Na podlagi 12., 17., 23., 24., 27., 29., 31. in 33. člena v povezavi s 175. in 190. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), 16. člena Statuta Občine Kamnik, (Uradni list RS, št. 47/99, 40/01 in 68/03) in Programa priprave ureditvenega načrta Zdravilni gaj Tunjice (Uradni list RS, št. 117/02), je Občinski svet občine Kamnik na 14. seji, dne 26. 5. 2004 sprejel

Sprejme se lokacijski (ureditveni) načrt Zdravilni gaj Tunjice. Lokacijski načrt, ki določa meje, namen s pogoji za izrabo območja, merila in pogoje za oblikovanje in urejanje, merila in pogoje za izvedbo prometnega, komunalnega in energetskega omrežja, obveznosti investitorjev in izvajalcev, ukrepe za varstvo okolja in pogoje za bivanje in delo, odstopanja ter etapnost izvedbe posegov, je na podlagi programa priprave (Uradni list RS, št. 117/02) in pogojev pristojnih organov, organizacij in skupnosti izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o. iz Domžal, Ljubljanska 76, pod številko projekta 13/2003 v oktobru 2003 in jih na podlagi stališč do pripomb in predlogov iz javne razgrnitve in javne obravnave ter usklajevanj s ključnimi nosilci urejanja prostora dopolnila v marcu 2004.

Meja območja lokacijskega načrta poteka skladno spremembam in dopolnitvam prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Kamnik za obdobje 1986–2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Kamnik za obdobje 1986 – 1990 – dopolnitev 2002, ki jih je sprejel Občinski svet občine Kamnik na svoji 31. seji dne 9. 10. 2002 (Uradni list RS, št. 90/02).
Območje je z vseh strani omejeno z gozdnimi in travnatimi kmetijskimi zemljišči in se nahaja v območju Vinskega vrha, južno od cerkve Sv. Ane v Tunjicah.
Meja obravnavanega območja poteka iz izhodiščne točke, ki predstavlja skrajni zahodni kot zemljišča parc. št. 152 (vse parcelne številke se nahajajo v k.o. Tunjice) v smeri proti severovzhodu in se nadaljuje po severni parcelni meji iste proti vzhodu vse do njenega skrajnega vzhodnega kota; tu se naveže na severni kot zemljišča parc. št. 153 in od tod nadaljuje svoj potek po vzhodni parcelni meji do skrajne vzhodne točke parcele. Od tu nadaljuje potek po zahodni parcelni meji nekdanje poti parc. št. 968 vse do stičišča s skrajnim vzhodnim kotom parc. št. 55. Tu skrene ostro proti vzhodu, prečka nakdanjo pot in zemljišče parc. št. 66/1 ter se priključi na zahodno mejo poti parc. št. 964; pot pravokotno prečka v smeri proti jugu, se nadaljuje po vzhodni parcelni meji proti jugu, kjer skrene preko parcelne št. 45 in v loku prečka parcele 162/1 in 161, nadalje pot parc. št. 968 in zemljišče parc. št. 154. V stiku z nekdanjo potjo parc. št. 966 meja skrene po njeni vzhodni meji proti jugozahodu, kjer v podaljšku južne meje parcelne št. 152 prečka pot v smeri proti zahodu in svoj potek nadaljuje po južni meji parc. št. 152 proti severozahodu vse do svoje izhodišče točke. Območje obsega površino 2,20 ha.

Ureditveno območje je namenjeno zdraviliško-turistični ponudbi. Območje obravnave predstavlja močan bioenergetski potencial. Na celotni površini se nahaja vrsta energetskih vrelcev, ki so razvrščeni v blagem naklonu proti zahodu vse do vodnjaka z živo vodo.

Območje Zdravilni gaj Tunjice se v skladu z mikroorganizacijo prostora, ki izhaja iz naravnih danosti ureja na sledečih konceptualnih izhodiščih, ki predstavljajo tudi temeljne funkcije območja:
(1) razvoj zdravljenja z bioenergijo dobiva priznanje in veljavo šele v zadnjih desetletjih; lokacije bioenergetskih potencialov so v širšem prostoru države izjemno redke, Vinski vrh je ena najmočnejših;
(2) lega v prostoru omogoča ugodne razmere za dnevni in stacionarni zdraviliški turizem v neokrnjeni naravi gozda, stran od negativnih vplivih območij za poselitev;
(3) razgibana konfiguracija terena nudi možnost izrabe energetskih točk v več sklopih, ki predstavljajo tudi temeljna podobmočja (funkcionalne celote) Zdravilnega gaja Tunjice.

