Na podlagi prvega odstavka 46. člena, v povezavi s tretjim odstavkom 170. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt za vodnogospodarsko ureditev Drave od Vurberka do Zg. Dupleka (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelal Razvojni center Planiranje Celje, d.o.o., pod številko projekta 434/00-03-D februarja 2004, na podlagi idejnega projekta, ki ga je izdelal VGB Maribor, pod številko projekta 2509/03, januarja 2004 (v nadaljnjem besedilu: idejni projekt). Poročilo o vplivih na okolje je izdelal VGB Maribor, pod številko projekta 2525/03, junija 2003 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).

Državni lokacijski načrt določa območja urejanja, lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav, omrežij in ureditev, pogoje za urbanistično, krajinsko in arhitekturno oblikovanje objektov in naprav, pogoje za prometno in komunalno urejanje območja, obveznosti investitorja in izvajalca, tolerance, nadzor nad izvajanjem ter okolje varstvene ukrepe, povezane z izgradnjo visokovodnega nasipa.

Oznake, navedene v členih 7, 9 in 10, 13, 15 in 16, 18 ter 29, so oznake objektov in ureditev iz grafičnega dela državnega lokacijskega načrta.

(1) Državni lokacijski načrt iz 1. člena te uredbe vsebuje tekstualni in grafični del.
(2) Tekstualni del državnega lokacijskega načrta vsebuje:
a) uredbo o državnem lokacijskem načrtu;
b) obrazložitev in utemeljitev državnega lokacijskega načrta z naslednjo vsebino:
– povzetek iz prostorskih sestavin planskih aktov države in občine,
– opis funkcije in položaj območja,
– opis tehničnih rešitev,
– ureditev objektov in naprav komunalne in energetske infrastrukture,
– opis oblikovalskih rešitev visokovodnega nasipa in kontaknega območja prostora,
– seznam objektov, načrtovanih za rušitev ali odkup,
– opis prostorskih rešitev,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi ter drugimi nesrečami,
– seznam parcel, prizadetih z ureditvami in podatki o lastništvu,
– oceno stroškov za izvedbo državnega lokacijskega načrta,
– etape izvajanja državnega lokacijskega načrta in tolerance in
– pogoje in usmeritve organov in organizacij.
(3) Grafični del državnega lokacijskega načrta vsebuje:
– pregledno karto v M 1: 10000,
– pregledno situacijo v M 1: 5000,
– izrez iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije v M 1: 250000,
– prikaz območja iz prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Duplek, za katerega se šteje da je spremenjeno in dopolnjeno s sprejemom tega državnega lokacijskega načrta v M 1: 5000,
– obodno parcelacijo in načrt gradbenih parcel v M 1: 1000,
– ureditveno – urbanistično krajinsko situacijo in situacijo komunalne in energetske infrastrukture v M 1: 1000,
– tehnične elemente za zakoličenje gradbenih parcel v M 1: 1000,
– karakteristične vzdolžne profile v M 1: 1000/100,
– karakteristične prečne profile v M 1: 200.

