Na podlagi zakona o urejanju prostora (ZUreP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (NPA, Uradni list SRS, št. 20/85), Odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (OdPSDP, Uradni list RS, št. 11/99, 4/03), Pravilnika o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03) ter na podlagi 16. člena statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99) je Občinski svet občine Škofljica na 2. izredni seji dne 17. 6. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega plana za obdobje
1986–2000 in družbenega plana za obdobje 1986–1990 za območje Občine Škofljica
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(1) S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve Odloka o spremembah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986–1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98) in spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 11/86, Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92, 48/02, 63/02).
(2) S tem odlokom se sprejmejo prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana za Občino Škofljica, katerega strokovna gradiva so izdelali Pro Loco d.o.o., Trubarjeva 57, 1000 Ljubljana; Vavtar inžiniring d.o.o., Na Pejcah 7, 4270 Jesenice; Atelje za prostorsko projektiranje, Pod gozdom 2, 4270 Jesenice in Občina Škofljica, v letu 2004.
2. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana Občine Škofljica (v nadaljevanju: prostorski plan) so osnovni prostorski akt, s katerim občina določa osnovne usmeritve za urejanje prostora in varstvo okolja.
3. člen
(1) Prostorski plan vsebuje:
a) besedilo odloka,
b) grafični prikazi v merilu 1:25.000:
– zasnova območij kmetijskih zemljišč,
– zasnova območij gozda,
– zasnova območij pridobivanja rudnin in območij sanacije,
– zasnova območij vodnih virov,
– zasnova območij površinskih voda,
– zasnova območij ohranjanja narave,
– zasnova območij varstva kulturne dediščine,
– zasnova območij varstva pred hrupom,
– zasnova območij prometne in telekomunikacijske infrastrukture,
– zasnova območij energetske infrastrukture,
– zasnova območij komunalne infrastrukture – vodovodno omrežje,
– zasnova območij komunalne infrastrukture –kanalizacijsko omrežje,
– zasnova območij javne infrastrukture,
– zasnova območij športa in rekreacije,
– zasnova namenske rabe prostora.
c) grafični prikazi v merilu 1:5000:
– kartografska razdelitev,
– namenska raba površin,
d) splošni podatki o dokumentu in postopkih,
e) obrazložitev usmeritev iz odloka o prostorskem planu,
f) soglasja organov in organizacij,
g) sklep vlade.
(2) Grafični prikazi so sestavni del odloka in so izdelani v digitalni obliki. Digitalni grafični prikazi so izdelani na geodetski podlogi preglednega katastrskega načrta (PKN5) v merilu 1:5000 in se lahko uporabljajo samo z navedeno geodetsko podlogo.
4. člen
Prostorski plan določa:
1. Splošne določbe
2. Območje prostorskega plana
3. Prostorski razvoj
4. Usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru
4.1 Usmeritve za funkcije naselij
4.2 Usmeritve za poselitev
4.3 Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
4.3.1 Območja in površine za poselitev
4.3.2 Površine, ki niso namenjene poselitvi
4.3.3 Območja urejanja
4.4 Usmeritve za varstvo narave in kulturne dediščine
4.5 Usmeritve za varstvo pred hrupom
4.6 Usmeritve za urejanje vodotokov
4.7 Usmeritve za infrastrukturno urejanje
4.7.1 Usmeritve za prometno omrežje
4.7.2 Usmeritve za vodne vire in omrežje za oskrbo s pitno vodo
4.7.3 Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak
4.7.4 Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave
4.7.5 Usmeritve za omrežje zvez
4.7.6 Usmeritve za ravnanje z odpadki
4.8 Usmeritve za obrambo
4.9 Usmeritve za zaščito in reševanje
4.10 Usmeritve za mineralne surovine
5. Zasnova namenske rabe prostora
5.1 Zasnova območij kmetijskih zemljišč
5.2 Zasnova območij gozdov
5.3 Zasnova poselitve
5.4 Zasnova rekreacije in javnih zelenih površin
5.5 Zasnova prometa
5.5.1 Razbremenilne in obvozne ceste
5.5.2 Izboljšanje prometne infrastrukture
5.5.3 Kolesarske poti, steze in povezave
5.6 Zasnova območij komunalne ureditve
5.7 Zasnova območij proizvodnih dejavnosti
6. Opredelitve za uresničevanje prostorskega plana
6.1 Usmeritve za načine urejanja prostora z občinskimi lokacijskimi načrti
6.2 Programske zasnove za prostorske izvedbene načrte
6.3 Geoinformacijska podpora za odločanje
6.4 Merila za odstopanje prostorskih izvedbenih aktov od prostorskega plana
6.5 Kriteriji za dopolnjevanje prostorskega plana Občine Škofljica
6.6 Program dodatnih raziskav, analiz in študij
6.7 Naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami
7. Prehodne in končne določbe
2. OBMOČJE PROSTORSKEGA PLANA
5. člen
S prostorskim planom Občine Škofljica se določajo usmeritve za celotno območje Občine Škofljica.
3. PROSTORSKI RAZVOJ
6. člen
(1) Posebnost Občine Škofljica je v njeni legi in vlogi v širši regiji. To je primestna občina, ki je tesno povezana z glavnim mestom na več ravneh. Občina Škofljica leži na robu Ljubljanskega barja in Ljubljanske kotline, na križišču pomembnih prometnih poti, ki peljejo od glavnega mesta proti J in JV države.
(2) Za občino je značilna naravna delitev na ravninski, večinoma barjanski del in višinsko razgiban, gričevnat del občine, ki se razteza od SV do JV občine.
(3) Pomembnejši cilji prostorskega razvoja Občine Škofljica so:
– spodbujanje trajnostnega razvoja občine na vseh področjih,
– ohranjanje in razvoj Krajinskega parka Barje ter drugih naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– komunalna sanacija obstoječih območij in celovita infrastrukturna ureditev novih območij poselitve,
– izboljšanje prometnih razmer,
– izboljšanje bivalnih in delovnih razmer,
– izboljšanje urejenosti javnih površin naselij in njihove opreme,
– izboljšanje razmer za rekreacijo.
4. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI V PROSTORU
7. člen
(1) Urejanje prostora je v smislu zakonodaje s področja urejanja prostora varovanje dobrin splošnega pomena in skrb za njihovo rabo, usmerjanje razvoja dejavnosti v prostoru in njihova prostorska organizacija ter določanje namenske rabe prostora tako, da je usklajena s prostorskimi možnostmi in družbenimi potrebami.
(2) Prostorski razvoj občine bo še naprej slonel na zasnovah, ki bodo zagotavljale vsem območjem občine čimbolj enakovredne pogoje razvoja. Za zadovoljevanje skupnih potreb vseh naselij je potrebno iskati optimalne povezave naselij z različnimi funkcijami, racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru in kar najboljšo prostorsko izrabo.
4.1 Usmeritve za funkcije naselij
(1) Poselitvena os v občini se širi z največjo intenziteto ob stari Dolenjski cesti in sicer v osi Ljubljana – Rudnik – Škofljica – Grosuplje. Po ustanovitvi novih občin je Škofljica prevzela vlogo občinskega središča. Položaj vodilnega naselja v občini ji daje posebne možnosti in zadolžitve, da razvija obseg in kakovost dejavnosti, storitev in programov, ki mu kot občinskemu središču pripadajo na področju bivanja, šolstva, zdravstva, varstva, kulture, družbenih dejavnosti, poslovnih dejavnosti, trgovine, prometa, športa, rekreacije ipd.
(2) Med naselja lokalnega pomena spadata naselji Lavrica (osnovna šola in vrtec) ter Želimlje (osnovna šola, gimnazija). Lavrica je drugo naselje po velikosti v občini Škofljica. Ima razmeroma razvito oskrbno in storitveno dejavnost in je pomembnejše zaposlitveno območje v občini. Želimlje ima programsko (osnovna šola, gimnazija) močno izhodišče, vendar mu njegova skromna številčna osnova prebivalcev ter oddaljena lokacija od ostalih naselij preprečuje vidnejšo vlogo. Obstoječo oskrbo v teh naseljih naj se v bodoče okrepi v smislu izboljšanja in dopolnitve ponudbe.
(3) Druga naselja v občini imajo značaj vaških naselij, kjer se prepleta kmetijstvo, bivanje in druge storitve. V teh naseljih naj se zagotavlja dobra lokalna oskrba in dobra infrastrukturna opremljenost, za dvig kvalitete življenja, ter se ohranja obstoječe kmetijstvo.
8. člen
4.2 Usmeritve za poselitev
Naloge občine glede poselitve so:
a) V smislu racionalne rabe zemljišč:
– se poselitev usmerja v ureditvena območja naselij;
– prenova obstoječega stavbnega fonda (doseči ustrezno gostoto posameznega območja ter dvig bivalne kulture);
– z dopolnilno pozidavo aktivirati nepozidana stavbna zemljišča oziroma nezadostno izkoriščena zemljišča;
– zaradi razmeroma obsežnih površin nezazidanih stavbnih zemljišč se občina odloča za novo opredelitev meje ureditvenega območja v smislu tehničnih popravkov meje;
b) Povečanje ureditvenih območij bo rezultat širše strokovne analitične preučitve na osnovi demografsko – socialnih, gospodarskih, funkcionalnih in drugih prostorsko – razvojnih razlogov:
– s podrobnejšo analizo ureditvenih območij naselij (obnova stavbnega fonda, dopolnilna gradnja – plombe, nezazidana stavbna zemljišča, zgoščevanje, ipd) bo občina pridobivala »na zalogo« stavbna zemljišča kot strateška razvojna območja občine;
– z vizijo razvoja ter ohranitve kmetijske dejavnosti je dopustno graditi nove kmetije tudi zven ureditvenih območij naselij;
– nova razpršena gradnja ni dovoljenja;
b) Ohranjanje kulturne krajine naj bo rezultat meril, pogojev in usmeritev predpisanih v urbanističnem redu občine, oziroma v občinskih lokacijskih načrtih:
– s splošnimi in posebnimi merili, usmeritvami in pogoji naj se usmerja urbanistično in arhitekturno oblikovanje naselij ter njihovih integralnih delov v enovito in skladno zaokroženo celoto;
– z ustreznimi postavitvami objektov v prostor, z zadostnimi odmiki in s smotrno namensko rabo površin na parceli se lahko omogoči optimalne bivalne pogoje na lokaciji oziroma zemljišču;
– s predpisanimi jasnimi merili, pogoji in usmeritvami v urbanističnem redu občine oziroma v občinskem lokacijskem načrtu se omogoči jasne razmere v prostoru;
c) Obstoječe nove površine za motorni promet morajo biti projektirane in izvajalne tako, da omogočajo nemoteno odvijanje vseh vrst prometa:
– za objekte oziroma prostore skupne rabe mora biti zagotovljeno zadostno število parkirišč na javnem prostoru;
– parkirišča stanovalcev se predvidijo v okviru funkcionalnih površin stanovanjske stavbe;
– površine za peš promet morajo omogočati neovirano gibanje tudi funkcionalno oviranim osebam;
– zasnova naselij in prometne komunikacije morajo omogočati neovirano izvajanje vseh vrst intervencijskih posredovanj.
9. člen
4.3 Usmeritve za razporejanje dejavnosti in rabo prostora
(1) Usmeritve za razporejanje dejavnosti so določene glede na planirano pretežno namembnost območij in površin.
(2) Usmeritve za dejavnosti so določene za:
– območja in površine za poselitev,
– površine, ki niso namenjene poselitvi.
10. člen
4.3.1 Območja in površine za poselitev
(1) Območja, ki so namenjena za poselitev so:
a) območja stanovanj (S):
– območja eno ali dvostanovanjskih stavb (SE),
– območja večstanovanjskih stavb (SV),
– stanovanjska območja za posebne namene (SS),
– območja počitniških hišic (SP),
b) območja javne infrastrukture (D):
– območja vzgoje in izobraževanja (DI),
– območja za šport (DS),
– območja zdravstva (DZ),
– območja socialnega varstva (DV),
– območja kulture (DK),
– območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti (DC),
c) območja proizvodnih dejavnosti (P):
– druga proizvodna območja (PD),
d) mešana območja (M):
– območja urbanih središč (MS),
e) območja kmetijskih zemljišč (K),
f) območja razpršene gradnje – zazidana stavbna zemljišča (R).
(2) Območja stanovanj (S) so pretežno namenjena bivanju s spremljajočimi dejavnostmi javne infrastrukture, storitvenih in poslovnih dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem in hkrati ne vplivajo na okolico.
(3) Območja javne infrastrukture (D) so namenjena za potrebe izvajanja vzgoje in izobraževanja, športa, zdravstva in socialnega varstva, kulture, javne uprave in opravljanje verskih dejavnosti.
(4) Območja proizvodnih dejavnosti (P), druga proizvodna območja so namenjena stavbam za proizvodnjo in skladišča. V območja se bodo usmerjale proizvode dejavnosti, obrt, poslovne dejavnosti, trgovine za občasno oskrbo, storitvene dejavnosti.
(5) Območja mešane rabe (M) so namenjena oskrbnim in storitvenim dejavnostim, turizmu in gostinstvu, poslovnim in manjšim proizvodnim dejavnostim (manjši obseg, manjši vplivi) ter stanovanja.
(6) V območja za kmetijstvo (K) se bodo usmerjale dejavnosti kmetijske proizvodnje (farme, nove kmetije). Območja se namenijo izključno za kmetijsko proizvodnjo; v primeru posamičnih kmetij je možno tudi bivanje, kot sestavni del kmetije.
(7) Na površinah razpršene gradnje – zazidana stavbna zemljišča izven območij urejanja (R) se bo dopuščalo ohranjanje in delno dopolnjevanje obstoječih objektov in dejavnosti. Namembnost teh površin je stanovanjska in kmetijska, možne pa so tudi turizem, gostinstvo, oskrba in storitve.
11. člen
4.3.2 Površine, ki niso namenjene poselitvi
(1) Površine, ki niso namenjene za poselitev, so:
a) območja športno rekreacijskih in zelenih površin (Z):
– območja za šport in rekreacijo (ZS),
– parki (ZP),
– pokopališča (ZK),
b) območja kmetijskih zemljišč (K),
c) območja gozdov (G),
d) območja za obrambo (OB),
e) območja za površinskih voda (V),
f) območja za sanacijo.
(2) V območja za športno rekreacijskih in zelenih površin (Z) se bodo usmerjale športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
(3) Območja za kmetijstvo (K) se namenijo izključno za kmetijsko proizvodnjo; varujejo se kmetijske površine, trajno namenjene kmetijski proizvodnji – najboljša kmetijska zemljišča.
(4) Območje gozdov se bo urejalo v smislu varstva in ohranjanja vloge javnih zelenih površin, kamor se bodo usmerjale dejavnosti prostega časa; varuje se gozdove s posebnim namenom.
(5) Območja za potrebe obrambe so namenjena za dejavnosti vojske, obrambe in civilne zaščite, podrobneje so opredeljena območja P – poligonov in V – vojašnic.
(6) Območja za sanacijo so namenjena posegom za povrnitev stanja pred začetkom eksploatacijskih del v kamnolomih.
12. člen
4.3.3 Območja urejanja
V Občini Škofljica se bodo dejavnosti usmerjale v prostor skladno z določeno namensko rabo površin. Območja urejanja so razvidna v tabeli 1. Raba površin je grafično določena na preglednem katastrskem načrtu v merilu 1:5000 v analogni in digitalni obliki. Osnova za prikaz razmejitev in za uporabo prostorskega plana v merilu 1:5000 je izključno usklajen in geolociran digitalni katastrski načrt (DKN).
Oznake ureditvenih območij iz Prostorskih sestavin dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Vič – Rudnik za obdobje 1986 – 1990, za območje občine Škofljica (dopolnjene leta 1991, 1993, 1994 in 1998) so bile nadomeščene z novimi oznakami na podlagi Pravilnika o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03).
Spremembe oznak so prikazane v spodnji tabeli.