Delitev funkcij prostora določa oblikovanje specifičnih namenskih rab posameznih podobmočij (funkcionalnih celot), ki se glede na lego in namen dele na:
(1) funkcionalno celoto z oznako FC S1, ki predstavlja podobmočje osrednjega sanatorija in se deli na funkcionalne enote sanariuma, nastanitveno terapevtskega sklopa, sprejemno enoto zdravilnega gaja (dnevni obiski), energetsko piramido z bazenom in zdravilni park;
(2) funkcionalno celoto z oznako FC S2, ki predstavlja podobmočje terapije in se deli na funkcionalni enoti nastanitveno terapevtskega sklopa z živo vodo in rekreacijski gaj;
(3) funkcionalno celoto z oznako FC Z1, ki predstavlja zdravilni gaj s funkcijo osrednjega zunanjega meditacijskega centra z energetskimi vrelci in vodnjakom žive vode;
(4) funkcionalno celoto z oznako FC I1, ki predstavlja pomembnejše površine prometne infrastrukture in se deli na funkcionalne enote vstopne prometnice s parkirnimi površinami, predprostorom zdravilnega gaja in gozdne poti in
(5) funkcionalno celoto z oznako FC G1, ki predstavlja zeleno vizualno bariero.

Območje Zdravilnega gaja Tunjice predstavlja preplet istovrstnih dejavnosti, ki se s primerno razporeditvijo, ki izhaja iz bioenergetsko opredeljenih lokacij in potreb po razvoju programov, smiselno vključujejo v celotno tkivo tunjiških gozdnih pobočij.
Pogoji za urbanistično, krajinsko in arhitektonsko oblikovanje so različni glede na prevladujočo namembnost podobmočja.
 
1. OSREDNJI SANATORIJ
Podobmočje osrednjega sanatorija obsega konfiguracijsko razgiban predel severnega dela celotnega območja in je namenjen intenzivni zdraviliški dejavnosti v večinoma nadkritih prostorih (stavbe, nadstrešnice).
Obsega funkcionalne enote:
(1) sanarium (Fe S1/1);
(2) nastanitveno terapevtski sklop (Fe S1/2);
(3) energetska piramida z bazenom (Fe S1/3);
(4) sprejemna enota zdravilnega gaja (Fe S1/4) in
(5) zdravilni park (Fe S1/5).
Enote so razporejene v logičnem zaporedju, ki omogoča dostope v podobmočje s treh strani, ločeno po vrsti obiskovalcev.
 
1.1. Sanarium (funkcionalna enota Fe S1/1)
Sanarium je najpomembnejša grajena stavba namenjena zdravilstvu, sproščanju in meditaciji. Locirana je v središču podobmočja FC S1. Določa se izgradnja večetažne stavbe na enem od ključnih energetskih vrelcev severnega dela celotnega območja. Stavba je s kletno etažo vkopana v pobočje (tlorisni gabarit 24,0 m × 24,0 m) tako, da bočni stranici (vzhodna in zahodna) omogočata dnevno osvetlitev. Vhodni del za obiskovalce je z vzhodne strani, kjer je pred stavbo določeno več parkirnih mest. Izstop za uporabnike je določen tudi na zahodni strani.
Nad kletjo je postavljena dvoetažna piramida, zunanjih tlorisnih gabaritov 18,0 m × 18,0 m z naklonom stranic 52(.
Sanarium je namenjen terapijam z bioenergijo, živo vodo in meditacijam. Dejavnosti so razporejene po etažah. Dovoljena je podzemna povezava z nastanitveno terapevtskim sklopom, ki se nahaja severneje v funkcionalni enoti Fe S1/2.
 