(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega zemljišča oziroma dele zemljišč z naslednjimi parcelnimi številkami po naslednjih katastrskih občinah.
(2) Zemljišča v območju visokovodnega nasipa in novega Mlinskega potoka z vsemi spremljajočimi ureditvami:
k.o. Vurberk:
124/3, 125/1, 125/2, 126/1, 126/2, 127, 128/1, 128/2, 131, 133/1, 133/2, 136/1, 136/3, 138, 139, 141/3, 143/3, 145/1, 146, 147, 148, 149, 161, 163/2, 163/3, 164/1, 187/1, 189, 190/1, 190/2, 191, 193, 194, 195, 196, 199/1, 199/2, 202/2, 203, 205/1, 221, 222/1, 222/2, 223/1, 430/2, 431/1, 431/2, 432, 433/2, 434, 435;
k.o. Dvorjane:
2/1, 2/2, 3/1, 3/2, 4/1, 4/2, 5/1, 6/1, 7/1, 7/2, 8/1, 9, 12/1, 12/2, 13, 15, 16, 17, 18, 19/1, 19/2, 21, 22/1, 22/2, 22/5, 22/8, 22/9, 24/2, 24/16, 28/1, 28/2, 29/3, 29/4, 35, 36, 38, 41/1, 41/2, 41/3, 41/4, 42/1, 42/2, 44, 45, 46/1, 46/2, 46/3, 46/4, 46/5, 47, 50, 51/1, 53/2, 53/3, 53/4, 54/2, 55/3, 56/1, 60/1, 60/2, 61/1, 61/2, 71/1, 72/1, 86/1, 86/3, 89, 92, 93, 94/2, 95/1, 96, 99, 100/1, 102, 103/1, 103/2, 106/1, 106/2, 107, 112, 113/1, 113/2, 114, 116, 183/2, 207/4, 212/2, 259/1, 283, 286/1, 287/2, 287/3, 316, 318, 320, 321, 322, 352/1, 352/4, 352/6, 359/34, 361/4, 364/2, 364/3, 366/85, 593/1, 593/3, 594/4, 600/1, 600/2, 600/3, 600/4, 600/5, 600/8, 600/9, 600/10, 600/11, 600/14, 608, 609/1, 609/2, 609/3, 612/5, 614;
k.o. Sp. Duplek:
360/1, 360/3, 360/5, 362/1, 363/1, 364/1, 364/2, 364/5, 365/1, 365/7, 365/8, 365/9, 365/10, 366/5, 366/6, 366/7, 367/1, 367/4, 368/3, 368/4, 369/1, 369/2, 369/3, 369/4, 369/5, 369/6, 374, 375/1, 375/2, 375/3, 375/5, 376/2, 377/1, 381, 382, 385, 435/2, 443/1, 445/1, 447, 453, 454/1, 455, 504, 505/4, 509/1, 515, 517, 518, 522, 525, 530, 532, 552/2, 553/1, 553/4, 554/1, 555/1, 556/5, 557/1, 557/5, 557/6, 558/1, 558/6, 559/1, 560/1, 560/2, 561/1, 561/2, 562/1, 562/2, 563/1, 563/2, 704/1, 705/1, 753, 756, 962/2, 967/7, 967/8, 968/2, 972/1, 972/2, 972/11, 972/13, 972/16, 972/18, 972/20, 972/22, 972/26, 975, 976;
k.o. Zg. Duplek:
129, 130, 131/10, 131/11, 131/13, 131/14, 131/15, 131/16, 131/19, 131/20, 131/21, 131/22, 131/23, 131/24, 131/30, 131/31, 131/32, 131/33, 134, 135/1, 153/3, 153/4, 153/5, 153/6, 153/7, 1124/2, 1134/3, 1134/4, 1134/9, 1137/2, 1137/3, 1137/6, 1137/8.
(3) Zemljišča, ki so v državnem lokacijskem načrtu opredeljena zaradi izgradnje, nadomestne gradnje ali rekonstrukcije komunalne, energetske in teleprenosne infrastrukture:
k.o. Dvorjane:
22/2;
k.o. Zgornji Duplek:
1124/2, 1134/3, 1134/9.131/31;
k.o. Spodnji Duplek:
360/1, 360/3, 360/5, 362/1, 363/1, 364/1, 365/1, 381;
a) novo prečrpališče:
k.o. Sp. Duplek:
753, 756;
b) nov kablovod do TP poslovni center:
k.o. Sp. Duplek:
354/13, 354/16, 354/17, 358/2, 359/2, 360/2, 360/4, 360/5, 362/2, 962/2.

Ureditveno območje obsega:
a) območje visokovodnega nasipa z vsemi objekti in ureditvami,
b) območje deviacij cest in poti,
c) območje ureditve kontaktnega prostora, vključno z rekultivacijo zemljišč,
d) območja ureditve obstoječih vodotokov ter melioracijskih sistemov,
e) območja prestavitev in ureditev komunalnih, energetskih in ostalih infrastrukturnih objektov in naprav,
f) območja okolje varstvenih ukrepov,
g) območje začasnih ureditev.

