbe s spremljajočimi dejavnostmi in kompleksa varovanih stanovanj se določa razširitev obstoječe oziroma postavitev samostojne trafo postaje. Določajo se trase nizkonapetostnih vodov od TP do stavb, zato se za priključitev novopredvidenih stavb na električno omrežje zgradi ustrezno nizko napetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce se določajo na stalno dostopnih mestih z možnostjo združevanja več merilnih mest posameznega sklopa stavb na eni lokaciji ob vstopih v posamezne sklope stavb (večnamenske stavbe, varovana stanovanja…).
 
8. JAVNA RAZSVETLJAVA
Celotno območje se opremi z omrežjem javne razsvetljave. Določa se postavitev svetilk ob zbirnih cestah območja in prometnicah, ki potekajo preko območja. Prav tako se osvetlijo vsa parkirna mesta ter pešpoti in kolesarske steze.
Vse ceste v območju M1 Pod Skalco morajo biti opremljene z javno razsvetljavo tako, da zagotavljajo ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči varen in pravilen potek prometa. Omrežje javne razsvetljave se rešuje s posebnim projektom, iz katerega mora biti razviden izračun potrebne moči električne energije.
Posamezni sklopi stavb v območju imajo interno javno razsvetljavo s svojim prižigališčem. To se priključi na nizkonapetostno omrežje.
Pri projektiranju se morajo upoštevati vsi z zakonom določeni vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov. Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh. Vsi vodi in razvodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi.
Določajo se rezervati za zemeljske napajalne vode, sedanje nadzemne instalacije se prenesejo v podzemno izvedbo.
 
9. TELEKOMUNIKACIJE
Telekomunikacijsko omrežje je za obstoječe stavbe v celoti, za novo predvidene pa deloma že izvedeno s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli ter vključeno v TC Kamnik. Določa se zemeljski razvod omrežja do vseh uporabnikov v območju urejanja. Pri posegih se mora obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti skladno predhodno izdelani projektni dokumentaciji. Za zadovoljivo število priključkov se določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo TC Kamnik.
 
10. KABELSKO KOMUNIKACIJSKI – CATV SISTEM
Stavbe v območju urejanja se priključi na sistem KKS. Sistem integriranega razvoda obsega razvod RA in TV signala z možnostjo priključkov za internet oziroma dvosmerno komunikacijo za druge storitve v sistemu. Za zagotovitev teh potreb se določa izvedba cevne kanalizacije 3 x Ø50; na odcepnih mestih se sistem opremi s kabelskimi jaški. Priključki na posamezne stavbe morajo biti izvedeni z zaključki v fasadni omarici.
V posameznih kabelskih jaških se morajo načrtovati vse dodatne povezave in eventualna prečkanja cestišč in vodotoka Nevljice. V primerih prečkanj se ta izvedejo izven pretočnega profila, v primerih prečkanja pod dnom pa mora biti kabel v zaščitni alkaten cevi z vidno označbo mesta prečkanja.
 
11. VODNOGOSPODARSKE UREDITVE
Območje skoraj v celoti ogrožajo že 50–100-letne visoke vode Nevljice. Za območje je izdelan hidrološko – hidravlični elaborat, ki ugotovlja dejansko ogroženost območja ter podalja rešitve, ki bodo zagotovile poplavno varnost območja pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovitvijo varnostne višine, na način, ki ne bo poslabšal razmer na ostalih območjih (kota prtličja objektov 380,73 m.n.v.).
Glede na rezultate elaborata in zahtevani način reševanja poplavne varnosti, so določeni ureditveni ukrepi v strugi Nevljice in v njeni neposredni bližini. Zaradi ranljivosti vodnega in obvodnega prostora so določene rešitve, ki ne bodo drastično posegale v samo strugo Nevljice, saj je bila le-ta v smislu zagotovitve stabilnosti nivelete in brežin sanirana po zadnjih visokih vodah v letu 1998. Ustrezni ukrepi so opredeljeni v šesti točki 5. člena tega odloka.
Zagotovljen je primeren odvod zalednih voda in to na način, ki ne bo ogrožal območja.
Nove gradnje ne smejo posegati znotraj 10 m pasu vzdolž vodotoka na obeh straneh brežin (od zgornjega roba brežine). Znotraj 10 m pasu z obeh strani vodotoka je možno le gojiti primerno zarast in sicer takšno in na takšen način, da bo možen dostop do struge na vsaki lokaciji v primerih interventnih posegov oziroma rednih vzdrževanih del. V tem območju se določa objekte komunalne in prometne infrastrukture v takšni oddaljenosti, ki zagotavlja izvedbo potrebnih ukrepov za zagotovitev poplavne varnosti (morebitne širitve struge, visokovodni nasipi ali zidovi) in zagotavlja stabilnost obstoječih in predvidenih vodnogospodarskih ureditev in objektov.
Zacevljanje ali prekrivanje vodotoka je strogo prepovedano, razen na krajših razdaljah, ki omogočajo dostop oziroma prehod preko vodotoka (brv, prepusti).
Gradnja brvi in cest v območju vodotoka mora biti takšna, da ne posega v pretočni profil, zagotovljena pa mora biti varnost objektov pred stoletnimi visokimi vodami z zagotovitvijo minimalno 50 cm varnostne višine.
Čiste meteorne vode morajo biti speljane preko meteorne kanalizacije v površinske odvodnike ali ponikane, če to dovoljujejo sama tla.
Meteorne vode s povoznih površin morajo biti speljane v meteorno kanalizacijo ali naravne odvodnike preko peskolovov in lovilcev olj.
Vse sanitarne odpadne vode morajo biti speljane v javno kanalizacijsko omrežje z odvodom na čistilno napravo.
Vse odpadne vode s cestnih površin morajo biti speljane in očiščene na način kot to predvideva Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda iz virov onesnaževanja (Uradni list RS, št. 35/96).
Posebej se določa, da morajo biti posamezne novozgrajene stavbe višinsko zasnovane tako, da bodo varne pred vplivom visokih voda, kar se v skladu z elaboratom hidrološko – hidravličnega prevere dodatno določa za vsak sklop posebej ob izdelavi posebnega dela projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Površine ob vodotoku Nevljici, ki je ovrednoten kot naravna vrednota (večinoma v I.-II. oziroma II. razredu) se morajo ohranjati tako, da se zagotavlja vzpostavljanje biotske raznovrstnosti. Ohranja se večina zelenih površin, potek pešpoti se izvede čim bolj sonaravno. Upoštevati se morajo sledeči pogoji:
(1) Ob Nevljici se ohranja obvodni zeleni pas dreves in grmovja. V območju sedanjega kampa je na nekaj mestih možno urediti dostop do vode v obliki stopnic, ki bodo izvedene s kamenjem, v betonu ali lesene. Sprehajalna pešpot in kolesarska steza se uredi deloma izven zelenega pasu.
(2) Posegi v strugo in popravila vodnogospodarskih objektov se načrtujejo v sonaravni obliki v smislu izboljšanja ekoloških pogojev za vodno favno in floro. V ta namen se v čim večji možni meri razgiba dno in rob struge s posameznimi skalami in zagotovi čim večja osenčenost struge z obvodno vegetacijo; ob utrditvi pragov se urede migracijske poti ribam v vodotoku.
(3) Vitalna drevesa večjih dimenzij se vključi v ureditveni načrt. Kjer to ni mogoče, se predvidi nadomestna zasaditev z avtohtonimi drevesnimi vrstami (lipa, hrast dob, topol).
Za vse posege v Nevljico in 5-metrski obvodni pas je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebno pridobiti naravovarstveno soglasje Zavoda RS za varstvo narave, Območna enota Kranj.