Tabela 1: Območja urejanja
+---------------------------------------------------------------------------+
| |
|ŠKOFLJICA |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|stara oznaka |nova oznaka |naziv območja |
| | | |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/1 |ŠSE 9/1 |Pleše |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VO 9/1 |ŠMS 9/1 – 1 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VO 9/2 |ŠMS 9/1 – 2 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/10 – 1 del |ŠDZ 9/1 |Lekarna |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/10 – 1 del |ŠDI 9/1 |Osnovna šola |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VM 9/1 del, 2. kmet. zemljišče |ŠDC 9/1 |Cerkev |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VM 9/1 del |ŠZK 9/1 |Pokopališče |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VR 9/1 |ŠZS 9/1 |Zelene površine |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VP 9/1 |ŠPD 9/1 |Proizvodna cona |
| | |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče |ŠIP 9/1 |Parkirišče za tovornjake|
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, gozd |ŠIZ 9/1 |Železniška postaja |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|gozd |ŠLN 9/1 |Kamnolom Pleše |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/2 – 1 |ŠSE 9/2 |Dole |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/2 – 2 |ŠSP 9/2 |Dole |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, gozd |ŠZS 9/2 |Zelene površine – |
| | |Lisičje |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, gozd |ŠPD 9/2 |Proizvodna cona Reber |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VT 9/2 |ŠI 9/2 |Avtocesta |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/3 |ŠSE 9/3 |Lanišče |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče |ŠZS 9/3 |Rekreacijske površine |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/4 del |ŠSE 9/4 – 1 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/4 del |ŠSE 9/4 – 2 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/5 |ŠSE 9/5 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/6 |ŠSE 9/6 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/7 |ŠSE 9/7 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/8 |ŠSE 9/8 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/9 del |ŠSE 9/9 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče |ŠZP 9/9 |Zelene površine |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/9 del |ŠOC 9/9 |Čistilna naprava |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/10 – 2 |ŠSE 9/10 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/10 – 1 |ŠSV 9/10 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, 2. kmet. |ŠZP 9/10 |Zelene površine – |
|zemljišče, | |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/11 |ŠSE 9/11 |Klanec |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/12 |ŠSE 9/12 |Zalog |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/13 |ŠSE 9/13 | |
| | |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/14 |ŠMP 9/14 |Škofljica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/15 |ŠSE 9/15 |Lanišče |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/16 |ŠSE 9/16 |Boršt |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 9/17 |ŠSE 9/17 |Lisičje |
+---------------------------------------------------------------------------+
+---------------------------------------------------------------------------+
| |
|LAVRICA |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|stara oznaka |nova oznaka |naziv območja |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/1 del |ŠSE 4/1 |Orle |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, gozd |ŠZS 4/1 |motokros |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, gozd |ŠLN 4/1-1 |kamnolomi Orle |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, gozd |ŠLN 4/1-2 |kamnolomi Orle |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VT 4/1 |ŠI 4/1 |Avtocesta |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|območje obrambe |ŠOB 4/1 |Grmez |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/2 |ŠSE 4/2 |Sela |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, gozd |ŠZ 4/2 |Dolina potoka Grivek |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VT 4/2 |ŠI 4/2 |Avtocesta |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|območje obrambe |ŠOB 4/2 |Dolina potoka Grivek |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/3 |ŠSE 4/3 |Srednja vas |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, 2. kmet. |ŠDC 4/3 |Pastoralni center |
|zemljišče, gozd | | |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VT 4/3 |ŠI 4/3 |Avtocesta |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/4 del |ŠSE 4/4 |Lavrica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/4 del |ŠSV 4/4 – 1 |Lavrica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/4 del |ŠSV 4/4 – 2 |Lavrica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/4 del |ŠMS 4/4 |Lavrica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/4 del |ŠDI 4/4 |Lavrica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/8 del, |ŠMP 4/4 |Dolenjska cesta |
|VP 4/2 | | |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/5 |ŠSE 4/5 |Lavrica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/6 |ŠSE 4/6 |Babna Gorica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/7 |ŠSE 4/7 |Babna Gorica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/9 |ŠSE 4/9 |Hrastarija |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/10 |ŠSE 4/10 |Erbežnikov hrib |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 4/11, |ŠSE 4/11 |Škofljica |
|1. kmet. zemljišče | | |
+---------------------------------------------------------------------------+
+---------------------------------------------------------------------------+
| |
|GUMNIŠČE |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|stara oznaka |nova oznaka |naziv območja |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 11/1 |ŠSE 11/1 |Glinek |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|R |ŠDV 11/1 |Bolnica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmet. zemljišče, 2. kmet. |ŠZS 11/1 |Zelene površine – Glinek|
|zemljišče | | |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 11/2 |ŠSE 11/2 |Gumnišče |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|gozd |ŠZ 11/2 |Gumniški vrh |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 11/3 |ŠSE 11/3 |Gorenje Blato |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 11/4 |ŠSE 11/4 |Trstivka |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 11/5 |ŠSE 11/5 |Špičasti hrib |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 11/6 – 1 |ŠSE 11/6 – 1 |Špičasti hrib |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 11/6 – 2 |ŠSE 11/6 – 2 |Špičasti hrib |
+---------------------------------------------------------------------------+
+---------------------------------------------------------------------------+
| |
|PIJAVA GORICA |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|stara oznaka |nova oznaka |naziv območja |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/1 del |ŠSE 12/1 |Pijava Gorica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/1 del |ŠMS 12/1 |Pijava Gorica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/1 del |ŠMS 12/2 |Pijava Gorica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/1 del |ŠMS 12/3 |Pijava Gorica |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VM 12/1 |ŠEN 12/1 |Bencinski servis |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/2 |ŠSE 12/2 |Drenik |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/3 |ŠSE 12/3 |Brezje |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/4 |ŠSE 12/4 |Smrjene |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/5 – 1 del |ŠSE 12/5 – 1 |Kopanke zahod |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/5 – 2 |ŠSE 12/5 – 2 |Kopanke vzhod |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/5 – 3 |ŠSE 12/5 – 3 |Kopanke jug |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/6 |ŠSE 12/6 |Gabrovec |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/7 del |ŠSE 12/7 |Gradišče |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/8 del |ŠSE 12/8 |Lazi |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/8 del |ŠZS 12/8 |Rekreacijske površine |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|1. kmetijsko zemljišče |ŠZS 12/9 |Rekreacijske površine |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/9 |ŠSE 12/9 |Vrh nad Želimljami |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/10 – 1 |ŠSE 12/10 – 1 |Vrh nad Želimljami – |
|del | |sever |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/10 – 2 |ŠSE 12/10 – 2 |Vrh nad Želimljami – jug|
|del | | |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|R |ŠDC 12/10 – 1 |Cerkev Sv. Petra |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/11 – 1 |ŠSE 12/11 – 1 |Vrtača |
+----------------------------------+---------------+------------------------+
|VS 12/11 – 2 |ŠSE 12/11 – 2 |Vrtača |
+---------------------------------------------------------------------------+
+---------------------------------------------------------------------------+
| |
|ŽELIMLJE |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|stara oznaka |nova oznaka |naziv območja |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/1 – 1 |ŠSE 13/1 – 1 |Želimlje |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/1 – 2 |ŠSE 13/1 – 2 |Želimlje |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/1 – 3 del |ŠSE 13/1 – 3 |Želimlje |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/4 |ŠSE 13/1 – 4 |Strmec |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/1 – 3 del |ŠDI 13/1 |Osnovna šola |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/1 – 3 del |ŠDI 13/2 |Gimnazija in dijaški dom |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/1 – 3 del |ŠZK 13/1 |Pokopališče |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/2 |ŠSE 13/2 |Klada |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/3 |ŠSE 13/3 |Podreber |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/5 |ŠSE 13/5 |Plesa |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/6 |ŠSE 13/6 |Brezovec |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
|VS 13/7 |ŠSE 13/7 |Skopačnik |
+----------------------------------+--------------+-------------------------+
13. člen
4.4 Usmeritve za varstvo narave in kulturne dediščine
(1) Usmeritve za varstvo narave
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu "Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine Škofljica" (ZRSVN, OE Ljubljana, oktober 2002), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine.
(2) Ohranjanje narave
Na območju Občine Škofljica ni zavarovanih objektov in območij naravne dediščine. Občina se bo zavzemala za ohranjanje območij in objektov, ki so opredeljena za republiška obvezna izhodišča (predlog za krajinski park Ljubljansko barje) in tista, ki so predlagana za zavarovanje:
(a) Krajinski park Ljubljansko barje (KP)
(b) Ljubljansko barje – najvišje vrednoteni predeli (NR)
(c) Dolina Strajanovega brega (SNR)
(d) Dragel – močvirna dolina (NR)
(3) Na območju Občine Škofljica se varujejo območja in objekti naravne dediščine po seznamu, ki je sestavni del posebnih strokovnih podlag (grafični in tekstualni del). Strokovne podlage za varstvo naravne dediščine so sestavni del tega odloka
(4) Usmeritve za varstvo kulturne dediščine
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji navedeni v strokovnem gradivu "Strokovne podlage s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Škofljica" (ZVKDS, OE Ljubljana, januar 2003), ki so priloga temu odloku in se hranijo na sedežu občine. Cilji varstva kulturne dediščine so vzdrževanje in obnavljanje KD ter preprečevanje njene ogroženosti, varovanje KD na mestu samem, ohranjanje kulturne raznovrstnosti in identitete, načrtovanje in izvajanje posegov v prostor na način, da ne prizadenejo varovanih vrednot in materialne substance dediščine ter prispevajo k trajni ohranitvi dediščine.
(5) Ohranjanje kulturne dediščine
Občina se bo zavzemala za ohranjanje zavarovanih območij in objektov kulturne dediščine, ki so opredeljeni za republiška obvezna izhodišča (Arheološko območje Ljubljansko barje) ter razglašene spomenike:
– Arheološko najdišče pri cerkvi sv. Marjete – Golo,
– Cerkev sv. Simona in Jude – Pijava Gorica,
– Hiša Želimlje 9 – Želimlje.
14. člen
4.5 Usmeritve za varstvo pred hrupom
(1) V območjih ohranjanja narave in območjih naravnih parkov so dopustne dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za I. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95, 66/95).
(2) V območjih za stanovanja (S), za javno infrastrukturo (D), za športno rekreacijske in zelene površine (Z), za parkovne površine (ZP) in za pokopališča (ZK) so dopustne dejavnosti, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za II. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(3) V območjih za mešano rabo (M) so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za III. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
(4) V območjih za proizvodnjo (P), za prometno (I), telekomunikacijsko (T), energetsko (E) in komunalno (O) infrastrukturo so posegi dopustni, če hrup, ki ga povzročajo, ne preseže ravni hrupa, kot jih za IV. območje dopušča uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju.
15. člen
4.6 Usmeritve za urejanje vodotokov
(1) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov v obvodnem prostoru je treba upoštevati varstvene pasove vodotokov, ki znašajo za potoke, hudournike, suhe hudourniške struge in umetne vodotoke 5 m od zgornjega roba brežine. V tem pasu mora biti omogočen dostop in vzdrževanje vodotoka, gradnja objektov in trajnih ovir pa ni dopustna.
(2) Pri urejanju prostora in izvajanju posegov na Barju je treba upoštevati poplavna območja. V tem pasu je omejena gradnja objektov in trajnih ovir. Graditev objektov prav tako ni dopustna na zemljiščih, katera so nasuta nad koto poplavne vode brez upravnih dovoljenj.
16. člen
4.7 Usmeritve za infrastrukturno urejanje
(1) Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja naselij. Dosedanja infrastrukturna opremljenost naj se v bodoče dopolnjuje na območjih z neustrezno ali pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo. Prednostno se z infrastrukturo opremljajo območja podtalnice, virov pitne vode in varstvenih pasov pitne vode ter drugih naravnih vrednot.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.
(3) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je pri poseganju v prostor treba upoštevati v tem planu določene varstvene pasove in pogoje upravljavcev naprav.
17. člen
4.7.1 Usmeritve za prometno omrežje
Usmeritve za prometno urejanje so:
– prometna razbremenitev Kočevske ceste,
– zmanjševanje tranzitnega prometa v naseljih,
– umirjanje prometa skozi naselja,
– prometna razbremenitev središča Škofljice in povečana varnost za vse udeležence,
– prometna sanacija v območjih z neustreznim in slabo razvitim prometnim omrežjem,
– zagotavljanje dostopnosti in povezanosti naselij in območij delovnih mest z javnim potniškim prometom,
– zagotavljanje višjega standarda za pešce, urejanje omrežja sprehajalnih poti znotraj naselij in v rekreacijskih območjih oziroma njihovih povezav,
– zagotavljanje možnosti za kolesarjenje na samostojnih voziščih za kolesarje oziroma za varno kolesarjenje, združeno na prometnih površinah z drugimi udeleženci v prometu.
18. člen
4.7.2 Usmeritve za vodne vire in omrežje za oskrbo s pitno vodo
Usmeritve za vodne vire in za oskrbo s pitno vodo so:
– varovanje zajetih in potencialnih vodnih virov,
– dograditev vodovodnega omrežja na območjih brez vodovodnega omrežja,
– izboljšanje (sanacija in obnova) obstoječega vodovodnega omrežja.
Občina bo v nadaljnjem zavarovala vse zajete vodne vire in potencialne vodne vire.
19. člen
4.7.3 Usmeritve za odvajanje in čiščenje odplak
Usmeritve za odvajanje in čiščenje odpadnih vod so:
– dograditev omrežja za odvajanje odpadnih vod, prednostno na območjih naravne in kulturne dediščine ter na območjih varstvenih pasov za oskrbo s pitno vodo,– ureditev čiščenja odpadnih vod z naravnimi samočistilnimi sistemi za razložena naselja in poselitvena območja, ki so oddaljena od zbiralnikov odpadnih vod,
– sanacija obstoječega in ureditev novega odvodnjavanja meteornih voda iz utrjenih površin, prednostno na območjih naravne in kulturne dediščine ter na območjih varstvenih pasov za oskrbo s pitno vodo.
20. člen
4.7.4 Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave
Usmeritve za energetske vire, omrežje in naprave so:
– oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno (kabelska kanalizacija),
– za nova območja zazidave je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oz lokacij TP,
– na območjih redkejše poselitve naj se uveljavljajo lokalni obnovljivi energetski viri,
– razpelje se primarno plinovodno omrežje ob Dolenjski cesti za potrebe Lavrice, Škofljice in naselij v njuni okolici.
21. člen
4.7.5 Usmeritve za omrežje zvez
Sisteme zvez je potrebno pospešeno razvijati in z njimi opremljati vsa naselja, da se zagotovi kakovostne in enakovredne pogoje za delo in bivanje na celotnem ozemlju občine.
22. člen
4.7.6 Usmeritve za ravnanje z odpadki
Usmeritve za ravnanje z odpadki so:
– spodbuja se selektivno zbiranje in deponiranje trajnih odpadkov,
– občina bo s sosednjimi občinami nadzorovala odlaganje trajnih in posebnih odpadkov na skupno odlagališče na Barju,
– občina bo spodbujala kompostiranje in dispozicijo razgradljivih odpadkov manjših količin na izvoru odpadkov (individualna gospodinjstva),
– občina bo skupaj s svojimi službami sprotno sanirala nelegalna odlagališča odpadkov in izvajala ukrepe za preprečevanje nastanka novih nelegalnih odlagališč.
23. člen
4.8 Usmeritve za obrambo in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Za obrambo sta perspektivni naslednji območji:
– Sela pri Ljubljani – območje izključne rabe;
– Grmez – območje izključne rabe.
24. člen
4.9 Usmeritve za zaščito in reševanje
Poleg usmeritev za urejanje vodotokov in za vodne vire je treba pri poseganju v prostor upoštevati tudi ogrožena območja zaradi poplav, erozije ali zemeljskih plazov. Poseganje v prostor je v teh območjih omejeno.
25. člen
4.10 Usmeritve za mineralne surovine
(1) Vsa območja eksploatacije mineralnih surovin se po zaključku pridobivanja sanirajo v primarno rabo, ki obdaja posamezno območje eksploatacije (gozd, kmetijske površine).
(2) Pridobivanju je namenjeno območje kamnoloma Pleše, ki se po zaprtju sanira.
(3) Pridobivanje se opusti na območju kamnolomov pod vasjo Orle ter v okolici Lanišča in Želimelj, ki so namenjena sanaciji prostora.
5. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
26. člen
5.1 Zasnova območij kmetijskih zemljišč
S prostorskim planom so opredeljena najkvalitetnejša in druga kmetijska zemljišča, ki so prikazana grafično.
27. člen
5.2 Zasnova območij gozdov
Gozdne površine so v prostorskem planu opredeljene kot gozdovi posebnega namena in ostali gozdovi. Gozdove posebnega namena delimo na območja gozdov z ekološko funkcijo in na območja gozdov z socialno funkcijo.
28. člen
5.3 Zasnova poselitve
(1) Poselitev naj se usmerja v ureditvena območja naselij. Dejavnosti naj se usmerjajo v skladu s plansko opredeljeno namembnostjo površin in dopustnimi dejavnostmi v okviru posamezne pretežne namenske rabe. Vrste dejavnosti za posamezno namembnost so opredeljene tako, da se z namensko rabo ne ustvarja stroga delitev na posamezne ločene vrste rab, temveč se dopušča preplet dejavnosti. V posameznih rabah (območjih urejanja) naj se omejujejo tiste dejavnosti, ki prekomerno in negativno vplivajo na osnovno prevladujočo rabo in lahko predstavljajo omejitev ali razvrednotenje osnovne rabe.
(2) Zasnova poselitve za vsa naselja v občini je opredeljena z usmeritvami za razporejanje dejavnosti in rabo prostora v 9. do 12. členu tega odloka ter v grafičnih prikazih namenske rabe.
(3) S prostorskimi izvedbenimi akti se plansko določena namenska raba podrobneje določi za posamezna območja in površine. Dopustne vrste dejavnosti lahko za posamezno območje urejanja odstopajo od plansko določene rabe glede na značaj območja ali usmeritev za bodoči razvoj, vendar tako, da se s tem prekomerno ne povečajo obremenitve okolja, da se ne spremeni pretežna namembnost posameznega območja urejanja. Odstopanja od pretežne rabe so dopustna, če ima nova raba značaj dopolnilne dejavnosti k osnovni rabi območja.
29. člen
5.4 Zasnova rekreacije in javnih zelenih površin
(1) Rekreacija je v prostorskem planu planirana:
– v območjih za rekreacijo kot izključna raba.
(2) Planirana območja za rekreacijo so:
– proga za motokros v bližini vasi Sela, zahodno od avtoceste,
– območje JV od naselja Orle – dolina potoka Grivek,
– južno od naselja Lisičje,
– posamezna območja znotraj naselja Škofljica,
– območje Gumniškega vrha,
– območja namenjena športnim in otroškim igriščem in površinam.
(3) Rekreacijska raba je dovoljena tudi na območju Krajinskega parka Barje, v kolikor se izvajajo aktivnosti, ki ne obremenjujejo okolja krajinskega parka. Omejujejo naj se vsi posegi, ki bi lahko razvrednotili kvalitete tega prostora.
(4) Rekreacijo se usmerja tudi v območja gozda, prednostno v območja gozdov z posebnim namenom.
30. člen
5.5 Zasnova prometa
5.5.1 Razbremenilne in obvozne ceste
Za razbremenitev dvojnega križišča in povečanje pretoka prometa skozi Škofljico se preusmeri tranzitni promet iz smeri Kočevja na hitro cesto Škofljica – Grosuplje. Na isto cesto se usmeri tudi tovorni promet iz kamnoloma Pleše.
31. člen
5.5.2 Izboljšanje prometne infrastrukture
(1) Izvedejo se posodobitve in rekonstrukcije cest in ulic v naseljih za nemoten prevoz intervencijskih in drugih vozil.
(2) V sklopu prometnih površin se uredijo pločniki, kolesarski pasovi, prehodi, prednostno v območjih velike gostote peš prometa.
32. člen
5.5.3 Kolesarske poti, steze in povezave
(1) Varujejo se površine za ureditev kolesarske povezave Ljubljana – Škofljica – Grosuplje – Ivančna Gorica.
(2) Planirana je kolesarska medobčinska povezava proti Ljubljani.
(3) Kolesarske steze naj se uredijo tudi med posameznimi naselji, zlasti po trasah šolskih poti. V ta namen naj se varujejo potrebni odmiki od obstoječih prometnih površin za dolgoročne ureditve kolesarskih stez.
(4) Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč naj se kolesarske poti in steze izvajajo v čim večji meri na samostojnem vozišču, ločeno od drugih vrst prometa.
33. člen
5.6 Zasnova komunalne ureditve
(1) S tem prostorskim planom se določa območje glavnega kanalizacijskega kolektorja s katerim se bo v prvi fazi uredilo odvajanje odpadnih voda za naselje Lavrica. V nadaljnji fazi se omrežje nadaljuje do Škofljice in bližnjih naselij. Kanalizacijsko omrežje je skupnega – javnega pomena in temeljna naložba za celovito sanacijo poselitvenega prostora severnega dela občine.
(2) Poleg kanalizacijskega omrežja se, kot del sistema čiščenja odpadnih vod, gradijo čistilne naprave, prednostno na območjih varstvenih pasov za oskrbo s pitno vodo in območjih ohranjanja naravnih in kulturnih vrednot.
(3) Vsa nova poselitvena območja je treba predhodno celovito komunalno urediti.
34. člen
5.7 Zasnova območij proizvodnih dejavnosti
Razmestitev proizvodnih dejavnosti sloni na že obstoječih in načrtovanih lokacijah za proizvodne dejavnosti.
6. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE PROSTORSKEGA PLANA
35. člen
6.1 Usmeritve za načine urejanja prostora s občinskimi lokacijskimi načrti
Območja, ki se urejajo s občinskimi lokacijskimi načrti:
Tabela 2: Planirani občinski lokacijski načrti
-------------------------------------------------------------------
Oznaka Naselje in naziv Planirani prostorski
območja območja urejanja izvedbeni načrti
urejanja
-------------------------------------------------------------------
2A/2, 2A/3 v ŠSE 4/5 Lavrica Obln
ŠSE 4/2 Sela Obln
ŠSE 9/4 – 2 Škofljica Obln
ŠSE 13/6 Brezovec Obln
ŠPD 9/2 Reber Obln
ŠIP 9/1 Škofljica Obln
ŠZS 4/1 Sela Obln
ŠLN 9/1 Pleše Obln
ŠLN 4/1 – 1 in 4/1 – 2 Orle Obln
ŠDC 4/3 Srednja vas Obln
-------------------------------------------------------------------
Tolmač oznak iz tabele:
Obln – občinski lokacijski načrt
36. člen
6.2 Programske zasnove
Programske zasnove za občinski lokacijski načrt za:
– ureditvene enote 2A/2 in 2A/3 v območju urejanja ŠSE 4/5 Lavrica,
– za območje urejanja ŠSE 4/2 Sela,
– za območje urejanja ŠSE 9/4 – 2 Škofljica,
– za območje urejanja ŠSE 13/6 Brezovec,
– druga proizvodna območja ŠPD 9/2 Reber – obrtno proizvodna cona,
– območja prometnih površin izven vozišča ŠIP 9/1 Škofljica – parkirišče za tovorna vozila,
– območja za šport in rekreacijo ŠZS 4/1 Sela – proga za motokros,
– območja nadzemnega pridobivalnega prostora ŠLN 9/1 Pleše – sanacija kamnoloma,
– območja nadzemnega pridobivalnega prostora ŠLN 4/1 – 1 in 4/1 – 2 Orle – sanacija kamnolomov,
– za pastoralni center ŠDC 4/3 na Lavrici.
6.2.1 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt za ureditvene enote 2A/2 in 2A/3 v območju urejanja ŠSE 4/5 Lavrica
(1) Določitev stavbnega zemljišča
Ureditvena enota 2A/2 zavzema severni del, ureditvena enota 2A/3 pa južni del ureditvenega območja ŠSE 4/5 Lavrica, ki je locirano na nižini Ljubljanskega barja zahodno od železniške proge nasproti osrednjega dela naselja Lavrica, ki je lociran pretežno na vzhodni strani železniške proge in Dolenjske ceste. Zemljišče za ureditveno enoto 2A/2 obsega naslednje parcelne številke v katastrski občini Rudnik: 1929/1, 1929/2, 1930, 1933, 1934/2, 1935, 1936/1, 1937/1 del. Zemljišče za ureditveno enoto 2A/3 obsega naslednje parcelne številke v katastrski občini Rudnik: 1911/2 del, 1912, 1914/1, 1914/2, 1916/1 del, 1916/3 del, 1916/4 del, 1916/7 del, 1917/1, 1918/2, 1920/1, 1920/10, 2317/2 del. Površina ureditvene enote 2A/2 znaša 22.938,9 m². Površina ureditvene enote 2A/3 znaša 24.787,9 m².
(2) Planska in prostorska dokumentacija
– Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92), za območje Občine Škofljica).
– Spremembe dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98).
– Prostorsko ureditveni pogoji za plansko celoto V4 Lavrica (Uradni list SRS, št. 6/88-350, 18/88 in Uradni list RS, št. 40/92-2005, 11/95-613.
– Spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V4 Lavrica (Uradni list RS, št. 77/98).
(3) Opis in organizacija dejavnosti
Nepozidane stavbne površine (46%) so deloma locirane na severnem delu, deloma na južnem delu ureditvenega območja. Preko celotnega območja poteka kanal za odvajanje zalednih meteornih voda oziroma posledično voda visoke talnice. Celotno območje je razdeljeno na štiri ureditvene enote (3 stanovanjske in eno zeleno območje, s tehnološkim objektom – kanalom):
2A/1 je oznaka za osrednji pozidan prostor, 2A/2 je oznaka za severni nepozidan prostor, 2A/3 je oznaka za južni nepozidan prostor in 9F je oznaka za območje odvodnega kanal meteornih voda.
Oznaka 2A pomeni območja namembnosti prosto stoječi gradnji družinskih stanovanjskih hiš ter objektov spremljajočih dopolnilnih dejavnosti stanovanjskega okolja ter ostalih dejavnosti, ki niso moteče za okolico in so tudi sicer ekološko neoporečne. Med te dejavnosti štejemo osnovno preskrbo, storitve, varstvo in vzgojo, igro, šport, rekreacijo ter ostale terciarne in kvartarne dejavnosti, ki niso moteče za okolico. Predvideni posegi v prostor, ki naj jih upošteva izdelovalec občinskega lokacijskega načrta:
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dopolnilne dejavnosti, ki so dovoljene v stanovanjskem okolju kot spremljajoče dejavnosti stanovanjskih območij in ne motijo okolico;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– postavitev pomožnih in začasnih objektov;
– postavitev informativnih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– gradnja oziroma postavitev ograj;
– vodnogospodarske ureditve;
– gradnja objektov, napeljav, naprav in opreme za obrambo in zaščito.
Za manjkajoče programe smo predvideli lokacijo na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč, ki so predmet teh programskih zasnov. Program, velikost in lokacija bodo določeni na osnovi analiz, študij in izračunov izvedenih v naslednjih poglavjih. Kot osnovo za dimenzioniranje oziroma izračun velikosti objektov in površin smo upoštevali predvideno število prebivalcev celotnega ureditvenega območja z oznako ŠSE 4/5 Lavrica.
(4) Pogoji in omejitve
Obstoječi kanal za odvajanje zalednih voda predstavlja naravno oviro, ki jo mora bodoča zazidava upoštevati vključno s pripadajočim zaščitnim zelenim vplivnim območjem. Del ozemlja spada v poplavno območje z oznako Q10 (10-letne poplavne vode) kar je razmeroma neugodno in zahteva odgovarjajoče tehnične rešitve pri gradnji objektov.
Zaradi specifične nosilnosti tal je tudi izvedba temeljenja po posebnih tehničnih rešitvah.
(5) Program in podrobnejša namenska raba prostora
Celotno območje je predvideno za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš. Za okvirni program spremljajočih dejavnosti upoštevamo število vseh prebivalcev kot osnovo za izračun potrebnih površin. Spremljajoči program stanovanjskih naselij:
– Osnovno šolstvo – učenci se vključujejo v osnovno šolo na Lavrici
– Varstvo in vzgoja
– Zdravstveno in socialno varstvo – Prebivalci obravnavanega območja lahko koristijo zdravstveno oskrbo in storitve v sosednji Škofljici.
– Pošta – bližina centralnega območja sosednje Lavrice izključuje možnost organizacije poštnih storitev (razen nabiralnikov) v za omenjene dejavnosti predvidenih objektih.
– Denarni zavod – veljajo enaki razlogi kot za pošto, da se denarne zadeve urejajo v predvidenih prostorih v sosednji Lavrici. Predlagamo postavitev bankomata v centralnem delu naselja.
– Družbeni center – za družbeni center ni osnove v številu prebivalcev (1000 – 3000), zato predlagamo skupni družbeni prostor za sestajanje prebivalcev, igro otrok, varstvo, klubski prostor, čitalnico, razne konjičke ipd. Lokacija naj bo središčna v povezavi z otroškim igriščem, športno rekreacijskimi površinami, trgovino ter ostalim skupnim programom.
– Uslužne in storitvene (obrtne) dejavnosti – lokacija za te dejavnosti je zanimiva zaradi bližine Lavrice, ki ima močno številčno osnovo prebivalstva. Poleg omenjenih je možna prisotnost še ostalih primarnih in terciarnih dejavnosti in sicer v obsegu in na način, ki ni moteče za okolico ter, da so ekološko neoporečne.
– Gostinstvo – na območju je možno predvideti gostinsko dejavnost s programom, obsegom in načinom, ki ni moteč za okolico in pod pogoji navedenimi v poglavju »objekti spremljajočih dejavnosti«.
– Igra, šport in rekreacija – Igrišča za najmlajše otroke se uredijo neposredno ob pripadajočih zgradbah. Igrišča za predšolske otroke, male šolarje se uredijo do 200 m oddaljenosti od stanovanj. Igralni park – za otroke vseh starosti – ter športne površine so lahko decentralizirane ali združene v športnem parku.
(6) Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Obstoječa struktura naselja naj se ohranja ter razvija tudi na območjih, ki so predmet urejanja z lokacijskim načrtom. To pomeni, da se ohranja sistem notranjih stanovanjskih ulic, ki se pravokotno priključujejo na dovozno cesto, ki poteka ob železniški progi ter celotno območje preko dveh prehodov čez železniško progo povezuje območje z Dolenjsko cesto.
Postavitev objektov v prostor ter njihova orientacija naj omogoča potek vzdolžne osi objekta (slemena) vzporedno s priključno stanovanjsko ulico. Lokacija osrednjega dela območja s programom spremljajočih dejavnosti je predvidena v severovzhodnem delu ureditvene enote 2A/3 neposredno ob dovozni cesti s katere je dovoz na površine parkirišča. V notranjost si sledijo dejavnosti skupnega pomena, ki tvorijo zvočno pregrado proti stanovanjskim objektom v notranjosti prostora. Območje obstoječega zbirnega kanala zalednih voda naj se dejavno vključi v dogajanje v prostoru. Odmik objektov od roba kanala minimalno 5.0 m oziroma po naravovarstvenih pogojih. Pri umestitvi objektov v prostor je treba upoštevati negativne vplive bližnje železniške proge, ki jih je možno omiliti tudi s smotrno orientacijo objektov kot tudi njihovo postavitev na parceli ter ustreznimi, lahko tudi ozelenitvenimi, zasloni.
(7) Usmeritve za arhitekturno oblikovanje
Prosto stoječa zazidava:
– družinske stanovanjske hiše so lahko: enostanovanjske ali dvostanovanjske (dvojčki, etažna lastniška stanovanja)
– etažnost max.: K + P + N + 1M
– dolžina objekta: min.8.50 m, max. 15.00 m
– širina objekta: min. 6.00 m, max. 10.50 m
– višina slemena (nad koto pritličja) max. 12.00 m
– višina strešnega napušča na kapu: max. 6.00 m
– višina kolenčnega zidu: max. 0.80 m
– kota pritličja nad koto terena pri vhodu: 0.30 m
– tlorisno razmerje objektov (dolžina: širina) 1,4:1 do 2:1
– streha nad osnovnim tlorisom: simetrična dvokapnica
– enokapne strehe niso dovoljene nad nobenim delom objekta
– podaljšana strešina nad posameznimi deli objekta v obloki nadstreškov ali streh se ne obravnava kot enokapna streha
– smer slemena: vzporedna z daljšo stranico objekta
– naklon strešin (enak na vseh elementih objekta): 38 – 45°
– členitev strešin: po višini je dovoljena, po tlorisu je dovoljena
– kritina: drobnostrukturna
– barva: opečno rdeča do temno rjava,
od cementno sive do temno sive
Objekti spremljajočih dejavnosti:
Spremljajoče dejavnosti stanovanjskih območij (osnovna preskrba, storitve, zdravstvo, šolstvo in varstvo) se lahko izvajajo v samostojnih objektih oziroma so locirani v posameznih delih družinskih stanovanjskih hiš. V kolikor se dejavnost izvaja v delu stanovanjske hiše zanjo veljajo enaka merila usmeritve in pogoji kot za oblikovanje prosto stoječih stanovanjskih hiš (A2) z dodatnimi merili, pogoji in usmeritvami: dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje, prostori obravnavanih dejavnosti ne smejo vplivati na programsko celovitost stanovanjske hiše, ločitev stanovanjskega dela objekta od nestanovanjskega mora biti jasna in nedvomna, dohoda v stanovanjski oziroma nestanovanjski del morata biti ločena in predvidena neposredno od zunaj (lahko skupni vetrolov), dovoljena je celostenska zasteklitev fasadnih zapor, materiali zapor fasadnih odprtin naj bodo enaki na vseh delih fasade, v kolikor se dejavnost osnovne preskrbe, storitev, zdravstva, šolstva in varstva izvaja v samostojnih prosto stoječih objektih zanje velja načelo svobodnega oblikovanja objektov oziroma upoštevanjem naslednjih meril, usmeritev in pogojev, dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje ter mora biti ekološko neoporečna, odmik od sosednjih objektov min. 2 x višina objekta, dostop, dovoz in dostava ne smeta ovirati ostalega prometa v naselju, etažnost: K + P.
Pri objektih v bližini železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito pred negativnimi vplivi železnice.
(8) Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Že v osnovi zasnovano naselje razmeroma pravilne oblike, naj svojo urejenost izpričuje tudi z usklajenimi gabariti objektov, orientacijo kot tudi postavitve objektov v prostor glede na odnos do zelenih površin tako na lastniških parcelah, kot do zelenih površin ter ostalega odprtega prostora, ki se oblikuje na severovzhodnem območju ureditvene enote 2A/3 kot skupni prostor za zadovoljevanje potreb skupnega pomena.
(9) Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Promet: Ob robu območja ob železniški progi poteka dovozna cesta, ki povezuje območje preko železniške proge z Dolenjsko cesto. Nanjo se pravokotno priključujejo notranje interne ceste naselja, ki se povezujejo s cesto na zahodni strani območja. Tako zasnovano prometno omrežje naj se nadaljuje tudi na prostoru predvidenem za urejanje z občinskim lokacijskim načrtom. Predvidena je stroga ločitev površin za motorni promet od površin za pešce. Površine za pešce – hodniki morajo biti višinsko ločeni od vozišča za motorni promet. Dimenzije nakloni, nivojski, prehodi ipd. morajo omogočati nemoteno gibanje tudi funkcionalno oviranim osebam. Intervencijski promet se odvija po površinah za motorni promet, ki morajo zato vsebovati vse elemente (brez slepih ulic, možnost obračanja), ki omogočajo vse vrste posredovanja ob vsakem času in različnih vremenskih pogojih. Kolesarji na internih cestah v naselju koristijo vozne površine za motorni promet. Parkirišča za javno uporabo se predvidijo v sklopu objektov oziroma površin javne rabe. Parkirišča naj bodo locirana neposredno ob glavni prometnici, da ne obremenjujejo notranjosti. Parkirišča za parkiranje osebnih vozil stanovalcev se predvidijo v sklopu funkcionalnih zemljišč družinskih stanovanjskih hiš.
Kanalizacija: Obvezna je ločitev meteornih od odpadnih voda. Odpadne vode se odvajajo v zbirni kanal, ki poteka po vzhodni strani območja, meteorne vode s streh in utrjenih površin pa se odvajajo v obstoječi recifient. Kanalizacija se izvaja po pogojih upravljavca kanalizacije.
Vodovod: Novo območje, ki je bo urejeno z občinskim lokacijskim načrtom, bo opremljeno z vodovodnim omrežjem in priključeno na primerno vodovodno omrežje.
Elektrika: Območje bo priključeno na elektroenergetsko omrežje.
(10) Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Tako severni del (2A/2) in južni del (2A/3) kot celotno območje leži na področju Ljubljanskega barja, ki je varovana naravna dediščina s specifično floro in favno. Na območju obstoječega zbirnega kanala zalednih voda naj se ohranjajo živalske in rastlinske vrste značilno za širšo barjansko pokrajino.
(11) Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Programska dopolnitev območja z novim centrom, kjer je predvidena dopolnilna dejavnost s prostori za prostočasne aktivnosti v objektih in na odprtem prostoru za prebivalce celotnega območja je bistven doprinos k dvigu kvalitete življenja celotnega predela. Za ustrezno zaščito proti bližnji železniški progi v obliki pasivne zaščite in aktivne zaščite je nadaljnji doprinos k izboljšanju bivalnega in delovnega okolja.
(12) Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Na celotnem območju urejanja ŠSE 4/5 Lavrica ni predvidenih območij izključne rabe prostora, možne izključne rabe niti območij omejene in nadzorovane rabe prostora v skladu z Navodilom za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).
6.2.2 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt za območje urejanja ŠSE 4/2 Sela
(1) Določitev stavbnega zemljišča
Za izdelavo lokacijskega načrta za celotno območje urejanja, ki ga sestavljata ureditvena enota 2A/1 novejša pozidava in ureditvena enota 2D/1 vaško jedro, smo se odločili na osnovi predhodnega proučevanja naselja ter ugotovili, da obstoječi stari del naselja (vaško jedro) nima fizičnih pogojev prevzeti sodobne aktualne programe oziroma dejavnosti. Predvsem je tu mišljena obcestna pozidava, katero želimo čimbolj ohraniti v nespremenjeni obliki. S tem pa smo lastnike postavili v neenak položaj z ostalimi graditelji na tem območju. Rešitev vidimo v sklopu celovite pozidave, kje je možno z ustreznim cestnim omrežjem aktivirati površine in objekte v notranjosti parcel – proč od ceste tako, da priključujemo omenjeno obcestno zazidavo na novo notranjo cestno mrežo, ki naj se vzpostavi na območju ureditvene enote 2A/1. Naselje leži pod Orlami na dnu zatoka Ljubljanskega barja ob lokalni cesti, ki poteka prek nizkega Smrečja na Orle. Predmet lokacijskega načrta je celotno območje urejanja z oznako ŠSE 4/2, ki ga sestavljata ureditveni enoti z oznako 2A/1 in 2D/1. Zemljišče obsega naslednje parcelne številke v katastrski občini Rudnik: 1188/1, 1188/2, 1193/1, 1194 del, 1221/1, 1221/2,k 1221/3, 1221/4, 1221/5, 1221/6, 1221/7, 1221/8, 1223/1, 1223/2, 1223/3, 1223/4, 1225/2, 1225/4, 1225/5, 1225/6, 1225/8, 1226/1, 1226/2, 1226/3, 1226/5, 1226/6, 1226/7, 1227 del, 1235 del, 1236 del, 1237, 1239/1, 1239/2, 1241/1, 1241/2, 1244/1, 1244/2, 1244/3, 1244/4, 1244/5, 1247/1, 1247/2, 1251/1, 1251/2, 1251/4 del, 1251/5, 1251/6, 1252 del, 1253 del, 1254/1, 1254/3, 1254/4, 1254/6, 1256/1, 1256/2, 1256/3, 1257 del, 1258/1 del, 1258/2, 1260/2 del, 1261, 1272/3 del, 1273/1 del, 1273/2 del, 1273/3, 1273/5 del, 1273/6, 1273/7 del, 1274, 1275/3, 1275/4 del, 1275/5, 1275/6, 1275/7 del, 1276, 1278/2, 1278/3, 1278/4, 1278/5, 1278/6, 1280, 1284/1 del, 1286 del, 1292/14, 1293/6 del, 1313 del, 1315, 1316/1 del, 1316/2 del, 1317/1, 1317/2, 1317/3, 1319/1, 1319/2, 1406/1, 1406/2, 1406/3, 1406/4, 1408 del, 1427/1, 1427/3, 1431/1, 1431/2, 1433/2 del, 1446/1 del, 1446/2, 1447 del, 1451/1, 1451/2, 1455/1 del, 1455/2, 1455/3, 1455/4, 1457 del, 1458/1 del, 2281/1, 2287/12, 2288 del, 2290/2 del, 2291/2, 2292/1, 2292/2, 2292/9, 2292/11, 2292/12, 2292/13, 2292/15, 2292/16, 2293 del, 2297/1. Površina obravnavanega območja znaša 89.805,3 m² ali 8.980 ha.