(1) Trasa visokovodnega nasipa poteka po levem bregu Drave od Vurberka do Zg. Dupleka na povprečni oddaljenosti ca. 600 m od Drave. Skupna dolžina obravnavane trase je 5571 m.
(2) Nasip od km 0+000 do km 2+500 poteka po kmetijskih površinah z izjemo med km 1+350 in km 1+815, kjer se nahajajo gozdne površine. Od km 2+500 do km 3+200 poteka trasa nasipa po gozdu, do km 3+442, kjer preide v zaraščeno muldo na robu gozda. Od tu naprej je trasa nasipa speljana ob gramoznici. Nad km 4+300 in km 4+560 pa poteka trasa nasipa po kmetijskih površinah. Med km 4+560 in km 4+750 poteka trasa nasipa po zunanjem robu funkcionalnih površin obstoječih objektov, od tu naprej pa po gozdu in se priključi na nasip ceste Maribor – Sp. Duplek, kjer se v km 5+091 zaključi na nasipu ceste.

(1) Niveleta – na celotnem odseku je niveleta krone nasipa ca. 1,0 m nad Q100 Drave. Višina nasipa nad terenom je od 1,8 m do 4,2 m v povprečju ca. 3 m.
(2) Karakteristični profil visokovodnega nasipa – na odsekih, kjer poteka trasa nasipa po gozdu je predviden s širino krone nasipa 3,5 m in naklonom brežin na vodni in zračni strani 1: 3.
(3) Karakteristični profil visokovodnega nasipa – izven gozdnih površin se zračna stran nasipa spreminja od naklona brežine 1: 3 do 1: 5.
(4) Elementi visokovodnega nasipa so zasnovani tako, da je možna njegova večnamenska raba (pešpot, kolesarska pot itn.). Ureditev kolesarskih poti po nasipih je možno izvesti ob predhodnem soglasju Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Agencije Republike Slovenije za okolje.

(1) Za odvodnjo je predvidena ureditev (prestavitev) Mlinskega potoka v dolžini 1607 m. Novi Mlinski potok se izliva v Dravo v km 56+400. Od izliva v Dravo do priključka na obstoječi Mlinski potok je trasa načrtovana po kmetijskih površinah.
(2) Niveleta potoka je projektirana s padcem dna I = 1,0%. Izliv v Dravo se uredi s hrapavo drčo. V muldi nad km 0+560 in km 0+670 je predvidena izvedba obojestranskega nasipa ob Mlinskem potoku s širino krone 2.0 m in naklonom brežin 1: 2. Pretočni profil novega Mlinskega potoka je Q100=37 m3/s.
(3) Karakteristični profil – dno Mlinskega potoka je širine 3.0 m. Naklon brežin pa se zaradi popestritve struge spreminja od 1: 2 do 1: 3,5.

(1) Investitor je v času gradnje in v času obratovanja dolžan zagotoviti dostop do vseh objektov in zemljišč. V primeru, da se med in po končani gradnji na terenu pokaže potreba po dostopu do objektov ali zemljišč, je investitor dolžan ponovno preveriti takšno potrebo in zagotoviti dodaten dostop.
(2) Deviacije cest in poti: Na križanjih cest in poljskih poti z visokovodnim nasipom je predvidena izvedba prehodnih ramp:
– 1 – v km 0+420, širine 4.00 m, dolžine 45.00 m, asfalt, tampon debeline 0.30 m, asfalt BNOS debeline 6 cm;
– 2 – v km 0+914, širine 4.00 m, dolžine 78.00 m, asfalt, tampon debeline 0.30 m, asfalt BNOS debeline 6 cm;
– 3 – v km 1+340, širine 4.00 m, dolžine 101.00 m, makadam;
– 4 – v km 2+548, širine 3.00 m z izvedbo bankin 0.50 m, dolžine 41.00 m, makadam, debeline 0.30 m;
– 5 – v km 2+800, širine 4.00 m z izvedbo bankin 0.50 m, dolžine 67.00 m, makadam, debeline 0.30 m;
– 5a – v km 2+873, širine 4.00 m z izvedbo bankin 0.50 m, dolžine 54.00 m, makadam, debeline 0.30 m;
– 6 – v km 2+968, širine 3.00 m, dolžine 58.00 m, gramozirana, debeline 0.30 m;
– 7 – v km 3+416, širine 3.00 m, dolžine 40.00 m, gramozirana, debeline 0.30 m;
– 8 – v km 3+973, širine 4.00 m z izvedbo bankin 0.50 m, dolžine 52.00 m, makadam, debeline 0.30 m;
– 9 – v km 4+430, širine 4.00 m z izvedbo bankin 0.50 m, dolžine 44.00 m, makadam, debeline 0.30 m;
– 10 – v km 4+837, širine 4.00 m z izvedbo bankin 0.50 m, dolžine 32.00 m, asfalt, tampon debeline 0.30 m, asfalt BNOS debeline 6 cm.
(3) Deviacija poljskih poti: Za dostop na kmetijske površine je predvidena izgradnja poljskih poti na naslednjih odsekih:
– od km 0+025 do km 0+656 na levem bregu novega Mlinskega potoka v skupni dolžini ca. 630 m;
– od km 0+000 do km 2+597 na južni (vodni) strani visokovodnega nasipa v skupni dolžini ca. 2600 m;
– od km 4+839 do km 4+961 na južni (vodni) strani visokovodnega nasipa v skupni dolžini ca. 140 m.
Širina predvidenih poljskih poti je 3.00 m, utrjene bodo z gramoznim nasutjem v debelini 20 cm.
(4) Mostovi: Na mestih, kjer ceste prečkajo traso novega Mlinskega potoka, je predvidena izvedba premostitvenih objektov – mostov:

Stacionaža           dolžina (m)      širina (m)
km 0+038                     6,0             5,0
km 0+865                     6,0             5,0
km 0+415 (nasip)             6,0            5,0.

(5) Prepusta:
– v km 0+657 je v novi Mlinski potok speljan manjši jarek, ki se ga skozi nasip vodi s prepustom ( 80, na katerega je nameščena loputa;
– v km 4+811 je skozi nasip speljan prepust ( 80 z nameščeno loputo, v katerega je speljan manjši jarek za odvodnjo zalednih vod.

(1) Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za visokovodni nasip mora vsebovati tudi krajinsko ureditveni načrt. Načrt mora vsebovati predvsem oblikovalske rešitve v zvezi z oblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin v kontaktnem prostoru, rešitve v zvezi z urejanjem in oblikovanjem vodotokov in jarkov. Projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja za visokovodni nasip mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično in krajinsko oblikovanje:
a) Oblika zemeljskega nasipa bo trapezni profil s spremenljivi nakloni (med 1: 3 do 1: 5) in variabilna višina krone nasipa (med 1,8 in 4,8 m). Oblikovanje brežin je izvedeno mehko, z zaokrožitvami spodnjih in zgornjih robov. Pri oblikovanju nasipa in kontaktnega prostora je potrebno upoštevati značilnosti tipičnih krajinskih vzorcev:
– obvodna krajina ob Dravi,
– gozd na ravnini in
– členjena njivska krajina na ravnini.
(2) Poleg oblikovanja samega visokovodnega nasipa so predvidene še naslednje krajinske ureditve:
– ureditve mehkih prehodov nasipa iz gozda in v gozd,
– posebno oblikovanje nasipa v neposredni bližini poseljenih območij,
– zasaditev zračne strani protipoplavnega nasipa in mestoma tudi zasaditev na vodni strani nasipa in sicer na prehodih ceste čez nasip.
(3) Vse odseke deviacij obstoječih lokalnih cest in poti je potrebno oblikovati skladno z obstoječim stanjem oziroma v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Vse odseke obstoječih cest in poti oziroma drugih rab, ki po izgradnji visokovodnega nasipa in drugih ureditev ostanejo brez funkcije, je treba rekultivirati v skladu z rabo sosednjih zemljišč.
(4) Med gradnjo je dovoljeno vegetacijo odstraniti samo tam, kjer je to nujno potrebno. Zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije (ostanki gozdov, živice, posamezne skupine dreves, obvodna vegetacija, kmetijske površine). Gozdni robovi morajo biti sanirani s primerno višinsko in vrstno strukturo avtohtone vegetacije s predčasno premeno drevesnih vrst in načrtnim preoblikovanjem pasu širine 6–8 m.

Zaradi izgradnje visokovodnega nasipa je treba zgraditi, prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, naprave in napeljave. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in napeljav mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljavcev oziroma v skladu s pogoji, ki bodo določeni v izvedbenih načrtih.