1.2. Nastanitveno terapevtski sklop (funkcionalna enota Fe S1/2)
Dejavnost zdravilnega gaja glede na uporabnike zahteva, da del oskrbovancev na bioenergetsko intenzivni lokaciji preživi dalj časa. V ta namen se določa izgradnja nastanitveno terapevtskih sklopov. Stavba v funkcionalni enoti Fe S1/2 je tlorisnih dimenzij 24,0 m × 9,0 m z delno izrabljeno kletno etažo, pritličjem in etažo (mansardo). Namenjena je pretežno bivalnim enotam oskrbovancev (do dvanajst dvoposteljnih sob) ter v delu tudi terapevtskim programom. Glavni dostop oziroma dovoz oseb z zmanjšano gibalno sposobnostjo je preko klančine s severovzhoda, funkcionalne povezave so določene tudi z južne strani.
 
1.3. Energetska piramida z bazenom (funkcionalna enota Fe S1/3)
Terapevtska moč energetskega centra v Fe S1/3 je poudarjena z izgradnjo pritlične energetske piramide, tlorisnih dimezij 6,0 m × 6,0 m. Namenjena je bioenergetskemu zdravljenju.
Južno od nje se določa izgradnja terapevtskega bazena tlorisnih dimezij 6,0 m × 6,0 m, ki ga je možno sezonsko nadkriti.
 
1.4. Sprejemna enota zdravilnega gaja (funkcionalna enota Fe S1/4)
Zdravilni gaj je namenjen tako dnevnim obiskovalcem, kot obiskovalcem, ki ostajajo dalj časa. Za dnevne obiskovalce se določa sprejemna enota v okviru funkcionalne enote Fe S1/4. Stavba je pritlična, tlorisnih dimenzij 24,0 m × 6,0 m, sredinsko rahlo zalomljena. Namenjena je posredovanju informacij, enostavnim pregledom in prodaji.
 
1.5. Zdravilni park (funkcionalna enota FE S1/5)
Med sklopi stavb funkcionalne celote FC S1 se nahaja področje prehodov iz enega energetskega območja v drugega (FC S1 oziroma FC Z1), ki se uredi kot zdravilni park, s klopmi, stopniščnimi prehodi in klančinami za osebe z zmanjšano sposobnostjo gibanja.
 
2. TERAPIJA
Del terapevtskih programov se odvija na večinoma zaprtih površinah (FC S1), del na področjih energetskih vrelcev (FC Z1), del pa v območju funkcionalne celote FC S2.
 
2.1. Nastanitveno terapevtski sklop z živo vodo (funkcionalna enota Fe S2/1)
Zdravilski tretmaji, ki so vezani na učinke žive vode v terapevtskih prostorih (stavbah) so namenjeni oskrbovancem, ki izkoriščajo večdnevno nastanitev. Izvajajo se v nastanitveno terapevtski stavbi tlorisnih dimezij 24,0 m × 9,0 m, vertikalnih gabaritov (K) + P + (M) z največ dvanajstimi dvoposteljnimi sobami za nastanitev oskrbovancev. V sklopu stavbe je možno organizirati tudi polnilnico žive vode za potrebe oskrbovancev in obiskovalcev Zdravilnega gaja in prostora terapije.
 
2.2. Rekreacijski gaj (funkcionalna enota Fe S2/2)
Zahodno od večnamenske stavbe je oblikovan naravni drevesni gaj. Namenjen je sprostitvi po terapijah in meditacijah.
 
3. ZDRAVILNI GAJ
Osrednji sklop celotnega območja, ki predstavlja center bioenergetskega zdravljenja na prostem je zdravilni gaj. V njem se nahaja večje število energetskih vrelcev z različnimi funkcijami do katerih je speljana pešpot; ob oziroma na vsakem izmed vrelcev je urejen prostor za meditacije, vaje in sprejem energij. Pešpoti so izvedene v zelenju na način, ki omogoča uporabo energetskih vrelcev tudi osebam z zmanjšano gibalno sposobnostjo. Ob izteku pešpoti se nahaja vodnjak z živo vodo Del poti je speljan do polnilnice v srednjem delu območja.
 
