Na podlagi 5., 6., 12., 13. in 79. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) in 16. člena Statuta Občine Škofljica (Uradni list RS, št. 47/99, 103/00 in 76/02) ter na predlog Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Ljubljana, je Občinski svet občine Škofljica na 2. izredni seji dne 17. 6. 2004 sprejel

Za kulturni spomenik se razglaša enota dediščine:
Želimlje – Graščina Namršelj (EŠD 12674)
Enota ima zaradi kulturnih, umetnostno-arhitekturnih, zgodovinskih in krajinskih vrednot poseben pomen za Občino Škofljica. Zato se jo razglaša za kulturni spomenik lokalnega pomena z lastnostmi umetnostno arhitekturnega, zgodovinskega in krajinskega spomenika.

Lastnosti, ki utemeljujejo razglasitev za spomenik lokalnega pomena:
Graščina pozidana pred sredo 16. stoletja, ki so jo leta 1552 kupili Ursiniji od Sigmunda Nikolaja barona Auersperga, je leta 1692 ponovno prešla v roke Auerspergov, v katerih lasti je ostala vse do konca druge svetovne vojne kot turjaški gozdarski in upravni urad. Enonadstropni graščini z ohranjeno izvirno zasnovo, prostorsko organizacijo in poznogotskimi arhitekturnimi elementi so koncu 17. oziroma začetku 18. stoletja dodali triosni rizalitni izzidek pred glavnim vhodom ter po troje opornikov na stranskih fasadah.
Graščina z gospodarskimi poslopji in staro lipo tvorijo kompleks, ki leži na vidno izpostavljeni osameli vzpetini in zato v širšem prostoru želimeljske doline predstavlja izjemen kulturno krajinski poudarek.

Spomenik stoji na par. št. 817, 818/1 in 816 k. o. Želimlje.
Vplivno območje spomenika obsega odprti prostor severno, vzhodno in zahodno od gradu.
Meji spomenika in vplivnega območja sta vrisani na katastrskem načrtu v merilu 1:5000 in temeljnem topografskem načrtu v merilu 1: 5000. Izvirnika načrtov, ki so sestavni del tega odloka, hrani Ministrstvo za kulturo in Javni zavod Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Za spomenik velja enoten varstveni režim, ki določa:
– strokovno vzdrževanje in obnavljanje vseh neokrnjenih prvin arhitekture graščine in njene opreme po načelu ohranjanja izvirne tlorisne zasnove, gabaritov, lege, velikosti, oblike, sestave in barvne podobe,
– strokovno prenovo okrnjenih izvirnih prvin arhitekture v smislu rekonstrukcije avtentične podobe spomenika,
– prepoved spreminjanja varovanih vrednot arhitekturne zasnove zunanjosti in notranjosti objekta ter njegove opreme z rušenjem in odstranjevanjem kot tudi z nadzidavo, prezidavo, prizidavo in dodajanjem posameznih prvin,
– prepoved nadomestnih gradenj in spreminjanje značilnih višinskih in tlorisnih zasnov,
– prepoved vsakršnih gradbenih posegov, ki bi vplivali na lipo.
Za vplivno območje velja varstveni režim:
– ohranjanje nepozidanosti odprtega prostora z ohranjanjem tradicionalne rabe prostora,
– prepovedano je postavljanje objektov trajnega ali začasnega značaja, vključno z nadzemno ali podzemno infrastrukturo, razen v primerih, ki jih s predhodnim kulturnovarstvenim soglasjem odobri pristojni zavod,
– prepovedano je spreminjati višinske gabarite objektov, ki stojijo na vplivnem območju spomenika, zaradi varovanja vedut in ohranitve dominantnosti graščine.
Spomenik je zavarovan z namenom, da se:
– ohrani arhitekturne, zgodovinske in krajinske vrednote,
– poveča pričevalnost kulturnega spomenika,
– predstavi kulturne vrednote spomenika in situ in v medijih,
– spodbudi učno-predstavitveno in znanstveno raziskovalno delo,
– zagotovi ustrezna namembnost.

Za funkcijo spomenika ali njegovega dela in za vsak poseg v spomenik, njegove dele ali zemljišče in vplivno območje, so potrebni predhodni kulturnovarstveni pogoji in na njihovi podlagi kulturnovarstveno soglasje zavoda.

Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za varstvo kulturne dediščine.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in velja za obdobje enega leta.