Na območju visokovodnega nasipa je potrebno zamenjati, prestaviti ali zaščititi naslednje vodovode:
– v km 2+886 prečka trasa nasipa obstoječi vodovod. V območju nasipa je predvidena zamenjava obstoječih AC cevi DN 150 z LŽ cevmi DN 150;
– v km 2+873 je predvidena prestavitev obstoječega prečrpališča na novo lokacijo in prekinitev obstoječega cevovoda do prečrpališča, ki se konča z novim končnim hidrantom.

Odvodnjavanje meteornih vod širšega območja bo v obstoječi in podaljšani Mlinski potok po pogojih, določenih v 9. členu te uredbe.

(1) Pri križanju visokonapetostnih elektro vodov z visokovodnim nasipom mora investitor, poleg pogojev upravljavca, upoštevati varnostno višino, ki znaša minimalno 9.00 m, minimalno oddaljenost stebra od roba glavne ceste, ki znaša 10,00 m ter minimalni kot križanja z visokovodnim nasipom, ki znaša 30°. Kadar posebni ukrepi niso predvideni, je potrebno upoštevati splošne varnostne ukrepe, predvsem pa kontrolo varnostne višine pri maksimalnem povesu vodnikov.
(2) Visokonapetostno omrežje:
– prečkanje obstoječega daljnovoda 2X400 kV Maribor-Krško, Podlog v km 2+090;
– prečkanje trase predvidenega daljnovoda 2X400 kV Maribor-Podlog, Krško v km ca. 2+180;
– demontaža 20 kV daljnovod v km 3+056 v skupni dolžini ca. 250 m.
(3) Nizkonapetostno omrežje:
– prestavitev nizkonapetostnega voda med km 4+640 in km 4+790 nizkonapetostnega voda, predvideno kabliranje;
– prečkanje nizkonapetostnega voda v km 2+903, predvidena zaščita;
– demontaža nizkonapetostnega voda v km 2+890 v dolžini ca. 50 m in zamenjava s nizkonapetostnim kablom v dolžini ca. 70 m;
– demontaža nizkonapetostnega kabla v km 3+054 in zamenjava s nizkonapetostnim kablom v dolžini ca. 150 m;
– predvideni nizkonapetostni kabel od TP Poslovni center do odjemalcev iz obstoječe TP Črpališče v skupni dolžini ca. 470 m.
(4) Transformatorska postaja:
– obstoječa transformatorska postaja TP Črpališče (tip TJ 250, 20/0.4 kV 100 kVA) na jeklenem jamboru se demontira. Odjemalci se bodo oskrbovali iz TP Poslovni center, v kateri se zamenja obstoječi 400 kVA transformator z 630 kVA.

(1) Na odseku med km 3+600 in km 3+800 poteka na zračni strani načrtovanega nasipa optični TK kabel. Na zaključku nasipa v km 5+100 prečka nasip krajevni, medkrajevni in optični TK kabel.
(2) V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, PZI je treba detajlno obdelati križanja in približevanja neposredno prizadeti in ogroženih teleprenosnih kabelskih vodov (medsebojni odmiki, zaščita). Vsa križanja obdelati v skladu s pogoji upravljavca Telekom Slovenija.

(1) Na območju, kjer visokovodni nasip preseka kmetijske komplekse je treba te rekonstruirati oziroma prilagoditi novim razmeram tako, da je zagotovljeno njihovo nadaljnje delovanje. Investitor je v času gradnje dolžan zagotavljati čim manjše poseganje na kmetijske površine ter ravnati z rodovitno prstjo skladno z določili 25. člena te uredbe.
(2) Dostop na kmetijska zemljišča je treba zagotoviti v času gradnje in v času obratovanja.
(3) Na območju, kjer trasa nasipa poteka ob kmetijskih pridelovalnih površinah, je potrebno zagotoviti stalno vlažnost odprtih gradbenih površin tako da bo preprečeno prašenje kmetijskih kultur v okolici.
(4) Po končani gradnji bo investitor zagotovil izvedbo kmetijsko prostorskih in ureditvenih operacij na prizadetih kmetijskih zemljiščih, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo.