4. PROMETNE POVRŠINE
Prometnice v območju se dele na pomembnejše površine prometne infrastrukture. Namenjene so dovozom v in iz območja, parkiranju, manipulaciji vozil, ter pešpotem.
4.1. Vstopna prometnica s parkirnimi površinami (funkcionalna enota Fe I1/1)
Motorni promet do in iz območja se vrši preko javne prometnice mimo cerkve Sv. Ane v Tunjicah. Ob njej je na parkirišču določeno parkiranje avtobusov za večje, organizirane skupine. Znotraj območja urejanja, glavno prometnico predstavlja vstopna cesta z vzhoda, ki se uredi, asfaltira in razširi. Ob njej se na zahodnem delu določa 15 parkirnih mest za osebna vozila. Dodatnih 8 parkirnih mest se določa neposredno ob objektu sanariuma (Fe S1/1).
4.2. Predprostor zdravilnega gaja (funkcionalna enota Fe I1/2)
Ob zaključku vstopne prometnice in parkirišča se na zahodu, pred sprejemno enoto zdravilnega gaja, določa urejen predprostor za prihod oskrbovancev ter drugih gostov zdravilnega gaja. Ploščad je tlakovana ali asfaltirana. Preko ploščadi je omogočen dostop v zdravilni gaj (FC Z1) oziroma terapijo (FC S2).
4.3. Gozdna pot (funkcionalna enota Fe I1/3)
Gozdna pot na jugozahodnem delu območja, predstavlja del sistema gozdnih poti širšega območja in se ureja v skladu s splošnimi določili, ki veljajo za gozdne poti na območju celotne občine.

V območju lokacijskega načrta ni enot kulturne dediščine, sta pa dva predloga naravnih vrednot in sicer Tunjiško gričevje in Tunjice – peskokop.
1. Splošni opis naravnih vrednot
Tunjiško gričevje spada v zvrst geološke, geomorfološke in hidrološke vrednote z nahajališči fosilov v terciarnih kamninah.
Območje Zdravilnega gaja Tunjice kot ožje območje v Tunjiškem gričevju ni evidentirano kot ekološko pomembno območje in posebno varstveno območje, se pa nahaja v dobro ohranjenem, biotsko raznovrstnem, večinoma z gozdom poraščenem predelu gričevja med naravnima vrednotama Tunjščica in Knežji potok in ima iz naravovarstvenega vidika podoben pomen kot samo gričevje.
Območje urejanja je evidentirano kot območje, kjer se pričakuje odkritja novih geoloških naravnih vrednot – lokalitet s fosili in psevdofosili. Ob njihovem odkritju je potrebno zaradi evidentiranja in odvzema vzorcev o tem takoj obvestiti Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj.
2. Usmeritve za varstvo naravnih vrednot in ohranjanje biotske raznovrstnosti
(1) Zaradi geološke zgradbe območja lokacijskega načrta in možnosti plazenja tal, je pred postavitvijo objektov in posegov v prostor potrebno pridobiti podrobno geološko mnenje o stabilnosti in nosilnosti tal ter oceno plazovitosti.
(2) Možna je postavitev objektov v območju sedanjega peskokopa in objektov na travniške površine vzhodno in severozahodno od peskokopa (FC S1 in FC S2).
(3) Za zdraviliške in ostale objekte se mora urediti odvajanje komunalnih odplak z vodotesno kanalizacijo v nepropustne greznice ali urediti čiščenje v skupni čistilni napravi pod več objekti skupaj;
(4) Vsi komunalni in energetski vodi v območju morajo biti vkopani.
(5) Posegi, kot so izgradnje opornih zidov večjih obsegov v betonski izvedbi, razen nujnih sanacijskih, niso dovoljeni;
(6) Pri postavitvi stavb se mora upoštevati oblikovanost reliefa in prilagoditev naravnim danostim območja v obeh nastanitvenih objektih se določa prenočitvene zmogljivosti le za oskrbovance Zdravilnega gaja;
(7) Večji obseg prometa ni sprejemljiv zaradi povečane obremenitve ohranjene narave. Uporablja se parkirišče pod cerkvijo sv. Ane in manjše parkirišče v gaju, ki se ga uredi sonaravno, s peskom ali z utrjenimi travnimi rušniki;
(8) Urejanje okolice je sonaravno. Upošteva se ohranjenost narave in uporaba avtohtone vegetacije (gozdna drevesa, grmovnice, zelišča, visokodebelne sorte sadnih dreves). Primerna je uporaba večjih in manjših kosov miocenskega peščenjaka in laporja;
(9) Zasipavanje golic (geoloških izdankov) na ožjem območju naravne vrednote ni sprejemljivo.
(10) Odlaganje odpadkov na ožjem in širšem območju naravne vrednote ni sprejemljivo.
(11) Ob najdbah fosilnih ostankov se mora o tem takoj obvestiti Zavod RS za varstvo narave, OE Kranj.
(12) Za vse stavbe v območju naravne vrednote se mora na izhodiščih načrtovanih rešitev iz tega odloka pred izvedbo posegov pridobiti naravovarstveno soglasje po določilih 105. člena ZON s strani Ministrstva za okolje, prostor in energijo, za vse posege v naravo po mnenje po 104. členu ZON, ki ga izda Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Kranj.
 