(2) Planska in prostorska dokumentacija:
Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92), za območje Občine Škofljica).
Spremembe dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98).
(3) Opis in organizacija dejavnosti
Iz dveh zaselkov oblikovano naselje vzdolž lokalne ceste vsebuje dvoje značilnih naselbinskih struktur, ki smo jim določili ureditvene enote z oznako 2A/1 in 2D/2. Ureditvena enota 2D/2 predstavlja starejše vaško jedro, ki vsebuje strnjeno obcestno pozidavo kmečkih gospodarstev (domačij). Po svoji zasnovi ter postavitvi objektov v prostor – pravokotno na cestno os – spominja na »kolonizatorsko« naselje. V tem smislu so razdeljene tudi parcele (na pasove ali trakove) ki so osnova kasnejši postavitvi objektov. Omenjena struktura naselja se pojavi le v krajšem ca. 200 m dolgem pasu ob vaški cesti. Ureditvena enota 2A/1 označuje preostali del ureditvenega območja z oznako ŠSE 4/2 Sela. Na preostalem delu območja izven vaškega jedra se situacija popolnoma spremeni. Parcele različnih oblik, velikosti ter orientacije so osnova za naključno postavitev objektov v prostor prav tako nastalega neorganiziranega naselja z izrazito mešano vsebino (bivanje, storitve, obrt). Razvejano cestno omrežje si utira pot do posameznih objektov nelogično in neekonomsko. V osnovi je to območje družinskih stanovanjskih hiš vendar s povprečno dovoljeno prisotnostjo spremljajočih dejavnosti stanovanjskega okolja. Obseg teh dejavnosti ter način njihovega izvajanja ne sme biti moteč za okolico.Bruto etažna površina prostorov spremljajočih dejavnosti sme znašati največ 30% bruto etažne stanovanjske površine objektov. Delež zazidanosti z objekti spremljajočih dejavnosti – pa največ 30%.
(4) Podrobnejša namenska raba prostora
V območju morfološke enote z oznako 2D/1 naj se ohranja obstoječa namembnost:
– družinske stanovanjske hiše kot samostojni prosto stoječi objekti oziroma v sklopu gospodarskih dvorišč;
– ohranjanje gospodarskih dvorišč s še aktivno uporabo posameznih objektov ter njihovega odnosa in vloge v aktivni dejavnosti posameznih domačij.
Dovoljena je sprememba namembnosti gospodarskih prostorov v stanovanja in obratno. Dovoljeno je oblikovanje več stanovanj v enem stanovanjskem objektu (največ 3 stanovanja/objekt). Pomožni objekti so dovoljeni le v sklopu stanovanjskih oziroma gospodarskih objektov. Za pomožne objekte veljajo isti pogoji in merila kot za osnovni objekt v sklopu katerega se nahajajo. Območje ureditvene enote z oznako 2A/1 in je namenjeno stanovanjski pozidavi ter objektom in prostorom spremljajočih dejavnosti se razprostira zahodno in vzhodno od v prejšnjem poglavju obravnavanega jedra vasi. Razmeroma obsežna nepozidana stavbna zemljišča omogočajo snovanje večjih poslovnih in obrtnih objektov. Realizacija dveh večjih objektov je vnesla nemir v sicer podeželsko naselje, ki je začutilo svojo priložnost.
Glede na naravne danosti je prostor primeren za večjo poslovno angažiranost. Bližina Lavrice je ugodna. K razvrednotenju ambienta stanovanjskega naselja prispeva trasa nove avtoceste, ki negativno vpliva na ekološko sliko prostora. Preorientacija vsebinske specifike naselja iz strogo stanovanjskega v poslovno območje je zato v neki meri pričakovana in upravičena tudi iz ekonomskih razlogov. Poslovne gradnje in gradnje avtoceste, ki so se zgodile prvotno kmečkemu in kasneje razširjenemu stanovanjskemu naselju so pustile rane tako v strukturi naselja, kot v njegovi vpetosti v naravno okolje. Zato je ustrezna rešitev, orientacija naselja v smeri nove vsebinske specifike – stanovanjsko poslovnega naselja. Odnos površin je obdelan v 2. poglavju (opis in organizacija dejavnosti). V območje je treba opredeliti površine za igro, šport in rekreacijo za vse starostne skupine.
(5) Usmeritve za urbanistično oblikovanje
V ureditveni enoti 2D/1 – vaško jedro naj se ohranja obstoječa struktura pozidave z vsemi značilnostmi postavitve objektov v prostor ter njihovimi medsebojnimi odnosi. Predvsem je tu mišljeno ohranjanje dvorišč domačij ter razpored objektov glede na osrednji prostor – dvorišče. Tudi sprememba namembnosti posameznih objektov (kar je dovoljeno) v sklopu dvorišča naj ne vpliva na spremembo zasnove dvorišč. Ohranjajo se obstoječi dostopi in uvozi iz dovozne ceste do objektov. Korekture so možne le kot tehnične izboljšave obstoječega stanja v smislu povečanja varnosti ter funkcionalnih izboljšav tehničnih elementov prometnic. Enako velja tudi za dovozno cesto, ki povezuje ta del naselja z lokalno cesto. Objekti so s svojo vzdolžno osjo slemena postavljeni pravokotno na os dovozne ceste, razen objektov na skrajnem severnem delu ceste, ki zaključujejo zazidavo z vzporedno postavitvijo na os ceste. Objekti so izrazito vzdolžno zasnovani tudi preko razmerja stranic 1:2. To razmerje se je povečalo postopoma z dozidavo novih objektov v razpoložljiv prostor na parcelah, ki so trakasto (v pasovih) potekale od ceste v notranjost prostora. Ohranja naj se vertikalni gabarit posameznih objektov četudi se objektu spremeni namembnost. Obstoječa velikost objektov je bila posledica njihove namembnosti v sklopu dvorišča. Rezultat je značilna linija strešin celotnega dela naselja.
Zgoščevanje zazidave na zazidanih stavbnih zemljiščih ter novogradnje na nezazidanih stavbnih zemljiščih v ureditveni enoti 2A/1 naj se načrtuje v smislu saniranja obstoječega stanja. Sedanja struktura obcestnega raztresenega naselja sicer delno upošteva splošno orientacijo pravokotne usmeritve slemen objektov na dovozno komunikacijo. Vendar je razpršenost objektov prevelika, da bi govorili o urejenem naselju. Celotno podobo naselja zaplete množica krajših ter daljših dovoznih cest, ki so prosto – brez reda, speljane po razpoložljivem prostoru. Zgoščevanje objektov ob njih z istočasno dosledno (pravokotno) orientacijo objektov, bi ustvarjalo novo kvaliteto v prostoru, ki bi ga izpričal svoboden vzorec strukturiranega prostora ter amorfni naselbinski rob območja.
(6) Usmeritve za arhitekturno oblikovanje
Vaško jedro:
Kadar je novogradnja, dozidava in nadzidava stanovanjske hiše v sklopu domačije se njena lega določi glede na funkcijsko zaokroženost gospodarskega dvorišča, kar se natančneje obdela in določi v idejnih zasnovah objekta in njegove postavitve v prostor. Pri gospodarskih objektih, ki so locirani v sklopu gospodarskega dvorišča naj se upoštevajo razmerja horizontalnih in vertikalnih dimenzij podobnih objektov v soseščini, vendar naj razmerje dolžina objekta: širina objekta ne bo manjše kot 1,5:1 ter večja od 2: 1. Nadomestne gradnje so dovoljene na lokaciji odstranjenega objekta v gabaritih in razmerjih odstranjenega objekta. Za večje gospodarske objekte (npr. hleve do 120 glav živine) ni dovoljena gradnja v območju zaključenih domačij. Zanje se predvidi ustrezna lokacija (lahko izven ureditvene območja – kot razpršena gradnja), kjer ni pričakovati motečega vpliva velikosti objekta na okolje. Ureditvena enota z oznako 2A predstavlja prosto stoječo družinsko stanovanjsko gradnjo.Družinske stanovanjske hiše so lahko:
– Enostanovanjske
– Dvostanovanjske (dvojčki, etažna lastniška stanovanja)
– Etažnost: max. K + P + N + 1M
– Dolžina objekta: min. 8.50 m, max. 15.00 m
– Širina objekta: min.6.00 m, max. 10.50 m
Dimenzije veljajo za fasadne zidove oziroma njihove vertikalne projekcije (balkoni, lože, strežni napušči) se ne upoštevajo v zgoraj omenjenih vrednostih.
– Višina slemena (nad koto pritličja): max. 12.00 m
– Višina strešnega napušča na kapu: max. 6.00 m
– Višina kolenčnega zidu: max. 0.80 m
– Kota pritličja nad koto terena pri vhodu: 0.30 m
– Tlorisno razmerje objektov (dolžina: širina) 1,4:1 do 2:1
– Streha nad osnovnim tlorisom simetrična dvokapnica
– Enokapne strehe niso dovoljene nad nobenim delom objekta.Podaljšana strešina nad posameznimi deli objekta v obloki nadstreškov ali streh se ne obravnava kot enokapna streha.
– Smer slemena vzporedna z daljšo stranico objekta
– Naklon strešin (enak na vseh elementih objekta) 38 – 45°
– Členitev strešin: po višini je dovoljena,
po tlorisu je dovoljena
– Kritina drobnostrukturna
– Barva opečno rdeča do temno rjava, od cementno sive do temno sive
– Čopi na čelnih fasadah dovoljeni, na izzidkih dovoljeni, na frčadah s simetrično dvokapnico dovoljeni
– Naklon strešin pri čopih enak oziroma 10% bolj strm kot pri ostalih strešinah
– Velikost čopa do 1/2 strešine na čelni fasadi (med zg. robom kolečnega zidu in slemenom)
– Strešna okna dovoljena
– Napušč strehe 70–100 cm od linije
fasade
– Čelni previs strešin 70–100 cm od linije
fasade
– Frčade so dovoljene (skupna vsota širin frčada ne sme presegati 1/3
dolžine strešine na kateri je nameščena)
– Višina frčade ne sme presegati
osnovne strehe
– Oblika frčade simetrične dvokapnice
oziroma polične
– Naklon strešin frčad enak naklonu strešin
(+/- 10%)
– Kritina frčad enaka po strukturi, obliki in barvi kritine na ostalih
strešinah
– Balkoni dovoljeni
– Lože dovoljene
– Terase dovoljene
– Fasade ometane ali po izgledu
podobne obdelave
Spremljajoče dejavnosti stanovanjskih območij (osnovna preskrba, storitve, zdravstvo, šolstvo in varstvo) se lahko izvajajo v samostojnih objektih oziroma so locirani v posameznih delih družinskih stanovanjskih hiš. Kolikor se dejavnost izvaja v delu stanovanjske hiše zanjo veljajo enaka merila usmeritve in pogoji kot za oblikovanje prosto stoječih stanovanjskih hiš (A2) z dodatnimi merili, pogoji in usmeritvami. Dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje. Prostori obravnavanih dejavnosti ne smejo vplivati na programsko celovitost stanovanjske hiše. Ločitev stanovanjskega dela objekta od nestanovanjskega mora biti jasna in nedvomna. Dohoda v stanovanjski oziroma nestanovanjski del morata biti ločena in predvidena neposredno od zunaj (lahko skupni vetrolov). Dovoljena je celostenska zasteklitev fasadnih zapor. Materiali zapor fasadnih odprtin naj bodo enaki na vseh delih fasade. V kolikor se dejavnost osnovne preskrbe, storitev, zdravstva, šolstva in varstva izvaja v samostojnih prosto stoječih objektih zanje velja načelo svobodnega oblikovanja objektov oziroma upoštevanjem naslednjih meril, usmeritev in pogojev. Dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje ter mora biti ekološko neoporečna.
– Odmik od sosednjih objektov: min. 2 x višina objekta
– Dostop, dovoz in dostava: ne smeta ovirati
ostalega prometa v
naselju
– Zazidana površina: max. 200.00 m2
– Etažnost: K + P
– Kota strehe na kapu: max. 4.50 m
– Kritina ne sme biti svetla, svetleča, refleksna.
Novi objekt ter njegova umestitev v prostor mora vzpostaviti aktiven odnos do obstoječega naravnega in grajenega okolja v smislu oblikovne enovitosti celotne ureditve. Gradnja pomožnih objektov oziroma prostorov je možna samo v sklopu osnovnega objekta, katerega oblikovalska merila veljajo tudi za pomožni objekt.
(7) Usmeritve za krajinsko oblikovanje
V dno zatoka Ljubljanskega barja in vznožje pobočij Zasavskega hribovja položeno naselje obdaja agrarna pokrajina, ki na severni, vzhodni in južni smeri prehaja v z gozdom porasle brežine (pobočja Zasavskih hribov). Grajeno strukturo naj dopolnjujejo odprti prostori zelenic, igrišč, počivališč itd. Amorfno oblikovan rob naselja naj z ozelenitvijo (grmovnice, drevesa) mehko prehaja v agrarno pokrajino. Pri oblikovanju naselja je treba paziti, da posamezni objekti ne presegajo predpisanih horizontalnih oziroma vertikalnih gabaritov in tako ne izstopajo iz silhuete celotnega naselja.
(8) Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Promet:
Predlagamo jasno in strogo ločitev površin za tekoči motorni promet, površin za stoječi motorni promet, površin za kolesarje in površin za pešce. Osnovno prometnico na tem območju predstavlja medkrajevna cesta, ki poteka iz Lavrice preko Sel v Podmolnik. Programsko naj vsebuje vozišče za motorna vozila, stezi za kolesarje in obojestranski hodnik za pešce. Na to cesto se veže omrežje notranjih cest, ki vsebujejo vozišče in obojestranski hodnik za pešce (pločnik), ki mora biti nivojsko ločen od cestnega vozišča. Na notranjih cestah kolesarji koristijo vozišče za motorna vozila. Vse ceste morajo biti prevozne v obeh smereh in ne smejo imeti slepih ulic. Mirujoči promet (parkirišča) za javno uporabo naj se predvidijo v sklopu objektov zadevnih dejavnosti, ki naj bodo locirane ob glavni prometnici zaradi ugodnejšega dostopa oziroma dovoza ter s tem ne obremenjujejo notranjosti poselitve z dodatnimi prometnimi obremenitvami. Parkirišča za parkiranje osebnih vozil stanovalcev se predvidijo v sklopu funkcionalnih zemljišč družinskih stanovanjskih hiš. Peš promet se odvija po posebej prirejenih in označenih površinah višinsko ločeni od voznih površin za motorni promet. Dimenzije, nakloni, nivojski prehodi itd. morajo omogočiti nemoteno gibanje tudi funkcionalno oviranim osebam.
Kanalizacija:
Predvidena je ločitev meteornih in odpadnih voda. Za meteorne vode je predvideno ponikanje (ob predhodni analizi sestave tal glede na možnost ponikanja). Odvajanje odpadnih vod se urejuje na osnovi meril in pogojev soglasjedajalcev.
Elektrika
Za nova območja zazidave je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oz lokacij TP.
(9) Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Za vzpostavitev ugodnih pogojev za delo in bivanje je treba analizirati in upoštevati več faktorjev, ki bistveno vplivajo na kvaliteto delovnih in bivalnih pogojev v naselju.
Analizirati in upoštevati je treba predvsem naravne danosti, ki obsegajo:
– oblikovanje terena,
– sestavo tal – energetski naboj (sevanja, valovanja),
– osončenje,
– prisotnost in smer vetrov,
– vrsto, količino in obliko padavin ter
– vedute.
Izvesti oziroma dopolniti ustvarjene razmere, kot so:
– dostop in dovoz,
– parkiranje,
– orientacija objektov,
– vedute,
– odmiki med objekti,
– oskrba ter ostala programska oprema naselij,
– prostori in programi za prosti čas,
– prometna,
– komunalna in energetska infrastruktura ter
– sistemi zvez.
(10) Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Območje ni predvideno kot izključna raba prostora, možna izključna raba prostora ali omejena in nadzorovana raba prostora.
V skladu z Navodilom za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS; št. 23/94)
6.2.3 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt za območje urejanja ŠSE 9/4 – 2 Škofljica
(1) Določitev stavbnega zemljišča
Ureditveno območje z oznako ŠSE 9/4-2 Škofljica je locirano v vzhodnem delu naselja Škofljica (proti Lanišču). Na zahodu in severu meji na Šmarsko cesto. Na jugu sega do magistralne ceste Škofljica – Grosuplje, na jugovzhodu pa se razteza vzdolž Dolenjske železnice. Zemljišče za območje urejanje ŠSV 9/4 – 2 Škofljica obsega naslednje parcelne številke v katastrski občini Lanišče: 797/2, 812/1, 817, 819/1, 819/2, 819/3, 820/3, 820/1, 820/4, 820/5, 820/6, 820/7, 820/8, 820/3, 820/9, 820/10, 820/11, 825/1, 825/3, 825/4, 825/5, 826/1, 826/3, 826/4, 826/5, 827/2, 827/5, 827/6, 827/7, 830/1, 830/2, 830/3, 830/4, 830/5, 833/1, 833/3, 833/4, 833/5, 833/6, 833/7, 834/1, 834/4, 834/5. Območje zavzema 55.013,7 m².
(2) Planska in prostorska dokumentacija
– Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92), za območje Občine Škofljica).
– Spremembe dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986–1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98).
– Prostorsko ureditveni pogoji za plansko celoto V9 Škofljica (Uradni list RS, št. 9/94).
– Spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V9 Škofljica (Uradni list RS,št. 77/98).