Javna higiena območja M1 Pod Skalco se zagotavlja z določitvijo mest ločenega zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih, vse v skladu s programom ločenega zbiranja odpadkov. Določa se dvoje ekoloških otokov, po eden na vsaki strani reke.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo podtalnice, tal in preprečevanje morebitnih možnosti nastanka prekomernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, prekomerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju stanovanjskega naselja.
Prav tako morajo zagotoviti oblikovanje objektov in razpored prostorov, ki omogočajo 45( kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov, oziroma v nasprotnem, z mnenjem pristojne institucije pri izdelavi projektne dokumentacije dokazati ustreznost pogojev za bivanje.
V nadaljnjem postopku priprave projektne dokumentacije se mora z izračunom določiti vse potrebe komunalnih infrastruktur in od upravljavcev pridobiti pisno soglasje, da imajo proste kapacitete ali okvirno opredeliti rešitve za deficitarne situacije.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč je poleg ukrepov iz 5. in 6. člena tega odloka potrebno zagotoviti še ustrezne evakuacijske poti in površine za ljudi in materialne dobrine, intervencijske poti in površine, upoštevati vplive novih stavb, zagotoviti zadostne odmike med stavbami za preprečitev prenosa požara oziroma zagotoviti ustrezne druge ukrepe (požarna ločitev) in zagotoviti zadostne količine požarne vode. Posebej je v nadaljnjih postopkih potrebno zagotoviti vse ukrepe za preprečevanje negativnih vplivov visokih voda reke Nevljice ter posledično visokega vodostaja podtalnice.

Ureditveni načrt območja M1 Pod Skalco se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka skupina stavb oziroma zaokroženih funkcionalnih enot predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le dela etape kolikor se v projektni dokumentaciji dokaže, da takšen del smiselno predstavlja zaključeno celoto. V okviru vsake etape se mora izvesti pripadajoča infrastruktura in naprave v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah se morajo zagotoviti ustrezni ukrepi za varstvo bivalnega in delovnega okolja. Vsebinska konkretizacija etape se opredeli v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi oziroma predhodnih etapah ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Investitorji in izvajalci morajo:
(1) zgraditi komunalne naprave znotraj območja sočasno z izgradnjo stavb in objektov oziroma predhodno, če je to potrebno, vse na podlagi predhodno izdelanega programa komunalnega opremljanja zemljišč;
(2) izvesti pritličja in eventualno kleti na način, ki onemogoča kakršenkoli vpliv podtalnice in vodotoka z vidika ogroženosti poplavnih vod;
(3) pred pričetkom realizacije posamezne etape pridobiti pisno soglasje upravljavcev komunalnih infrastruktur o zadostnih kapacitetah;
(4) izvesti ustrezne ukrepe za preprečitev morebitnih vplivov visokih voda Nevljice in podtalnice na gradnjo in bodoče uporabnike v predelih, kjer ta možnost obstaja;
(5) izvesti ukrepe za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi;
(6) izvesti izravnalne ukrepe v primeru posegov v obrežni pas reke, ki se ohranja kot naravni biotop.

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom ureditvenega načrta predpisanih gabaritov, so dovoljena do 100 cm v vertikali in 200 cm horizontali za stavbe oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo.
Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav izven s tem odlokom dovoljenih načeloma niso dovoljene, razen v smislu bistvenih izboljšav pogojev za bivanje in delo.

Ureditveni načrt območja M1 Pod Skalco je vsem zainteresiranim na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik, Glavni trg 24.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.