3. Usmeritve v zvezi s plazovitostjo
Zaradi plazovitosti območja Tunjic se mora ob pripravi projektne dokumentacije izdelati posebno strokovno podlago-geomehansko poročilo z oceno o plazovitosti in ukrepi za odpravo potencialnih ogroženosti.
 
4. Usmeritve za gospodarjenje z gozdnimi površinami
Ker del površin območja urejanja vključuje tudi gozdne površine se zanje ter za vplive na gozdne površine na sosednjih zemljiščih določa sledeče usmeritve:
(1) Drevesa, ki jih je potrebno posekati se predhodno označi; označitev, po predhodni pridobitvi potrebnih dovoljenj, opravi pooblaščen delavec Zavoda za gozdove Slovenije – Krajevna enota Kamnik.
(2) Gospodarjenje z gozdom na sosednjih zemljiščih, izven območja lokacijskega načrta, mora ostati neovirano; do njih je potrebno zagotoviti neoviran dostop in dovoz z običajno gozdarsko mehanizacijo. Ohraniti je potrebno obstoječe gozdne prometnice, skladno urbanistični zasnovi območja.
(3) Pri gradnji stavb ob gozdnem robu je priporočena varnostna razdalja objekta od obstoječega gozdnega roba enaka najmanj eni višini odraslega gozdnega sestoja; pod določenimi pogoji je možna tudi gradnja bliže, vendar je lastnik sam odgovoren za morebitno škodo, nastalo v primeru podiranja drevja na objekt.
(4) Zaradi možno poudarjene biotopske funkcije se mora določiti povečan komunalni nadzor (odpadki in odplake).
(5) Do sprejetja prostorskega izvedbenega akta in pridobitve ustreznih dovoljenj je kakršnokoli poseganje v gozd in gozdni prostor, razen običajnega gospodarjenja z gozdom, znotraj načrtovanega območja prepovedano.

Infrastrukturno opremljanje območja, stavb, objektov in naprav se izvaja na sledečih osnovah:
 
1. PROMETNO OMREŽJE
Prometna ureditev območja izhaja iz obstoječega koncepta prometa, ki temelji na izboljšavi prometnih površin v območju.
Dovozne poti do nastanitveno-terapevtskih stavb in sprejemne enote ter manipulativne površine morajo biti zadovoljivo utrjene, v protiprašni izvedbi ter odvodnjavane.
Zagotovljene so ustrezne parkirne površine, ki so zaradi nevarnosti izpušnih plinov ustrezno oddaljene od nastanitvenih in drugih stavb. Z intenzivno vegetacijo so ločene od funkcionalnih zemljišč stavb.
Proste površine morajo biti zazelenjene in primerno hortikulturno urejene.
Če se hkrati z gradnjo ali rekonstrukcijo prometnic predvideva tudi graditev komunalnih in drugih vodov, naprav in napeljav, ki ne služijo uporabi ceste, mora tehnična dokumentacija obsegati vsa dela, ki jih je potrebno opraviti na območju tangirane prometnice.
 
2. ZUNANJE UREDITVE
Zdravilni gaj in njegovo urejanje izhaja iz sonaravnega načina oblikovanja prostora. Urejanju odprtih površin se mora posvetiti posebno pozornost. Vsa robna polja območja se ohranjajo v prvotni neokrnjeni obliki. Načrtovani posegi s prometno infrastrukturo se izvajajo v materialih, ki so prijazni okolju. Odprte, devastirane površine se sanirajo razen na mestih, kjer je takšno stanje potrebno ohraniti z vidika ohranjanja bioenergetskih potencialov.
Zelene površine ob poteh se urede, poti ustrezno tlakujejo oziroma v ravninskih delih oblikujejo v peščeni izvedbi.
 