(3) Opis in organizacija dejavnosti
Območje ŠSE 9/4-2 je skupaj z območjem ŠSE 9/4-1 predstavljajo severovzhodni del naselbinske aglomeracije Škofljica. Novejše urbanizirano naselje individualnih stanovanjskih hiš ŠSE 9/4-1 leži nad Grosupeljsko cesto. Pod njo pa se z nekaj hišami ob cesti razprostira območje ŠSE 9/4 – 2, ki je predmet teh programskih zasnov. Prvotno je bilo to eno ureditveno območje z oznako ŠSV 9/4 Škofljica. Prostorska zaključenost ter z Grosupeljsko cesto ločenih območij z različno geomorfologijo ter različnimi programi so bili osnova za oblikovanje dveh ureditvenih območij. Predel nad cesto (ŠSV 9/4-1) ima močan nagib terena proti jugovzhodu – proti cesti, zato je ugoden za stanovanjsko gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Obravnavano območje pod cesto je ravninsko in omogoča širše možnosti pozidave tako v fizičnem kot programskem smislu, kar izpričujejo tudi že zgrajeni objekti. Zaradi svoje lege v sklopu naselja Škofljica smo predvideli višjo gostoto naseljenosti, ter možnost obširnejšega programa uslužnih ter storitvenih (zlasti obrtnih) dejavnosti. Vendar v osnovi ostaja še vedno stanovanjsko območje. Delež uslužnih ter storitvenih dejavnosti je lahko maksimalno 30% stanovanjske površine. Višjo gostoto (45 preb./ha) lahko dosežemo le z zgoščevanjem zazidave ter s strnjeno gradnjo. V ta namen smo predvideli enodružinske stanovanjske objekte. Obravnavano ureditveno območje z ureditvenimi enotami z oznako 2A so namenjena gradnji prosto stoječih družinskih stanovanjskih hiš ter objektov oziroma prostorov za izvajanje dopolnilnih oziroma spremljajočih dejavnosti stanovanjskega okolja v obsegu, kvaliteti in na način, ki ni moteč za okolico in da so ekološko neoporečne. Med dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti stanovanjskega okolja spadajo:
– osnovna preskrba,
– storitvene dejavnosti,
– poslovne dejavnosti,
– gostinstvo,
– zdravstvo, šolstvo in varstvo,
– delovanje organizacij in društev,
– prostočasne dejavnosti: igre, šport in rekreacija,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– obramba in zaščita.
Lokacija objektov, prostorov in površin dopolnilnih oziroma spremljajočih dejavnosti je predvidena na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč v osrednjem delu ureditvenega območja. Predvideni posegi v prostor, ki naj jih upošteva izdelovalec občinskega lokacijskega načrta:
– gradnja novih objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadzidava in dozidava objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– rekonstrukcija objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– nadomestna gradnja objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– odstranitev objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme;
– sprememba namembnosti objektov ali delov objektov za dopolnilne dejavnosti, ki so dovoljene v stanovanjskem okolju kot spremljajoče dejavnosti stanovanjskih območij in ne motijo okolico;
– sprememba rabe objektov ali delov objektov;
– prilagajanje objektov, delov objektov, napeljav, naprav in opreme funkcionalno oviranim osebam;
– postavitev pomožnih in začasnih objektov;
– postavitev informativnih tabel, turističnih oznak in spominskih obeležij;
– gradnja oziroma postavitev ograj;
– vodnogospodarske ureditve.
Lokacijski načrt obsega celotno območje ŠSE 9/4-2, torej tudi predel, kjer so že zgrajeni objekti, katere je treba smiselno vključiti v novo zazidalno, komunalno in prometno ureditev.
(4) Podrobnejša namenska raba prostora
Pri dimenzioniranju spremljajočega programa stanovanjskega naselja – v območju urejanja ŠSE 9/4-2 smo kot vplivno območje upoštevali tudi prebivalce območja ŠSE 9/4-1, kot vplivnega območja, saj so površine tega območja v radiu oddaljenosti do 400 m od središčnega dela območja ŠSE 9/4-2.
– Osnovno šolstvo
– Varstvo in vzgoja – lega blizu središča stanovanjskega naselja, na osončeni mirni lokaciji v zelenem okolju brez talne vlage
– Zdravstveno varstvo – koristijo se storitve v zdravstvenem domu in lekarni v Škofljici.
– Socialno varstvo – koristijo se storitve v ustanovi v Škofljici (center).
– Družbeni center – predvidi se družbeni prostor za sestajanje prebivalcev, igro otrok, varstvo, razne konjičke. Lokacija: centralno v povezavi s športno rekreacijskimi površinami, šolo, trgovinami ter ostalim skupnim programom soseske.
– Pošta: prostori so predvideni v centralnem delu naselja Škofljica.
– Podružnica banke – v centralnem delu naselja Škofljica. Predvidi se bankomat lociran v centralnem delu območja (ŠSV 9/4-2),
– Trgovina osnovne preskrbe
– Uslužne ter storitvene (zlasti obrtne) dejavnosti
– Gostinstvo – osnovno gostinsko dejavnost v naselju predstavljajo slaščičarna, bife (kava bar), kiosk, gostišče (s pripravo tople hrane), picerija, restavracija s hitro pripravljeno hrano, restavracija ipd. v programu naselja je lahko tudi priprava toplih obrokov kot družbena pomoč revnim, ostarelim, zasvojenim.
– Igrišča za najmlajše otroke (do 4 leta): neposredno ob pripadajočih zgradbah (v katerih otroci bivajo) v okviru sosedstva
– Igrišča za predšolske otroke, male šolarje: do 200 m oddaljene od stanovanj
– Igralni park – za otroke vseh starosti:
– Športne površine – lahko so decentralizirane ali združene v športnem parku.
– Zelene površine – zelenice v neposredni okolici zgradb z igrišči za predšolske otroke.
(5) Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Na površinah v sredini območja naj se predvidijo objekti, prostori in površine za spremljajoči program naselja. Bivalno manj ustrezno območje ob železniški progi se predvidi za storitvene obrtne dejavnosti.
(6) Usmeritve za arhitekturno oblikovanje
Družinske stanovanjske hiše so lahko:
– Enostanovanjske
– Dvostanovanjske (dvojčki, etažna lastniška stanovanja)
– Etažnost max. K + P + N + 1M
– Dolžina objekta: min. 8.50 m, max. 15.00 m
– Širina objekta min. 6.00 m, max. 10.50 m
– Višina slemena
(nad koto pritličja) max. 12.00 m
– Višina strešnega napušča
na kapu max. 6.00 m
– Višina kolenčnega zidu max. 0.80 m
– Kota pritličja nad koto
terena pri vhodu 0.30 m
– Tlorisno razmerje objektov
(dolžina: širina) 1,4:1 do 2: 1
– Streha nad osnovnim tlorisom simetrična dvokapnica
– Enokapne strehe niso dovoljene nad nobenim delom objekta. Podaljšana
strešina nad posameznimi deli objekta v obloki nadstreškov ali streh
se ne obravnava kot enokapna streha.
– Smer slemena vzporedna z daljšo stranico
objekta
– Naklon strešin (enak
na vseh elementih objekta) 38 – 45°
– Členitev strešin: po višini dovoljena,
po tlorisu dovoljena
– Kritina drobnostrukturna
– Barva opečno rdeča do temno
rjava, od cementno sive
do temno sive
Spremljajoče dejavnosti stanovanjskih območij (osnovna preskrba, storitve, zdravstvo, šolstvo in varstvo) se lahko izvajajo v samostojnih objektih oziroma so locirani v posameznih delih družinskih stanovanjskih hiš. V kolikor se dejavnost izvaja v delu stanovanjske hiše zanjo veljajo enaka merila usmeritve in pogoji kot za oblikovanje prosto stoječih stanovanjskih hiš (A2) z dodatnimi merili, pogoji in usmeritvami. Dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje. Prostori obravnavanih dejavnosti ne smejo vplivati na programsko celovitost stanovanjske hiše. Ločitev stanovanjskega dela objekta od nestanovanjskega mora biti jasna in nedvomna. Dohoda v stanovanjski oziroma nestanovanjski del morata biti ločena in predvidena neposredno od zunaj (lahko skupni vetrolov). Dovoljena je celostenska zasteklitev fasadnih zapor. Materiali zapor fasadnih odprtin naj bodo enaki na vseh delih fasade. V kolikor se dejavnost osnovne preskrbe, storitev, zdravstva, šolstva in varstva izvaja v samostojnih prosto stoječih objektih zanje velja načelo svobodnega oblikovanja objektov oziroma upoštevanjem naslednjih meril, usmeritev in pogojev. Dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje ter mora biti ekološko neoporečna.
– Odmik od sosednjih objektov: min. 2 x višina objekta
– Dostop, dovoz in dostava: ne smeta ovirati
ostalega prometa v
naselju
– Etažnost: K + P
Strnjena zazidava z družinskimi stanovanjskimi hišami – zanjo velja določila za prosto stoječe družinske stanovanjske hiše z dodatnimi pogoji:
– Dolžina objekta: max. 24.00 m
– Širina objekta: max. 12.00 m
– Smer slemena nad osnovnim tlorisom v smeri vzdolžne osi.
Dozidave so dovoljene samo do dovoljene skupne maksimalne širine in dolžine objekta, ter morajo biti v mejah razmerij predpisanih za ureditveno enoto 2A. Nadzidave so dovoljene do predpisane maksimalne višine pod pogojem, da se nadzida celoten niz oziroma najmanj ½ niza.
(7) Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Obravnavano območje je locirano v prostoru naselja Škofljica na njegovem vzhodnem krilu, ki ga v najbolj južni poziciji (vzhodno od šolskega območja) začenja z območjem večstanovanjske blokovne gradnje, ki proti vzhodu prehaja v strnjeno individualno pozidavo.
Severno od blokovne gradnje je predvideno območje za osrednje dejavnosti naselja in občine, ki preko magistralne ceste meji z obravnavanim območjem (ŠSE 9/4-2). Zato naj zazidava na tem območju upošteva gabaritne obsege naštetih območij tako, da bo usklajen prehod med centralnim delom naselja preko deloma strnjene deloma individualne pozidave (ŠSE 9/4-2) do že zgrajenega območja individualne pozidave (ŠSE 9/4-1).
(8) Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Promet
Glavna prometna žila je Grosupeljska cesta, ki poteka ob severozahodnem robu ter se na skrajnem severnem delu območja usmeri proti vzhodni, kjer prečka železniško progo. Iz te ceste so predvideni neposredni uvozi na notranje cestno omrežje. Za interni promet veljajo naslednje usmeritve: Ločitev površin tekočega motornega prometa od površin za pešce. Vozne površine za motorni promet morajo omogočati nemoteno uporabo ob vsakem času in vremenu tudi intervencijskih vozilom (reševalci, gasilci, policija). Prometno omrežje mora biti zasnovano in izvedeno tako, da je prevozno v obeh smereh in ne ustvarja slepih ulic.
Mirujoči promet (parkirišča) za javno uporabo naj se predvidijo v sklopu objektov zadevnih dejavnosti, ki naj bodo locirane ob glavni prometnici zaradi ugodnejšega dostopa oziroma dovoza ter s tem vse obremenjujejo notranjosti poselitve z dodatnimi prometnimi obremenitvami.
Parkirišča za parkiranje osebnih vozil stanovalcev se predvidijo v sklopu funkcionalnih zemljišč družinskih stanovanjskih hiš. Peš promet se odvija po posebej prirejenih in označenih površinah višinsko ločenih od voznih površin za motorni promet. Dimenzije, nakloni, nivojski prehodi itd. morajo omogočati nemoteno gibanje tudi funkcionalno oviranim osebam.
Kanalizacija
Obvezna je ločitev meteornih od odpadnih voda. Meteorne vode s strehe teras, utrjenih površin, ipd. se odvajajo v ustrezne ponikovalnice, ob predhodni preveritvi sestave tal za ponikanje. Meteorne vode s parkirišč in vozišč se predhodno očistijo (lovilci olj) ter se nato vodijo v ustrezne ponikovalnice. Odvajanje odpadnih voda se urejuje na osnovi usmeritev in pogojev soglasjedajalcev.
Vodovod
Naselje bo oskrbljeno z zadostnimi količinami in ustrezne kvalitete požarne in pitne vode.
Elektrika
V naselju predvidena izvedba električnega omrežja in sistem javne razsvetljave. Za nova območja zazidave je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oziroma lokacij TP.
(9) Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Na območju niso prisotni objekti ali naprave, ki bi spadali v kulturno dediščino. Območje tudi ni obravnavano kot naravna dediščina.
(10) Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Negativni vpliv ceste in železnice lahko omilimo oziroma preprečujemo:
a) Z ustrezno zasnovo zazidave, ki usmerja gradnjo posameznih objektov na predvidene lokacije glede na njihovo:
– dejavnost oziroma vsebino (stanovanja, poslovni prostor, delavniški prostori, skladišče)
– oblikovanje (fasade brez odprtin, zaščitne ograje, zasloni, ozelenitvami,…)
– in material (debelina sten, večslojna okna in ostale fasadne zapore).
b) Ustrezno načrtovano interno prometno omrežje za tekoči in mirujoči promet je eden bistvenih elementov za ugodne bivalne pogoje.
c) Ustrezna lokacija in program osrednjega – centralnega dela naselja ter razmestitev površin za prostočasne aktivnosti z vzdrževano opremo ustvarjajo pogoje za druženje ljudi in krepijo pripadnost naselju.
(11) Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Območje ni predvideno kot izključna raba prostora, možna izključna raba prostora ali omejena in nadzorovana raba prostora. V skladu z Navodilom za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).
6.2.4 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt za območje urejanja ŠSE 13/6 Brezovec
(1) Določitev stavbnega zemljišča
Ureditveno območje ŠSE 13/6 Brezovec leži ca. 1.0 km ob lokalni cesti severno od Želimelj. Ob zahodni rob Ljubljanskega barja položeno zemljišče obkrožajo s treh strani z gozdom porasla pobočja hriba, ki se dviga iz Barjanske ravnine. S svojim vzhodnim robom meji na lokalno cesto, ki povezuje zaselka locirane ob zahodnem robu Ljubljanskega barja. Zemljišče za območje urejanje ŠSE 13/6 Brezovec obsega naslednje parcelne številke v katastrski občini Želimlje: 103, 104, 654/1 del, 654/2, 655 del, 658/1 del, 658/2, 658/3, 752/1, 752/2, 752/3, 752/4 del, 752/5, 754/1, 754/2, 754/3, 755/1, 755/2, 755/3, 755/4, 758 del, 760/1, 760/2, 761, 762, 763/2, 763/3, 763/4, 763/5, 766, 767, 769, 770, 1822 del. Površina obravnavanega območja znaša 33.626,1 m².
(2) Planska in prostorska dokumentacija:
– Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92), za območje Občine Škofljica).
– Spremembe dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986–2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986–1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98)
– Prostorski ureditveni pogoji za plansko celoto V13 Želimlje (Uradni list RS, št. 9/94, 77/98)
– Spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V13 Želimlje (Uradni list RS, št. 77/98).
(3) Opis in organizacija dejavnosti
Obstoječa zazidava zavzema enostransko zunanji obcestni prostor. Površine v notranji območja so razen lokacije dveh objektov še proste. Predvidena je pozidava s prosto stoječimi družinskimi stanovanjskimi hišami, ter prostorov in objektov dopolnilnih oziroma spremljajočih dejavnosti stanovanjskega okolja. Med dopolnilne oziroma spremljajoče dejavnosti stanovanjskega okolja uvrščamo:
– osnovno preskrbo,
– storitvene dejavnosti,
– poslovne dejavnosti,
– gostinstvo,
– zdravstvo, šolstvo varstvo in vzgojo,
– delovanje organizacij in društev,
– prostočasne dejavnosti: igre, šport in rekreacija,
– informiranje, turistično in spominsko obeleževanje,
– obrambo in zaščito.
Lokacija objektov, prostorov in površin dopolnilnih oziroma spremljajočih dejavnosti je predvidena na površinah nezazidanih stavbnih zemljišč znotraj območij urejanja.
Velikost naselja in zaključeno območje, ki ga obkroža z gozdom porasla pobočja so elementi, ki dajejo možnost oblikovanja eko naselja s sonaravnimi elementi bivanja in življenja.
(4) Program in podrobnejša namenska raba prostora
Spremljajoči program stanovanjskih naselij za območje urejanja ŠSE 13/6 Brezovec
– Osnovno šolstvo – učenci se vključujejo v osnovno šolo v večjih naseljih (Želimlje, Škofljica).
– Vzgojno – varstvene ustanove: otroci se vključujejo v varstveno – vzgojne ustanove v večjih naseljih (Želimlje).
– Zdravstveno varstvo – predvideno v večjih naselij (Škofljica).
– Socialno varstvo – predvidi se soba za socialnega delavca velikosti ca. 20 m2 v območju centra.
– Družbeni center – predvidi se družbeni prostor za sestajanje prebivalcev, otrok, varstvo, razne konjičke ipd.
– Pošta – koristijo se tovrstne storitve v večjih naseljih.
– Denarni zavod – tovrstne storitve se koristijo v večjih naseljih.
– Trgovina osnovne preskrbe- tovrstne storitve se koristijo v večjih naseljih.
– Uslužne ter storitvene (zlasti obrtne) dejavnosti.
– Gostinstvo – osnovno gostinsko dejavnost v naselju predstavljajo slaščičarna, bife (kava bar), kiosk, gostišče (s pripravo tople hrane), picerija, restavracija s hitro pripravljeno hrano, restavracija ipd. V programu naselja je tudi priprava toplih obrokov kot družbena pomoč revnim, ostarelim, zasvojenim. Vsota vseh površin spremljajočih dejavnosti ne sme presegati 20% bruto stanovanjske površine območja.
– Igrišča za najmlajše otroke (do 4 let) – lokacija: neposredno ob pripadajočih zgradbah (v katerih otroci bivajo) v okviru sosedstva.
– Igrišča za predšolske otroke, male šolarje: do 200 m oddaljene od stanovanj.
– Igralni park – za otroke vseh starosti – v igralni park vključujemo tudi ureditveno območje naselja Smrjene.
– Športne površine – lahko so decentralizirane. Lahko so združene v športnem parku.
– Zelene površine.
(5) Usmeritve za urbanistično oblikovanja
Oblikovanje eko naselja usmerja pozidavo v sonaravni odnos človek – narava in ljudje med seboj, kar naj se odraža tudi v strukturni zasnovi naselja v njegovi preglednosti ter transparentnosti tako v naselju samem, kot tudi na slikovito naravno okolje gozdnatih pobočij na eni in širine Ljubljanskega barja na drugi strani.
(6) Usmeritve za arhitekturno oblikovanje
Družinske stanovanjske hiše so lahko: enostanovanjske ali dvostanovanjske (dvojčki, etažna lastniška stanovanja)
– Etažnost max. K + P + N + 1M
– Dolžina objekta: min. 8.50 m, max. 15.00 m
– Širina objekta: min. 6.00 m, max. 10.50 m
– Višina slemena (nad koto pritličja) max. 12.00 m
– Višina strešnega napušča na kapu max. 6.00 m
– Višina kolenčnega zidu max. 0.80 m
– Kota pritličja nad koto terena pri vhodu 0.30 m
– Tlorisno razmerje objektov
(dolžina: širina) 1,4:1 do 2: 1
– Streha nad osnovnim tlorisom simetrična dvokapnica
– Enokapne strehe niso dovoljene nad nobenim delom objekta.