(1) Visokovodni nasip posega na gozdna zemljišča na odsekih:
– od km 1+327 do km 1+525,
– od km 1+658 do km 1+886,
– od km 2+597 do km 3+204,
– od km 3+441 do km 4+066 in
– od km 4+839 do km 5+053.
(2) Na odsekih od km 2+328 do km 2+483 in od km 2+543 do km 2+597 se visokovodni nasip približa gozdnemu robu.
(3) Drugi posegi zaradi ureditve gradbišča, gradbenih poti in gradnje niso dovoljeni. Transportne poti za čas gradnje se uredijo po že zgrajenem delu trase po ter po odsekih obstoječih cest in poti. Obstoječe gozdne poti je treba ustrezno prestaviti in povezati z obstoječim prometnim omrežjem.
(4) Predhodno je potrebno za posege pridobiti soglasje Zavoda za gozdove Slovenije. Pred posekom drevja na območju posegov mora pooblaščeni delavec Zavoda za gozdove Slovenije označiti drevje za posek. Sečnjo lesa lahko izvajajo le izvajalci, ki izpolnjujejo pogoje predpisov s področja o minimalnih pogojih, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci del v gozdovih.
(5) Med gradnjo mora izvajalec upoštevati določila uredbe, ki ureja varstvo pred požarom v naravnem okolju. Preprečiti je potrebno vsako nepotrebno zasipavanje in odstranjevanje podrasti. Zemeljska dela naj se izvajajo v največji meri v času mirovanja vegetacije. Odstranjen, uničen ali kako drugače prizadet gozdni rob in na novo ustvarjene preseke je potrebno pričeti sanirati že v času gradnje.

(1) Površinski vodotoki – v času gradnje so predvideni preventivni in omilitveni ukrepi z namenom omejitve oziroma preprečitve negativnih vplivov izvajanja gradbenih del na površinske vode (izlitja odpadnih voda in nevarnih snovi v vodotoke). Neposredni posegi gradnje visokovodnega nasipa v Dupleško gramoznico niso predvideni, zaradi posrednih vplivov, kot posledica gradbenih, predvsem zemeljskih del na vplivnem območju gramoznice (premeščanja izkopanega materiala, transport gradbenega materiala itn.) je treba izvajati omilitvene ukrepe. Za čas gradnje je predviden monitoring na merilnem mestu v Dupleški gramoznici. Monitoring med gradnjo vključuje tudi spremljanje razmer na gradbišču predvsem z vidika ravnanja z nevarnimi snovmi.
(2) Podtalnica – pred gradnjo in med njo predvideni preventivni in omilitveni ukrepi:
– pred pričetkom gradnje je potrebno na območju med predvidenim visokovodnim nasipom in strugo Drave ter na zračni strani visokovodnega nasipa vzpostaviti mrežo piezometrov, s katerimi bo možno spremljati nivo podtalnice. Lokacije piezometrov se določi v okviru »Projekta za monitoring«;
– redno servisiranje in vzdrževanje gradbenih strojev;
– gradbišče mora biti tako organizirano, da bo možnost nesreč (izlitja) minimalna oziroma bo v primeru nesreče možno hitro in učinkovito ukrepanje;
– izvajati potrebne ukrepe za preprečevanje izlitja odpadnih voda in nevarnih snovi v vodotoke.
(3) Monitoring – že pred gradnjo je potrebno vzpostaviti mrežo 6 piezometrov, po 3 na zračni in po 3 na vodni strani nasipa. Poleg avtomatskega beleženja gladin (elektronski limnigraf), je potrebno v 2 piezometrih analizirati tudi kvaliteto podzemne vode.
(4) Meritve različnih hidroloških situacij oziroma nivojev podtalnice je potrebno izvajati pred izgradnjo nasipov, med gradnjo in po njej.
(5) V primeru razlitja ali razsutja nevarnih tekočin ali drugih snovi je potrebno razmere v podzemni vodi spremljati po določilih Pravilnika, ki določa monitoring onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi. Preiskave izvede ustrezna institucija pooblaščena s strani ministrstva, pristojnega za prostor.