3. VODOVODNO OMREŽJE IN VODNI VIR ŽIVE VODE
Vodovodno omrežje je načrtovano. Dopolni in nadgradi se obstoječi vodovodni sistem, določa se navezava na obstoječe vode in obnova dotrajanih vodovodov. Pri pripravi projektne dokumentacije se mora izdelati projektna rešitev vodovodnega omrežja s hidravlično presojo.
Pri prečkanju vodovoda z drugimi komunalnimi vodi ali prometno infrastrukturo se mora vodovod izvesti v zaščitnih ceveh. Novo predvidene vodovodne naprave se morajo locirati večinoma v zelenicah. Vse novo projektirane stavbe morajo biti odmaknjene minimalno 2,00 m od osi vodovoda.
Skladno Strokovnim podlagam vodnega vira žive vode iz Trat v Tunjicah (Geološki zavod Slovenije, maj 2003) se v območju določa vodnjak žive vode (koordinate izvira X = 5467343,50; Y = 5123323,33) z varstvenimi pasovi, ki opredeljujejo območja vodnega vira. Določa se prvi varstveni pas v območju zajema z najstrožjim režimom varovanja (I.), drugi varstveni pas s strogim režimom varovanja (II.) in tretji varstveni pas kot širši z blagim (sanitarnim) režimom varovanja (III.). Določa se naslednji obseg varstva območja vodnega vira:
– Varstveni pas (I.) 10 m okrog zajetja žive vode;
– Varstveni pas (II.) 30 m gorvodno, 50 m vzhodno in 30 m zahodno od zajetja žive vode.
 
4. KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Območje Zdravilni gaj Tunjice nima urejenega kanalizacijskega omrežja. Za novopredvidene gradbene posege, ki morajo biti priključeni na vodotesno kanalizacijsko omrežje z nepropustnimi greznicami ali lokalnimi čistilnimi napravami, se mora izdelati projektna dokumentacija. Pri projektiranju se mora upoštevati predpisane vertikalne in horizontalne odmike podzemnih komunalnih vodov od kanalizacije na potekih od objektov do greznic. Greznice se morajo redno prazniti.
Meteorno vodo s parkirišč in drugih utrjenih površin se vodi v ponikovalnice; pred ponikanjem se mora vode očistiti v ustrezno dimenzioniranih lovilcih olj.
 
5. OGREVANJE
Ogrevanje stavb in priprava sanitarne tople vode bo s sistemom ogrevanja vezano na lokalno plinovodno omrežje. Določa se lokalni vir ogrevanja za vsako stavbo oziroma zaokrožen sklop posebej.
 
6. ELEKTROOMREŽJE
Obstoječe stavbe na obravnavanem območju se napajajo iz obstoječe transformatorske postaje. Določajo se trase nizkonapetostnih vodov. Za priključitev novopredvidenih stavb na električno omrežje se zgradi ustrezno nizkonapetostno kabelsko omrežje. Meritve električne energije za posamezne odjemalce so določene na dostopnih mestih.
 
7. JAVNA RAZSVETLJAVA
Območje bo opremljeno z omrežjem javne (interne) razsvetljave. Določa se postavitev svetilk ob glavni prometnici, ki poteka preko območja in ključnih peš poteh. Osvetlijo se vsa parkirna mesta in parkovne površine.
Parkirišče mora biti opremljeno z javno razsvetljavo tako da ob zmanjšani naravni svetlobi ali ponoči, zagotavlja varen in pravilen potek prometa. Omrežje javne (interne) razsvetljave se rešuje s posebnim projektom.
Površine parkovnih in zdravilnih ureditev (gaj, pešpoti) imajo interno javno razsvetljavo s svojim prižigališčem. Ta je priključena na nizkonapetostno omrežje.
Pri projektiranju se morajo upoštevati vsi, z zakonom določeni, vertikalni in horizontalni odmiki kabla javne razsvetljave od ostalih komunalnih vodov. Vsa instalacija v cestnem telesu mora biti v zaščitnih ceveh. Vsi vodi in razvodi morajo biti izvedeni v podzemni izvedbi.
 