– Podaljšana strešina nad posameznimi deli objekta v obloki
nadstreškov ali streh se ne obravnava kot enokapna streha.
– Smer slemena vzporedna z daljšo stranico objekta
– Naklon strešin
– (enak na vseh elementih objekta) 38 – 45°
– Členitev strešin: po višini dovoljena, po tlorisu dovoljena
– Kritina drobno strukturna
– Barva opečno rdeča do temno rjava, od cementno sive do temno sive
Spremljajoče dejavnosti stanovanjskih območij (osnovna preskrba, storitve, zdravstvo, šolstvo in varstvo) se lahko izvajajo v samostojnih objektih oziroma so locirani v posameznih delih družinskih stanovanjskih hiš.
Kolikor se dejavnost izvaja v delu stanovanjske hiše zanjo veljajo enaka merila usmeritve in pogoji kot za oblikovanje prosto stoječih stanovanjskih hiš (A2) z dodatnimi merili, pogoji in usmeritvami:
– Dejavnost ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje.
– Prostori obravnavanih dejavnosti ne smejo vplivati na programsko celovitost stanovanjske hiše.
– Ločitev stanovanjskega dela objekta od nestanovanjskega mora biti jasna in nedvomna.
– Dohoda v stanovanjski oziroma nestanovanjski del morata biti ločena in predvidena neposredno od zunaj (lahko skupni vetrolov).
– Dovoljena je celostenska zasteklitev fasadnih zapor.
– Kolikor se dejavnost osnovne preskrbe, storitev, zdravstva, šolstva in varstva izvaja v samostojnih prosto stoječih objektih zanje velja načelo svobodnega oblikovanja objektov oziroma upoštevanjem naslednjih meril, usmeritev in pogojev.
– Dejavnost: ne sme biti moteča za stanovanjsko okolje ter mora biti ekološko neoporečna
– Odmik od sosednjih objektov: min. 2 x višina objekta
– Dostop, dovoz in dostava: ne smeta ovirati
ostalega prometa
v naselju
– Etažnost: K + P
Pri objektih v bližini železniške proge je treba predvideti ustrezno zaščito ped negativnimi vplivi železnice.
(7) Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Vpetost naselja med obrobje gozdov in ravnine zahteva pretehtano oblikovanje višinskega gabarita naselja, ki se odslikava na temnem gozdnem ozadju. Predvsem je treba opomniti na veliko vlogo oblikovanja streh, njihovo usmerjanje (orientacijo), naklon in barvo. Izstopajoč naselbinski rob napram ravni agrarni pokrajini Ljubljanskega barja je že določen z obstoječo pozidavo.
(8) Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Promet:
Interno cestno omrežje se priključuje na obstoječo lokalno cesto, ki je v loku speljana okrog obravnavanega območja. Notranja razporeditev komunikacij naj poleg ostalega omogoča tudi čim večjo preglednost naselja (v smislu varnosti). Predvidena je stroga ločitev površin za motorni promet od površin za pešce. Površine za pešce – hodniki (pločniki) morajo biti višinsko ločeni (z robnikom) od vozišča za motorni promet. Dimenzije nakloni, nivojski, prehodi ipd. morajo omogočati nemoteno gibanje tudi funkcionalno oviranim osebam.
Intervencijski promet se odvija po površinah za motorni promet, ki morajo zato vsebovati vse elemente (brez slepih ulic, možnost obračanja,..), ki omogočajo vse vrste posredovanja ob vsakem času in različnih vremenskih pogojih. Kolesarji na internih cestah v naselju koristijo vozne površine za motorni promet. Mirujoči promet (parkirišča) za javno uporabo se predvidijo v sklopu objektov oziroma površin javne rabe. Parkirišča naj bodo locirana neposredno ob glavni prometnici, da ne obremenjujejo notranjosti. Parkirišča za parkiranje osebnih vozil stanovalcev se predvidijo v sklopu funkcionalnih zemljišč družinskih stanovanjskih hiš.
Kanalizacija:
Obvezna je ločitev meteornih od odpadnih voda. Odpadne vode se odvajajo v zbirni kanal, ki poteka po vzhodni strani območja. Meteorne vode s streh in utrjenih površin se odvajajo v obstoječi recifient.
Vodovod:
Novo območje, ki bo urejeno z občinskim lokacijskim načrtom bo opremljeno z vodovodnim omrežjem in priključeno na primerno vodovodno omrežje.
Elektrika:
Območje bo priključeno na elektroenergetsko omrežje. Za nova območja zazidave je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oz lokacij TP.
(9) Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Tako severni del (2A/2) in južni del (2A/3) kot celotno območje leži na področju Ljubljanskega barja, ki je varovana naravna dediščina vključno s specifično floro in favno.
Na območju naj se ohranjajo živalske in rastlinske vrste značilno za širšo barjansko pokrajino.
(10) Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Zasnova eko naselja, kjer naj se demonstrira sonaravno življenje že samo po sebi ustvarja pogoje za višjo kvaliteto življenja v naselju. Odnos do narave, odnos do ljudi, do skupnih dobrin, negovanje selekcioniranih pozitivnih dobrin tako naravnega kot grajenega okolja rezultira v splošnem ugodje celotnega območja.
(11) Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Območje ni predvideno kot izključna raba prostora, možna izključna raba prostora ali omejena in nadzorovana raba prostora. V skladu z Navodilom za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).
6.2.5 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt druga proizvodna območja ŠPD 9/2 Reber – obrtno proizvodna cona
(1) Določitev stavbnega zemljišča
Ta osnutek programske zasnove za izdelavo ureditvenega načrta proizvodne cone je izdelan smiselno po 2. točki 38. člena Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85). Dolgoročni plan za občino Škofljico predvideva tri med seboj ločene proizvodne cone. Obravnavana cona je načrtovana pod viaduktom avtoceste, na SV občine, ob cesti Lanišče – Pleše.
Območje leži pod viaduktom avtoceste, ob cesti Lanišče – Pleše. Lokacija v stranski dolini je odmaknjena od glavnih prometnih tokov v občini. Dovozna cesta za vas in kamnolom Pleše je osrednja povezava planirane proizvodne cone do ceste Škofljica – Šmarje-Sap. Območje spada v katastrsko občino Lanišče. Obsega naslednje parcele: 2410, 2411/1, 2411/3, 2412/1 del, 2412/2 del, 2412/3 del, 2412/4 del, 2412/6, 2413 del, 2414 del, 2415/1, 2415/2, 2415/3, 2417/1, 2417/2, 2417/3, 2419/1, 2419/2, 2419/3, 2419/4, 2419/5, 2419/7, 2419/8, 2421/2 del, 2421/4, 2422, 2429/3, 2465/1, 2465/2, 2465/3, 2465/4, 2468, 2470/1, 2470/2, 2473/2, 2473/3, 2473/4, 2473/5, 2473/6, 2474, 2475, 2476/1, 2476/2, 2479, 2711, 2712, 2714, 2715/1, 2715/2, 2716/1, 2716/2, 2716/3, 2716/4, 2717, 2718, 2719, 2720, 27212722/1, 2722/2, 2723, 2724, 2725, 2726, 2727, 2728/1, 2728/2, 2728/3, 2728/4, 2728/5, 2728/6, 2729, 2733, 2734/1, 2734/2, 2734/3, 2956, 2958/1, 2958/2, 2958/3, 2958/4, 2958/5, 2959, 2960, 2965, 2971/2, 2971/4, 2974/1, 2974/2, 2975 del, 2978, 2983/1 del, 2983/2 del, 2984, 2985. Površina predvidenega zemljišča meri 189.262,4 m² (18.926 ha).
(2) Opis območja in organizacija dejavnosti
Proizvodno obrtna cona je locirana v delno degradiran prostor pod avtocestnim viaduktom Reber, na SV občine. Območje zaokroža železniška proga Ljubljana – Grosuplje, ki pelje pod viaduktom, nakar se začne v loku vzpenjati proti Šmarju-Sap. Proga tvori severno in vzhodno mejo območja. Južni rob tvori občinska meja, na zahodu pa se območje zaključi ob stanovanjski gradnji. Niz enodružinskih hiš je postavljen ob cesti Lanišče – Pleše, ki je pomembna prometna pot za vas Pleše, kamnolom Pleše in za predvideno proizvodno cono.
Lokacija izven poselitvenih območij je ugodna glede dostopa do hitre ceste Škofljica – Grosuplje. Od tu naprej pa vse poti do pomembnejših prometnic (avtocesta, državna cesta, železnica) potekajo skozi območja poselitve. V cono se usmerjajo proizvodne in skladiščne dejavnosti ter parkiranje tovornih vozil.
(3) Podrobnejša namenska raba prostora
Območje je namenjeno:
– obrtno – proizvodnim dejavnostim,
– skladiščnim dejavnostim in
– parkiranju in servisiranju tovornih vozil in delovnih strojev.
Vključevanje novih dejavnosti v prostor je možno le pod pogojem ekološke sprejemljivosti proizvodnih in drugih procesov v tem okolju. Predlagamo, da se upošteva infrastrukturna navezanost posameznih dejavnosti. V sklopu cone se načrtuje parkirišče za tovornjake, ki je postavljeno pod viadukt avtoceste, severno od lokalne ceste.
(4) Usmeritve za urbanistično in arhitekturno oblikovanje
Zasadi se rob cone, ki je usmerjen proti enodružinski gradnji na njenem SV in JZ robu. Ozelenitev površin se mora načrtovati kot ločilni pas med posameznimi rabami v prostoru. Za potrebe posamičnih dejavnosti se načrtuje postavitev objektov ob lokalni cesti. Višina objektov je določena z maksimalno višino zaključnega venca, ki znaša 8,0 m. Vertikalni gabarit je lahko presežen pri tehnoloških objektih, katerih višina se določi z tehnološkim projektom.
(5) Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Varuje se strugo Reberskega potoka in obvodno rastje. Organizacija dejavnosti v prostoru je odvisna od železniškega nasipa, Reberskega potoka, lokalne ceste in poselitve.
(6) Usmeritve za infrastrukturna omrežja, objekte in naprave
Usmeritve za prometno ureditev
Cesto Škofljica – Pleše se za potrebe obstoječega kamnoloma in planirane proizvodne cone razširi proti severu in uredi obojestranske hodnike za pešce. Priključek na cesto Škofljica – Šmarje-Sap mora omogočati levo in desno zavijanje, za kar se predvidi pas za levo in desno zavijanje. Prav tako se iz omenjene ceste predvidi dodatni pas za levo zavijanje iz smeri Škofljice. Ob omenjeni cesti Škofljica – Pleše, na južni strani, so razvrščene enodružinske stanovanjske hiše. Zato se ob južnem robu parkirišča predvidi drevored. Preko območja je predviden drugi tir železniške proge Ljubljana – Novo mesto, ki ga je potrebno uskladiti z predvideno proizvodno cono.
Usmeritve za komunalno in energetsko ureditev
Odpadne površinske vode ter odpadne vode iz servisnih in drugih objektov se preko lovilcev olj in peskolovov spelje v čistilno napravo, načrtovano tudi za odvajanje odpadnih voda iz naselja Reber pri Škofljici. Ob planiranju in utrjevanju terena je potrebno zaščititi Reberski potok, manjše vodotoke, njihove struge in izvire. Za neomejen pretok voda se uredijo prepusti. Novo območje bo opremljeno z vodovodnim omrežjem in priključeno na primarno vodovodno omrežje. Zemljišče se asfaltira in ogradi. Servisni in sanitarni objekti se napajajo iz lokalnega električnega daljnovoda. Za nova območja zazidave je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oz lokacij TP.
(7) Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Območje je izpostavljeno pogledom iz trase obstoječe železniške proge. Vizualno motnjo prostora se zmanjša z ohranjanjem obvodnega rastja Reberskega potoka ter zasaditvijo zelenega pasu okoli območja parkirišča. Zeleni pas se predvidi tudi na robu stanovanjske gradnje na zahodu območja.
Varovanje pred hrupom
Raven hrupa mora v mestu ostati v mejah dovoljenega. Območje ureditvenega načrta spada po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v IV. stopnjo varstva pred hrupom za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (območja brez stanovanj, namenjena industrijski, obrtni ali drugi proizvodnji, transportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim). Izračunana raven hrupa, ki ga bo povzročala obrtna cona, ne prekoračuje mejne dnevne ravni hrupa za IV. območje. Po ureditvi cone, je potrebno izračun preveriti z meritvami hrupa v naravnem in življenjskem okolju.
Varovanje pred požarom
V sklopu ureditve vodovodnega omrežja se predvidi hidrantno omrežje.
(8) Postopnost urejanja
Pred poseganjem v prostor na območju se uredijo cestni priključki na javno cestno omrežje, zgradijo interne transportne poti in zgradi primarno komunalno in energetsko omrežje območja. Za pridobitev dovoljenja se obveže investitorja, da pridobi poročilo o celoviti presoji vplivov na okolje.
6.2.6 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt območja prometnih površin izven vozišča ŠIP 9/1 Škofljica – parkirišče za tovorna vozila
(1) Določitev stavbnega zemljišča
Ta osnutek programske zasnove za izdelavo ureditvenega načrta parkirne cone je izdelan smiselno po 2. točki 38. člena Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85). Posebnost občine Škofljica je velik delež tranzitnega prometa. Kar 60% prometa na dan potuje skozi občino. Najbolj sta obremenjeni Kočevska in Dolenjska cesta, malo manj pa Šmarska in hitra cesta Škofljica – Grosuplje. Kočevska cesta, ki prečka občino po celotni dolžini v smeri sever – jug, je napajalna cesta za 10 občin. Poleg avtomobilskega prometa, znaten delež prispeva tudi tovorni promet. Za potrebe parkiranja tovornjakov se v občini načrtuje ureditev samostojne parkirne cone za tovorna vozila. Območje je ob cesti Škofljica – Ig in spada med najbolj ohranjene predele Krajinskega parka Barje. Obravnavano območje meji na severu na obstoječo proizvodno cono, na vzhodu na središče Škofljice, na jugu cesto Škofljica – Ig, na zahodu pa na Ljubljansko barje. Parcelne številke v katastrski občini Lanišče: 733/1, 736/2.
(2) Planska in prostorska dokumentacija
– Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92), za območje Občine Škofljica.
– Spremembe dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98)
(3) Opis območja in organizacija dejavnosti
Obravnavano območje leži ob JZ robu naselja Škofljica, ki se na tem delu zajeda na Ljubljansko barje. Območje je ravno in razdeljeno z vodnimi kanali. Za območje je značilna visoka talna voda in nestabilno zemljišče. Lokacija je namenjena izključno za parkiranje tovornih in delovnih vozil. Parkiranje se uredi levo in desno od priključne ceste, ki se navezuje na obrtno cono. Lokacija ob lokalni cesti Škofljica – Ig je primerna zaradi bližine glavnega prometnega vozlišča v občini, ki omogoča hitro vključevanje v prometne tokove, in zaradi navezave na obstoječo obrtno cono Škofljica. Zahodno od obravnavanega območja je načrtovana trasa razbremenilne ceste preko Barja, ki bi preusmerila prometne tokove in večino tovornega prometa izven pomembnejših naselij v občini.
(4) Podrobnejša namenska raba
Omenjena lokacija je ugodna glede prometne dostopnosti, lokacije na robu naselja in razmeroma majhne zahtevnosti priprave terena. Lokacija je ugodna zaradi hitre povezave z središčem občine, glavnimi prometnimi tokovi znotraj občine in širše.V neposredni bližini se križajo glavne prometne smeri in komunikacije v občini:
– križišče Dolenjske in Šmarske ceste
– križišče Dolenjske in hitre ceste v smeri Grosuplja
– križišče Kočevske in Dolenjske ceste
– Cesta proti Igu
– železniška proga Ljubljana – Novo mesto in železniška postaja Škofljica
Območje je z priključno cesto na proizvodno – obrtno cono razdeljeno na dva dela. Vzhodno od priključne ceste – v enoti A – se uredijo servisni objekti za potrebe popravil in vzdrževanja tovornih in delovnih vozil ter parkiranje za tovorna vozila. Uredi se:
– mehanična delavnica za tovorna in delovna vozila,
– pralnica in pralna ploščad za večja vozila,
– pomožni objekt upravnimi prostori, sanitarijami,
– parkirni prostori za tovorna in delovna vozila,
– skupne prometne površine,
– zelene površine.
Zahodno – enota B – pa so urejeni parkirni prostori za tovorna vozila in delovna vozila.
(5) Usmeritve za urbanistično in krajinsko oblikovanje
Območje je fizično in funkcionalno razdeljeno na dva dela z cesto, ki prečka območje po sredini v smeri sever – jug. Vzhodno od priključne ceste se uredi parkirišče z servisnimi in drugimi pomožnimi objekti in napravami za popravilo in vzdrževanje tovornih in delovnih vozil. Uredi se avtomehanična delavnica za popravila in pralnica za delovne stroje in vozila. Objekt je pritličen in z izkoriščeno mansardo. Pokrit bo s simetrično dvokapnico v naklonu 38 stopinj. Ob objektu se uredi še pralna ploščad za večja vozila v betonski izvedbi. Pralna ploščad je dolžine 18 m, širine 7 m. Manjši objekt se predvidi še za upravo, pomožne prostore in sanitarije. Parkirišče je utrjeno z asfaltno prevleko. Za osvetlitev parkirišča so predvidene svetilke na drogovih. Parkirišče je ograjeno z ograjo iz žičnega pletiva. Območje se zasadi z drevjem, predvsem po obodu, s čemer se zmanjša stopnja hrupa, onesnaženja in vidne degradacije. Zahodni rob cone naj se zasadi tako, da se ustvari zelen pas proti Barju. Ozelenitev površin se načrtuje kot ločilni pas, ki loči med seboj različne rabe prostora tako vizualno kot tudi v smislu zaokrožitve vsebin. Ob priključni cesti je predviden drevored na obeh straneh. V največji možni meri se ohranja obstoječi barjanski vodni kanal Izar z obstoječo vegetacijo. V pasu širine 5m, na obeh straneh vodotoka, niso dovoljene gradnje in posegi, razen za namen urejanja vodotoka.
(6) Usmeritve za infrastrukturna omrežja, objekte in naprave
Usmeritve za prometno ureditev
Načrtovana je priključna cesta za proizvodno – obrtno cono na severu območja, ki se navezuje na cesto na Ig. Prečni profil priključne ceste je sestavljen iz hodnika za pešce 2 m, kolesarske steze 3 m in vozišča s tremi voznimi pasovi skupne širine 9,0 m. Dovozi in priključki na cestno mrežo morajo biti urejeni tako, da je zagotovljena potrebna varnost v prometu in vožnja tovornjakov s priklopniki. Zaradi prometa s tovornimi vozili se zgradijo krivine cest s primernimi radiji, ki niso manjši kot 12 m. Cestna ureditve so prilagojene niveleti obstoječe lokalne ceste. Cestna priključka in promet na območju ureditvenega območja morajo biti označena z vertikalno in talno prometno signalizacijo.