8. TELEKOMUNIKACIJE
Telekomunikacijsko omrežje se zgradi do pomembnejših objektov s kabelsko kanalizacijo in zemeljskimi kabli. Priključi se na ATC Kamnik preko obstoječega omrežja.. Pri posegih se mora obstoječe TK omrežje ustrezno zaščititi ali prestaviti skladno predhodno izdelani projektni dokumentaciji. Za zadovoljivo število priključkov se določa dopolnitev obstoječega kabelskega telefonskega omrežja z navezavo na obstoječo ATC.

Javna higiena v območju Zdravilnega gaja je zagotovljena z določitvijo mesta (zabojnik) zbiranja komunalnih odpadkov in njihovim rednim odvozom s strani pooblaščene organizacije. Zbirališča odpadkov se zakrijejo z ustrezno zeleno bariero. Odpadki se zbirajo in odvažajo ločeno. Odpadna embalaža se zbira in vrača dobaviteljem za reciklažo pri proizvajalcih.

Investitorji morajo pri izdelavi projektne dokumentacije zagotoviti zakonsko določene zaščitne ukrepe za varstvo voda, tal in preprečevanja morebitnih možnosti nastanka čezmernega hrupa v naravnem in bivalnem okolju, čezmerne emisije dima, prašnih delcev in drugih snovi, ki bi imele negativne posledice v okolju.

Za zaščito v primeru nevarnosti elementarnih in drugih nesreč se mora poleg ukrepov iz 10. člena tega odloka, zagotoviti še ustrezne evakuacijske poti, površine za materialne dobrine in intervencijske poti.
Območje se nahaja na potencialno plazovitem področju. Zaradi geološke zgradbe tal in možnosti plazenja se mora pred izvedbo načrtovanih posegov pridobiti geološko mnenje o stabilnosti in nosilnosti tal ter oceno plazovitosti. Določiti se morajo ukrepi za preprečevanje plazenja v delih, kjer so načrtovani gradbeni posegi.

Lokacijski načrt Zdravilni gaj Tunjice se izvaja v več etapah, ki so medsebojno neodvisne glede na časovno zaporedje. Vsaka funkcionalna enota ali njen logično zaključen segment predstavlja svojo etapo. Možna je izvedba le dela etape v kolikor se v projektni dokumentaciji dokaže, da takšen del smiselno predstavlja zaključeno enoto. V okviru vsake etape se mora izvesti pripadajočo infrastrukturo v zadostnih kapacitetah. Pri izvajanju del v etapah se morajo zagotoviti ustrezni ukrepi za varstvo bivalnega in delovnega okolja s posebnim poudarkom na ukrepih preprečevanja plazenja tal in ohranjanja naravnih vrednot.

Začasna namembnost zemljišč, ki se ne preoblikujejo v prvi, oziroma predhodnih etapah, ostaja enaka dosedanji. Za njih veljajo obstoječi režimi s tem, da se na teh zemljiščih dovoljujejo posegi v prostor, ki so potrebni za nemoteno realizacijo predhodnih etap.

Investitorji in izvajalci lokacijskega načrta morajo zagotoviti zgraditev pripadajočih komunalnih naprav znotraj območja sočasno z izgradnjo posamezne funkcionalne enote oziroma, če je to potrebno predhodno. Zagotoviti morajo vse ukrepe za varovanje bivalnega in delovnega okolja pred negativnimi vplivi.

Odstopanja od, s tem odlokom in grafičnim delom lokacijskega načrta določenih gabaritov, so za stavbe dovoljena do 200 cm v vertikali in horizontali, oziroma 500 cm v horizontali za infrastrukturo. Za večja odstopanja se mora v posebnem delu projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja ugotoviti razloge ter zagotoviti skladnost posegov z generalnim konceptom ureditve območja.
Spremembe namembnosti zemljišč, stavb, objektov in naprav, izven s tem odlokom določenih, niso dovoljene, razen v smislu izboljšav pogojev za bivanje in delo.

Lokacijski načrt Zdravilni gaj Tunjice je vsem zainteresiranim na vpogled na Oddelku za okolje in prostor Občine Kamnik.

Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka izvaja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.