Usmeritve za komunalno ureditev
Pred izlivom odpadnih vod mora biti zavarovan vodni kanal Izar, ki teče ob severni meji območja. Na proizvodnih in parkirnih površinah so zgrajeni lovilci olj, ki usmerjajo odpadno vodo v priključni kanal, ki je povezan z obstoječo čistilno napravo. Ob izgradnji kanalizacijskega omrežja se preusmeri odpadne vode iz industrijske cone v kanalizacijsko omrežje. Novo območje bo priključeno na primarno vodovodno omrežje. Za nova območja zazidave je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oz lokacij TP.
(7) Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
V največji možni meri se ohranja barjanski kanal Izar in obvodno vegetacijo. Lokacija je v poplavnem območju, ki ga ogrožajo 100-letne vode. Zaradi navedenega se urejajo parkirišča južno od vodnega kanala kot odprte površine, brez ovir, ki bi onemogočale razlitje poplavne vode.
Varovanje pred hrupom
Raven hrupa mora v mestu ostati v mejah dovoljenega. Območje ureditvenega načrta spada po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v IV. stopnjo varstva pred hrupom za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je bolj moteč zaradi povzročanja hrupa (območja brez stanovanj, namenjena industrijski, obrtni ali drugi proizvodnji, trasportni, skladiščni ali servisni dejavnosti ter hrupnejšim komunalnim dejavnostim). Izračunana raven hrupa, ki ga bo povzročalo parkirišče za tovorno vozilo na imisijskem mestu, ne prekoračuje mejne dnevne ravni hrupa za IV. območje. Po ureditvi parkirišča, je potrebno izračun preveriti z meritvami hrupa v naravnem in življenjskem okolju.
Varovanje pred požarom
V sklopu ureditve vodovodnega omrežja se predvidi hidrantno omrežje.
Varovanje pred poplavami
Za varovanje pred poplavami se izvede niveleta predvidenih objektov nad koto poplavne vode (Q 100 + varnostna višina 0,5 m), ustrezna odvodnja celotnega območja ter ustrezna zaščita in ureditev brežin in dna vodotokov. Ob barjanskem kanalu Izer se predvidi zeleni pas (širok 5 m), kjer se ohranja obvodna vegetacija.
(8) Postopnost urejanja
Območje se ureja v prvi fazi vzhodno od priključne ceste in šele, ko so izkoriščene vse kapacitete na tem delu, se ureja tudi del zahodno od priključne ceste. Območje je potrebno najprej opremiti z vso potrebno infrastrukturo; to je z prometno, komunalno in energetsko infrastrukturo, šele nato se uredijo parkirišča in predvideni objekti. Za pridobitev dovoljenja se obveže investitorja, da pridobi poročilo o celoviti presoji vplivov na okolje.
6.2.7 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt območja za šport in rekreacijo ŠZS 4/1 Sela – proga za motokros
(1) Določitev zemljišča
Ta osnutek programske zasnove za izdelavo ureditvenega načrta sanacije proge za motokros med vasjo Orle in avtocesto je izdelan smiselno po 2. točki 38. člena Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85). Na predvidenem območju se že izvajajo vožnje z motornimi kolesi in v zadnjem času z avtomobili. Poligon je speljan med gozdnimi in grmovnimi sestoji. Neurejeno stanje poligona, tako v smislu statusa proge kot izvedbe, posledično vpliva na širjenje proge in iskanje novih tras s strani motoristov.Ureditveno območje, z oznako ŠZS 4/1 je locirano v stranski dolini, ki se odcepi vzhodno od Lavrice. Dostop je omogočen po lokalni cesti Sela – Orle. Območje se zajeda v gozdno pobočje hriba Strmec, SV od avtoceste. Na vzhod in jug se pokrajina odpira proti kamnolomom pod vasjo Orle in dolini. Le-ta je z avtocestnim nasipom prekinjena, kar preprečuje vidno izpostavljenost območja proti Lavrici in okoliškim naseljem. Parcelne številke: 841 del, 1056/3 del, 1060, 1061, 1064, 1068, 1069, 1072, 1074/1, 1074/4, 1074/5 del, 1078/2, 1078/8, 1092/1, 1092/2, 1094, 1165/1, 1165/2, 1165/3, 1165/4, 2286/1 del, 2286/3 del. Katastrska občina: Rudnik. Območje ŠZS 4/1 obsega 41.773,5 m² (ali 4.177 ha).
(2) Planska in prostorska dokumentacija
– Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92), za območje Občine Škofljica.
– Spremembe dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98).
(3) Opis in organizacija dejavnosti
Območje je del gozdnega pobočja v stranski dolini, ki se odcepi vzhodno od naselja Lavrica. Na zahodu meji na brežino avtoceste, severni rob tvori gozd, na vzhod in jug pa se odpira proti dolini potoka Grivka.Lokacija ob robu avtoceste je ugodna glede emisije prahu, ki je v prostoru že prisoten. Znatno se poveča le stopnja hrupa, ki ga slišijo predvsem na Orlah in v Selah. Območje je namenjeno rekreacijskemu poligonu za gorska in motorna kolesa ter sanacijo obstoječih površin. Z lokacijskim načrtom se ureja območja:
– poligona za vadbo in tekme,
– prostora za spremljevalne programe (potrebe športnikov in spremljevalnega osebja),
– odprtega prostora za potrebe obiskovalcev (parkirišča, gledišča,...),
– postavitve objekta za športne in turistične namene (prostori za športnike in spremljevalno osebje, gostinski obrat, informacijski center ipd,).
Poligon za vadbo se uredi ustrezno namenu. Potencialne trase za vožnjo so med seboj ločene z pasom zelenja, celotno območje pa se ogradi. V čim večji meri se ohrani obstoječa drevnina. Poligon za vožnjo se prilagaja reliefu.
(4) Podrobnejša namenska raba prostora
Moteča je vidna izpostavljenost športnega poligona, zato se vzdržuje gozdni pas, ki ščiti območje pred pogledi iz Orel in Sel. Prav tako se v čim večji meri ohranja obstoječa drevnina na območju poligona za motokros. Vstopni del na območje se uredi s posebnim vhodom ter s prostorom za parkiranje avtomobilov in motorjev. Na JV strani območja ob cesti Sela – Orle se uredi večji, odprti prostor, ki se uporabi za postavitev objektov in organizacijo tekem. Infrastruktura naj bo zasnovana tako, da je v času tekem namenjena predvsem obiskovalcem tekem v ostalem času pa ostalim rekreativnim športnikom.
(5) Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Del območja ob cesti se predvidi za postavitev objektov za potrebe tekem in prireditev ter za parkiranje. Vstop na območje poligona mora zagotavljati kontrolo in varnost udeležencev športne aktivnosti, kot tudi gledalcev. Oblikovanje in postavitev objektov in naprav ne sme izstopati iz okolja, ampak naj z njim oblikuje usklajeno celoto, ki se prilagaja obstoječim naravnim danostim.
(6) Usmeritve za krajinsko oblikovanje, varovanje kulturne dediščine in naravnih vrednot
Območje se ogradi z žično ograjo v višini, ki preprečuje dostop divjadi na območje. Ureditev poligona se v največji možni meri prilagaja obstoječi vegetaciji in reliefu.
(7) Usmeritve za infrastrukturna omrežja, objekte in naprave
Usmeritve za prometno ureditev
Dostop se uredi po cesti Sela – Orle in sicer iz smeri Sel. Na območju je potrebno odstraniti separacijo, deponijo zemlje in odpadnega gradbenega materiala. Območje se sanira v parkirišče namenjeno parkiranju za osebna vozila za potrebe motokrosistične dejavnosti in širšega rekreacijskega območja. Parkirne površine se uredijo v smislu prostih površin ob obstoječi cesti. Število parkirnih mest je določeno z normativom, ki predpisuje 1 PM/250 m² površin za vadbo ali 1 PM/10-15 prostorov za obiskovalce. Zagotoviti je potrebno vsaj 30 parkirnih mest. Vstopni del se uredi s posebnim vhodom na območje.
Vodovod
Novo območje, ki je bo urejeno z občinskim lokacijskim načrtom, bo opremljeno z vodovodnim omrežjem in priključeno na primerno vodovodno omrežje.
Usmeritve za komunalno ureditev
Površinske in meteorne voda se speljejo v kanalizacijski jašek, ki se priključi na sekundarno kanalizacijsko omrežje v naselju Sela.
Elektrika
Preko območja v smeri V – Z poteka obstoječi daljnovod napetosti 400 kV. Predviden je dodatni daljnovod istega napetostnega razreda vzporedno ob obstoječem. Objekti in naprave na obravnavanem območju se bodo napajali iz lokalnega električnega omrežja 20 kV. Za nova območja zazidave je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oz lokacij TP.
(8) Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Ureditev poligona ne sme grobo posegati v obstoječi relief, temveč se mu mora prilagajati. Površine izven ureditvenega območja, ki so degradirane zaradi voženj motoristov se sanirajo. Na cesti, ki pelje skozi naselje Orle se postavi hitrostne ovire.
Varovanje pred hrupom
Raven hrupa mora v mestu ostati v mejah dovoljenega. Območje ureditvenega načrta spada po uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v III. stopnjo varstva pred hrupom za območje, kjer je dopusten poseg v okolje, ki je manj moteč zaradi povzročanja hrupa.
Za zmanjšanje stopnje hrupa, ki se širi po pobočju v smeri Orel, se ohranja pas drevja in grmovja na severu območja in predvidi nova zasaditev.
(9) Postopnost urejanja
Pred poseganjem v prostor na območju se uredijo cestni priključki na javno cestno omrežje in zgradi primarno komunalno in energetsko omrežje.
Za pridobitev dovoljenja se obveže investitorja, da pridobi poročilo o celoviti presoji vplivov na okolje.
(10) Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
V neposredni bližini, južno od obravnavanega območja, je območje ŠOB 9/1, ki je namenjeno izključno za obrambo in zaščito.
6.2.8 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt območja nadzemnega pridobivalnega prostora ŠLN 9/1 Pleše – sanacija kamnoloma
(1) Določitev zemljišča
Ta osnutek programske zasnove za izdelavo ureditvenega načrta sanacije kopov tehničnega kamna za območje z jugozahodno od naselja Pleše je izdelan smiselno po 2. točki 38. člena Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85).Večji del kamnoloma Pleše z vsemi uradnimi dovoljenji, sega v občino Grosuplje. Manjši del, brez dovoljenj za obratovanje, pa sega v Občino Škofljica. Skozi Občino Škofljica so speljane tudi dovozne pozi in ceste, ki jih za potrebe transporta materiala uporabljajo v kamnolomu. Jugovzhodno od vasi Pleše je na vzhodni strani od lokalne makadamske ceste Škofljica – Pleše, lociran kamnolom tehničnega kamna – dolomita. Kamnolom se zajeda v del z gozdom poraslega zahodnega dela pobočja Vrhovke (465 m). Pridobivalni prostor oziroma območje kamnoloma, ki leži v Občini Škofljica, zajema parcele v k.o. Lanišče: 2762/2 del, 2785/1 del, 2785/4 del, 2785/7 del, 2786/1 del, 2786/2, 2786/3, 2786/4, 2787/1, 2788/1, 2788/2, 2789/1, 2789/2, 2790/2 del, 2795 del. Območje obsega 38.483,4 m² (3.848 ha).
(2) Planska in prostorska dokumentacija
– Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92), za območje Občine Škofljica.
– Spremembe dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98).
(3) Opis območja in organizacija dejavnosti
Območje sanacije kamnoloma Pleše obsega del, ki se nahaja v Občini Škofljica, s kopom povezano prometno omrežje, infrastrukturne vode, objekte in naprave. Pretežni del tega območja ima, zaradi dolgotrajnega črpanja dolomitnega peska in visokih čel izkopov, ki so vidni iz širše okolice, značaj degradiranega območja. Odkopne površine so locirane JV od ceste Lanišče – Pleše. Pet osnovnih etaž je dostopnih iz osnovne ceste pri upravni stavbi in gozdne poti na vrhu kamnoloma. Izkoriščena je že severna stran kamnoloma, delno zahodna in južna. Meja območja eksploatacije ni določena na vzhodni strani kamnoloma. Na severozahodni strani kamnoloma, v pridobivalnem območju kamnoloma je na koti 345 m postavljena separacija kamnoloma. Zahodno od separacije kamnoloma izven območja kamnoloma v dolini so upravni objekti kamnoloma. Preko območja poteka cesta, ki povezuje vas Pleše z ostalo občino. Ta prometna povezava je tudi edina transportna pot za prevoz odkopnega materiala. Ozek profil cestišča onemogoča varno srečevanje prometnih vozil, kot tudi hojo ob robu vozišča. To pa je tudi glaven razlog za pritožbe ljudi, ki živijo ob omenjeni cesti. V neposredni bližini se pojavljajo vse večje deponije neuporabnega materiala, ki se spreminjajo v parkirišča za težke tovornjake.
(4) Podrobnejša namenska raba prostora
Celotno območje je namenjeno pridobivanju dolomitnega peska in, po končanih delih, sanaciji odkopnih polj v gozdne površine. Ob sanaciji je predvidena tudi ureditev – razširitev ceste Lanišče – Pleše in ureditev površin za pešce in kolesarje ter utrjevanje zgornjega ustroja cestišča.
(5) Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Sanacija kamnoloma Pleše se načrtuje s premikom eksploatacijske meje proti grapi oziroma do grape. S tem se reši problem strmih, visokih vzpetin nad 20 m in ponovno poveže gozdna pot Pleše – Mali vrh. Etaže se s tem posegom bolj neopazno zlijejo v obstoječi teren. Končna širina etaž je 10 m, končni naklon kopa pa 46° – 50°. Brežine se zasadi z avtohtonimi vrstami drevja.
(6) Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Na obravnavanem območju ni pomembnejše naravne in kulturne dediščine. Varuje se Reberski potok. Po končanem izkoriščanju kamnoloma bo v okviru sanacije potrebno preoblikovanje odkopnih polj, skladno z okoliškim reliefom in do naklonov, ki bodo omogočali večjo stabilnost. Na večjih površinah odkopnih polj in na dnu kamnoloma bo treba urediti odvodnjo preko jarkov in koritnic ter s peskolovi pred izpusti v potok. V okviru sanacije bodo površine zatravljene in zasajene z avtohtonimi pionirskimi vrstami.
(7) Usmeritve za infrastrukturna omrežja, objekte in naprave
Usmeritve za prometno ureditev
Glavna komunikacija, ki poteka vzdolž severovzhodnega roba območja sanacije kopov tehničnega kamna je občinska cesta Škofljica – Pleše, ki je glavna prometnica tudi za vas Pleše. Uredi se cesta Lanišče – Pleše, in sicer:
– utrditev zgornjega sloja cestišča in asfaltiranje od priključka na Šmarsko cesto do stika z asfaltiranim delom ceste na Pleše,
– ureditev kolesarskih poti in obojestranskih hodnikov za pešce.
Znotraj območja obravnave posebne prometne ureditve niso predvidene.
Usmeritve za komunalno in energetsko ureditev
Bodoča namembnost obravnavanega območja ne zahteva komunalnega opremljanja. V primeru potreb po odvajanju meteornih vod iz površin nad kopi in saniranih pobočij bo to urejeno preko odprtih jarkov, kinet ob cesti in usedalnikov – lagun do izliva v Reberski potok.
Koritnica za odvod površinskih in meteornih vod, širine 50 cm in globine 60 cm, je speljana ob zaobljenem prehodu etaže v dno kamnoloma na koti 315 n.v., pod etažo E 330 s padcem 0,5% proti osrednjemu delu kamnoloma. Uporablja se obstoječi električni vod za napajanje separacije in pomožnih objektov. Novih priključkov ni predvidenih.
(8) Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Opredelitev namenske rabe saniranih površin kamnoloma Pleše še ni znana, saj bi jo bilo potrebno uskladiti s sosednjo Občino Grosuplje v kateri se nahaja večji del kopa. Območje sanacije kamnoloma Pleše obsega le del, ki se nahaja v Občino Škofljica.
V času obratovanja kamnoloma je potrebno izvajati zaščitne ukrepe pred plazenjem okrušenega materiala, hrupom in prahom. Zaščititi je potrebno predvsem cesto po kateri poteka ves transport za potrebe kamnoloma in vasi Pleše, vstopne in izstopne točke ter vmesne komunikacijske površine. Za zmanjševanje plazenja materiala je potrebno ustrezno utrditi vmesne brežine in terase. Hrup se zmanjša z rabo ustrezne mehanizacije in tehnologije, z ustrezno utrditvijo površine cest in ustreznimi protihrupnimi zaščitami v okolici kamnolomov (v ta namen se predvidi zasaditev z drevjem in grmovjem). Cesto Lanišče – Pleše se utrdi z ustreznim zgornjim ustrojem, ki bo prenesel obremenitve tovornjakov in zmanjšal misije prahu ob poti. Uredijo se razširitve vozišča na razdalji največ 500 m za srečevanje vozil ter obojestranski hodnik za pešce. Zaradi varnosti se na vstopnih in izstopnih točkah postavijo opozorilne table. Za dodatno zmanjševanje misij prahu se uvede v kamnolomu mokre prhe tovornih vozil (preden zapustijo območje kamnoloma), s katerimi se v veliki meri zmanjša možnost prašenja.
(9) Postopnost urejanja
V 1. fazi se izkoriščajo raziskane površine. Druga faza pomeni oblikovanje reliefa že izkoriščenih površin in začetek rekultivacije. Pri tretji fazi se širi odkopna polja na vzhodni strani in izkoriščanje dela ob separaciji ter odstranitev separacije, dokončno oblikovanje reliefa in rekultivacija preostalega dela kamnoloma. Glede na časovno sorazmerno oddaljeno zapiranje kamnoloma so v prvi fazi sanacije predvideni naslednji ukrepi:
– izvedba nekaj metrov visokih nasipov vzdolž zunanjega roba kamnoloma (ob cesti na Pleše) in njihova zasaditev z iglavci;
– asfaltiranje krajšega dela makadamske ceste od prehoda železniške proge do severnega roba kamnoloma (stik z asfaltiranim delom ceste na Pleše);
– ureditev asfaltirane ceste od podvoza z železniško progo do priključka na Šmarsko cesto v širini, ki bo omogočala srečevanje dveh tovornih vozil z nivojsko ločenima obojestranskima kolesarskima potema in pločnikoma za pešce.
6.2.9 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt območja nadzemnega pridobivalnega prostora ŠLN 4/1 – 1 in 4/1 – 2 Orle – sanacija kamnolomov
(1) Določitev zemljišča
Ta osnutek programske zasnove za izdelavo ureditvenega načrta sanacije kopov tehničnega kamna za območje jugovzhodno od naselja Orle in severozahodno od naselja Sela je izdelan smiselno po 2. točki 38. člena Navodila o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin (Uradni list SRS, št. 20/85). Pretežni del obravnavanega območja ima zaradi nenačrtnega črpanja gramoza in nesaniranih opuščenih kopov degradiran značaj. Teren na tem delu območja je namreč zaradi izkopa, ki občasno še vedno poteka, izpostavljen erozijskim procesom.
Vzhodno od vasi Orle, v oddaljenosti med 600 in 1000 metri, je na vzhodni strani od lokalne makadamske ceste proti naselju Sela pri Rudniku, več posameznih kamnolomov tehničnega kamna – dolomita. Locirani so ob vzhodnem in severovzhodnem vznožju hriba Molnik (582 m), na terenu, ki je porasel pretežno z mešanim gozdom. Parcelne številke za območje ŠLN 4/1 – 1: 864 del, 869 del, 870 del, 871 del, 872 del, 873, 940/9 del, 940/10 del, 940/25.
Parcelne številke za območje ŠLN 4/1 – 2: 509/2, 510/2, 939/1, 939/2, 939/3, 939/4, 940/1 del, 940/2, 940/3 del, 2279/2 del. Vse parcele se nahajajo v katastrski občini Rudnik. Območje ŠLN 4/1–1 obsega 37.050,7 m². Območje ŠLN 4/1–2 prekriva 23.448,7 m². Skupna površina sanacijskega območja kamnolomov pod vasjo Orle tako znaša 60.499,4 m² ali 6.049 ha.
(2) Planska in prostorska dokumentacija
– Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS; št. 40/92), za območje Občine Škofljica.
– Spremembe dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98).
(3) Opis območja in organizacija dejavnosti
Večji opuščen kamnolom Orle (Orle-A) je v preteklosti izkoriščalo podjetje SCT d.d., Ljubljana. Opuščeni kamnolom je bil razvit v treh etažah, ki se postopno zasipavajo in postopno naravno zaraščajo z grmovjem. V dnu je odloženo nekaj odpadnega materiala.
Občasno aktivni kamnolom tehničnega kamna – dolomita (Orle-B), ki ga izkorišča lastnik zemljišča. Lociran je vzhodno od predhodno opisanega kamnoloma, z dostopnostjo po gozdni cesti nad opisanim opuščenim kamnolomom. Viden je v širšem lokalnem okolju.
Večji občasno aktivni kamnolom tehničnega kamna – dolomita (Orle-C), ki ga izkorišča podjetnik iz Sel. Odkopavanje v tem kamnolomu je precej neorganizirano (brez etaž), z višino čelne stene preko 50 m, kar predstavlja nevarnost za padec ljudi in živali. V spodnjem delu kamnoloma je odložen različni odpadni material, na zahodnem delu kamnoloma je v dnu manjši izvir vode. Manjši opuščeni kamnolom tehničnega kamna – dolomita (Orle-D). V spodnjem delu kamnoloma je odloženo nekaj različnega odpadnega materiala, kar je treba v prihodnje preprečevati. Med opisanima kamnolomoma z oznako Orle-C in D je še manjši, občasno aktivni kamnolom dolomita (Orle-E), ki je na novo odprt. Po dostopnih podatkih ga izkorišča isti lastnik zemljišča kot Orle-B. Obravnavano območje je pretežno naravno, zato posegi, razen asfaltiranja odseka makadamske ceste med vasjo Sela in Orle niso predvideni.
(4) Podrobnejša namenska raba prostora
Površine na obravnavanem območju (namenska raba) so namenjene sanaciji nelegalnih kopov tehničnega kamna. Po izvedeni sanaciji je te površine možno nameniti rekreacijski rabi in z njo povezanimi dejavnostmi.
(5) Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Sanacija vseh kopov bo izvedena brez dodatnega črpanja tehničnega kamna. Strma odkopna čela bo potrebno porušiti do naklona cca 50 (- 60( (odvisno od situacije). V primeru potrebe se, za zagotavljanje stabilnosti, uredijo vmesne berme. Z utrjenim zrušenim materialom se oblikuje položnejši prehod med čelom in dnom kopa. Brežine se oblikujejo tako, da se čimbolj vključujejo v okoliški relief in omogočajo uspešno rekultivacijo. Dno kopov se izravna s padcem 0,5 – 1,0% v severni smeri.
(6) Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Na obravnavanem območju ni pomembnejše naravne in kulturne dediščine. Varuje se potok Grivka.
(7) Usmeritve za infrastrukturna omrežja, objekte in naprave
Usmeritve za prometno ureditev
Glavna komunikacija, ki poteka vzdolž zahodnega roba območja sanacije kopov tehničnega kamna je občinska cesta Lavrica – Sela – Orle. Območje obravnave se bo navezovalo na to komunikacijo, čeprav je treba poudariti, da bodoča sanacija kopov tehničnega kamna v varovalne gozdne površine ne zahteva posebnih prometnic. Makadamski odsek te ceste je predvidena za asfaltiranje. Znotraj območja obravnave posebna prometne ureditve niso predvidene.
Usmeritve za komunalno ureditev
Bodoča namembnost obravnavanega območja ne zahteva komunalnega opremljanja. V primeru potreb po odvajanju meteornih vod iz površin nad kopi in saniranih pobočij bo to urejeno preko odprtih jarkov in kinet z iztokom v strugo potoka Grivka.
(8) Usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Širše območje, ki poleg območij sanacije zavzema še poligon za motokros, je načrtovano kot večje športno in rekreacijsko območje, namenjeno bližnji in daljni okolici. Zaradi sorazmerno strmih robov zaključnih brežin bo potrebno začasno (dokler zasajena drevnina ne zraste do ustrezne višine) postaviti varovalno ograjo. Ta mora biti odmaknjena 2.5 do 3 m od roba saniranega odkopnega čela. Ograja je iz žičnega pletiva. Za zmanjšanje možnosti onesnaženja podtalnice bo potrebno po končanih zemeljskih delih oblikovanju reliefa saniranih kopov površino humusirati (debelina 0.20 – 0,30 m) in zatraviti, ne glede na to, da bo na teh površinah predvidena zasaditev drevnine.
(9) Postopnost urejanja
Vsi kamnolomi se sanirajo hkrati, s tem da se prednostno izvede ukrepe za varovanje naravnih danosti, predvsem vodotokov.
6.2.10 Programske zasnove za občinski lokacijski načrt za pastoralni center ŠDC 4/3 na Lavrici
(1) Določitev stavbnega zemljišča
Na podlagi sklepov Župnijskega pastoralnega sveta in pisnih pobud župljanov rudniške župnije je bil imenovan Iniciativni odbor za gradnjo pastoralnega centra na Lavrici, ki je prevzel pobudo, da se opravi ogled zemljišča, ki bi bil primeren za gradnjo pastoralnega centra (v nadaljevanju PC) na Lavrici. Ogled je bil opravljen 24. november 2000. poudariti moramo, da pri tem projektu ne gre le za cerkev kot sakralni objekt in ustanavljanje nove župnije, ampak za širši splet, tj. za prispevek k prijetnemu bivanju v kraju, ki potrebuje duhovno središče širšega pomena za zbliževanje in druženje vseh –enako in različno mislečih ali nazorsko opredeljenih – ki bo prijazno vsem ter zato pozitivno in vzgojno naravnano. Prostor namenjen izgradnji bodočega pastoralnega centra je lociran vzhodno od naselja Srednja vas v smeri proti Selam. Obojestransko ob cesti proti naselju Sela ležeče zemljišče obsega del položenega pobočja nad cesto ter pretežno ravninski del pod cesto. Celotno parcelo obdaja agrarna kulturna krajina. Seznam parcel: 1553, 1552, 1485/2, 1485/1, 1486, 1484, 1483/1, 1483/2, 1482, 1488, 1487, 2297/1 – DEL (CESTA), 1389, 1403, 1402, 1386, 1412, 1414, 1416, 1400/1, 1399, 1398, 1390/2, 1388, 1390/, vse k.o. Lavrica. Površina ureditvene enote z oznako 2A/3, ki se ureja z občinskim lokacijskim načrtom znaša 57284,9 m2.
(2) Planska in prostorska dokumentacija
– Dolgoročni plan občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94) in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 34/86, 10/87, 14/89 in Uradni list RS, št. 40/92), za območje Občine Škofljica).
– Spremembe dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljane za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana Občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98).
– Prostorsko ureditveni pogoji za plansko celoto V9 Škofljica (Uradni list RS, št. 9/94).
– Spremembe prostorskih ureditvenih pogojev za plansko celoto V9 Škofljica (Uradni list RS, št. 77/98).
(3) Opis in organizacija dejavnosti
Člani iniciativnega odbora za gradnjo pastoralnega centra na Lavrici so si ogledali več predlaganih lokacij na območju planske celote Lavrica. Na osnovi navedenih izhodišč in pogojev so člani iniciativnega odbora za izgradnjo pastoralnega centra na Lavrici napravili dokončni izbor ter odločili za lokacijo pod Srednjevaško cesto.
(4) Podrobnejša namenska raba prostora
Iz posredovanih izhodišč in pogojev s strani iniciativnega odbora za izgradnjo pastoralnega centra na Lavrici je razvidno, da je na predlaganem območju predvideno troje programov, ki se sicer dopolnjujejo, vendar imajo vsak zase specifične prostorske zahteve.
– sakralni objekt s pripadajočimi objekti, prostori in površinami
– prostor za izvajanje programov športno rekreativnih prostočasnih dejavnosti na prostem
– proste površine v obliki zelenic, parkovnih ureditev s sprehajališči počivališči ipd.
Gravitacijsko območje predvidenega sakralnega objekta okvirno sovpada z območjem planske celote V4 Lavrica, ki obsega naselja: Lavrica, Orle, Sela, Srednja vas, Babna Gorica, območje Dolenjske ceste, Hrastarija. Ožje gravitacijsko območje obsega poselitev v radiju 1 km (zračne razdalje). Širše gravitacijsko območje obsega poselitev v radiju 2 km (zračne razdalje). Na osnovi izkustvenih norm na podobnih objektih s približno enakim vplivnim območjem predlagamo naslednji program celotnega kompleksa:
– sakralni objekt – cerkev s pripadajočimi prostori:
– zunanja ureditev kompleksa: trg (objekti so razporejeni okrog osrednjega odprtega prostora)
– dostopi
– parkirišča
– pokopališče 4.000 x 4 m2/preb. = 16.000 m2 in parkirišče
– športne, rekreativne in ostale prostočasne dejavnosti.
(5) Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje
Prostorske zahteve posameznih programskih vsebin so tiski faktor, ki podrobno oblikujejo razpoložljiv prostor v smiselne funkcionalne enote. Sakralni objekt kot dominanta v prostoru izpostavimo na višji nivo tako, da njena arhitekturna pojavnost prevladuje nad pokrajino. Spredaj ji določamo odprt prostor v obliki trga, katerega v zadostni odmaknjenosti dopolnjujejo objekti protokolarnih, učnih in nastanitvenih programov. V večji prostorski odmaknjenosti, ki omogoča razvoj pogrebnega sprevoda naj se predvidi lokacija objekta poslovilnih vežic ter pokopališča. Pri lokaciji pokopališča naj se upošteva sestava zemljine (važno za klasične grobove). Športne in rekreacijske površine naj se predvidijo na lokacijah ustreznih za posamezno starostno obdobje in program vadbe. Površine za mirujoči promet naj se predvidijo neposredno ob dovozni cesti. Arhitektura objektov je lahko svobodna – drznejša vendar naj oblikovanje velikost in njihovo umeščanje v prostor upošteva programsko hierarhijo posameznih objektov. Prav tako naj zasnova, oblika, skratka celotna vizualnost objekta izpričuje svojo vsebinsko, prepoznavnost v prostoru. Krajinsko oblikovanje celotnega kompleksa naj z oblikovanjem posameznih funkcionalnih enot, oblikovanjem, terena, trasiranjem poti, določitvijo posameznih kultur, drevesnih vrst ipd. skuša ustvariti sicer namensko določljivo območje, vendar naj tvori z okoliško agrarno pokrajino, gozdom v ozadju ter okoliško pozidavo, neko prostorsko enovitost pa čeprav celotni kompleks nastopa kot dominanta.
(6) Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Promet
Lokalna cesta, ki povezuje Srednjo vas z naseljem Sela poteka po sredini obravnavanega območja. Vozišče je asfaltirano, vendar ozko. Strmi vzponi in spusti v območju Srednje vasi so neugodni. Ločitev površin za pešce od površin za motorni promet ni izvedena. Nujna bi bila rekonstrukcija ceste z izvedbo pločnika. Površin za mirujoči promet ni obstoječih. Le te naj se predvidijo za potrebe pastoralnega centra na njegovem območju.
Kanalizacija
Kanalizacije na obravnavanem območju ni. Predviden je sekundarni vod kanalizacijskega omrežja tako v Srednji vasi kot v naselju Sela.
Vodovod
Obstoječi vod poteka ob trasi lokalne ceste, ki povezuje Srednjo vas z naseljem Sela.
Elektrika
Preko območja poteka obstoječi 220 kV vod. Za nova območja zazidave je potrebno izdelati idejni projekt priključnih električnih vodov oz lokacij TP.
(7) Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine ter značilnih kakovostnih prvin krajine
Na obravnavanem območju ni zavarovanih območij naravne ali objektov kulturne dediščine.
(8) usmeritve za izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Programi objektov ter celotnega prostora so taki, da omogočajo duhovno in fizično obnovo ljudi. To pa je doprinos, ki je bistven, pri premagovanju tekočih obremenitev vsakogar v vseh življenjskih obdobjih.
(9) Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Območje ni predvideno kot izključna raba prostora, možna izključna raba prostora ali omejena in nadzorovana raba prostora.
(10) Postopnost urejanja
Že v času izdelave projektne in tehnične dokumentacije se morajo izvesti geološke in geomehanske raziskave terene. Nato se uredi ustrezna prometna komunalna in energetska infrastruktura ter določi faznost izgradnje.
37. člen
6.3 Geoinformacijska podpora za odločanje
(1) Občina bo:
– zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
– zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz prostorskih planskih in izvedbenih dokumentov,
– zagotovila spremljanje uresničevanja v prostorskem planu določenih usmeritev,
– ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
(2) Na osnovi spremenjenih okoliščin in potreb, ki jih bo občina ugotovila s spremljanjem uresničevanja prostorskega plana, bo občina sprožila dopolnitve prostorskega plana.
38. člen
6.4 Merila za odstopanje prostorskih izvedbenih aktov od prostorskega plana
S občinskimi lokacijskimi načrti se usmeritve iz prostorskega plana podrobneje določijo v smislu meril in pogojev za urejanje. Pri podrobnejšem določanju razmejitev, meril in pogojev so dopustna odstopanja (tolerance):
– glede namembnosti površin v območjih, ki niso namenjena poselitvi so dopustna večja odstopanja za posege, ki ne predstavljajo trajno spremembo prostora in njegove rabe, saj je z namensko rabo v prostorskem planu določena pretežna namembnost površin. Odstopanje naj na prostorsko zaključenem območju ne presega 2 ha;
– glede velikosti stavbnih zemljišč so dopustna manjša odstopanja od grafično določenih meja:
a) za določitev funkcionalnega zemljišča k obstoječemu objektu,
b) za dozidavo k obstoječemu objektu, če ta ne presega 30% obstoječe zazidane površine objekta, pri čemer se upošteva tudi razširitev funkcionalnega zemljišča,
c) kadar razmejitev ne poteka po parcelni meji in razširitev gradbene parcele ne presega 500 m² površine; razširitev stavbnega zemljišča ni možna preko meje stavbnih zemljišč iz prostorskega plana, ki sovpada s parcelno mejo,
– za objekte, ki so bili zgrajeni pred letom 1964 se lahko določi funkcionalno zemljišče, čeprav v prostorskem planu ni prikazano stavbno zemljišče, to pa ne velja za pomožne objekte za kmetijstvo,
– glede meja lokacijskega načrta (LN) so dopustna manjša odstopanja, kadar je potrebno v okviru LN urediti tudi prometno ali drugo infrastrukturo in je ureditev tega najprimernejša z istim LN v istem postopku; sprememba območja urejanja sme biti izključno povezana s predmetom urejanja LN, povečave območja za potrebe zazidave ali drugih ureditev niso dopustne.
39. člen
6.5 Kriteriji za dopolnjevanje prostorskega plana Občine Škofljica
Pri spreminjanju in dopolnjevanju tega prostorskega plana občina:
– ne bo odobravala predlogov za dopolnitev plana, ki bodo v nasprotju z osnovnimi cilji in usmeritvami tega prostorskega plana,
– ki bodo negativno in prekomerno vplivali na okolje, bivalne in delovne razmere,
– ki bodo prekomerno povečevali prometne obremenitve v območjih s slabim prometnim omrežjem, s turistično razvojno usmeritvijo, s poudarjenim varstvom naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– ki bodo s svojo dejavnostjo, lego in oblikovanjem (velikostjo) predstavljali potencialno razvrednotenje obstoječih kvalitet prostora in okolja.
40. člen
6.6 Program dodatnih raziskav, analiz in študij
Občina bo v nadaljnjem obdobju zagotovila študije in strokovne podlage, ki bodo osnova za dopolnitev prostorskega plana oziroma za prostorske izvedbene akte.
41. člen
6.7 Naloge, ki jih mora občina opraviti skupaj z drugimi občinami
Občina Škofljica se bo s sosednjimi občinami dogovarjala in usklajevala glede:
a) ohranjanja in razvijanja območij znotraj Krajinskega parka Barje,
b) varstva vodnih virov in drugih trajnih naravnih virov,
c) komunalnih in energetskih infrastrukturnih ureditev, zlasti še glede:
– odstranjevanja in dispozicije komunalnih in posebnih odpadkov,
– odvajanja odplak,
– plinovoda,
– oskrbe s pitno vodo,
– prometne infrastrukture,
– primarnih cestnih povezav,
– kolesarskih povezav,
d) varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine.
7. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
42. člen
Ta odlok nadomesti Odlok o spremembah in dopolnitvah dolgoročnega plana občin in mesta Ljubljana za obdobje 1986 – 2000 in družbenega plana občine Ljubljana Vič Rudnik za obdobje 1986 – 1990, za območje Občine Škofljica (Uradni list SRS, št. 11/86 in Uradni list RS, št. 23/91, 71/93, 62/94, 77/98, 48/02, 63/02).
43. člen
Prostorski plan Občine Škofljica je na vpogled občanom, organizacijam in skupnostim na Občini Škofljica.
44. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 00207/11/04
Škofljica, dne 18. junija 2004.
Župan
Občine Škofljica
dr. Jože Jurkovič l. r.