Zaradi vpliva visokovodnega nasipa na naravno dediščino mora investitor med gradnjo in v času obratovanja zagotoviti ukrepe za zavarovanje flore in vegetacije, favne in biotopov in sicer:
– izvajanje zemeljskih del znotraj načrtovanih gabaritov visokovodnega nasipa in ostalih predvidenih posegov in uporaba obstoječih cest in poti za transportne poti v času gradnje;
– na območju zavarovanega rastišča rakitovca niso dovoljeni gradbeni posegi;
– v največji močni meri ohraniti sedanjo vegetacijo;
– ponovno vzpostavitev strukturno in vrstno pestrih vegetacijskih sestojev z zasaditvijo avtohtonih vrst in za rastišče značilne rastline vključno s travnimi vrstami, tako po rastlinskih vrstah kot po obsegu;
– v času izvajanja zemeljskih del mora Zavod za varstvo narave zagotoviti geološki naravovarstveni nadzor na celotnem območju gradnje. V primeru najdb geološke naravne dediščine, je o tem potrebno obvestiti pristojno službo za varstvo narave, ki določi način in izvedbo naravovarstvenega ukrepa;
– pravilno odstraniti, deponirati ter ponovno uporabiti (za prekrivanje nasipov) zgornjo humusno plast, začasne deponije materiala so možne izključno na zračni strani nasipa;
– pred začetkom del zagotoviti izdelavo fotografske in video dokumentacije območja predvidenih posegov po navodilih naravovarstvene službe in obvestiti Zavod za varstvo narave o pričetku izvajanja gradbenih del.

(1) Zaradi zavarovanje flore in vegetacije, favne in biotopov so poleg pogojev, opisanih v predhodnem poglavju, predvideni tudi naslednji ukrepi:
– gradbišče in način dela je potrebno organizirati tako, da bo gradnja končana v najkrajšem možnem času, da bo zasedenost zemljišč čim manjša ter da bodo lokacije dostopnih poti in ostalih manipulativnih prostorov ter skladišč materiala in strojev oziroma drugih objektov, ki so povezani z gradnjo nasipa, smotrno izbrane;
– izvajati ukrepe za preprečitev nesreč izlitja nevarnih snovi in preprečevanje onesnaženja Drave, Mlinskega potoka in podtalnice;
– Mlinski potok urejati izven drstitvene sezone, to je od septembra do oktobra;
– urediti brežine na novo urejenih vodotokov (razgibano, nepravilnih oblik, neenakomerno dno z obveznim plitvejšim delom) na način, ki bo čim bolj omogočal naraven sistem vodotoka;
– v največji možni meri nadomestiti uničeno in poškodovano lesno zarast z istovrstno;
– izboljšati vizualno podobo obstoječe regulacije Mlinskega potoka z zasaditvijo brežin. Za zasaditev naj se uporablja avtohtone vrste;
– vizualen vpliv posega je po končanih delih potrebno omiliti z razgibanjem nasipnega mikroreliefa ter zasaditvijo avtohtone lesne zarasti;
– v nadaljnjih fazah izdelave projektne dokumentacije (PGD, PZI…) je potrebno izdelati krajinski in zasaditveni načrt za celoten obravnavani odsek;
– vzdrževanje zarasti ob potokih oziroma na nasipu.
(2) Med gradnjo nasipa mora potekati monitoring vplivov gradbenih del na živi svet. Po končani gradnji je potreben vsaj 3-letni monitoring, ki bo preveril uspešnost ukrepov za omilitev vplivov na živi svet.

(1) Predvideno gradbišče, eventualne trajne ali začasne deponije materiala, gradbiščne in obvozne poti ne smejo posegati v območja varstva kulturne dediščine.
(2) Pred začetkom del je potrebno zagotoviti dokumentiranje stanje kulturne dediščine in prostora na širšem območju posega (foto in video posnetek) po navodilih ZVKDS OE Maribor.
(3) Pred začetkom kakršnih koli zemeljskih del je potrebno zagotoviti izvedbo predhodnih arheoloških raziskav na teh lokacijah. V primeru arheoloških najdb je potrebno zagotoviti izvedbo zaščitnih izkopavanj, vključno z vsemi poizkopovalnimi postopki.
(4) V fazi izvedbe je potrebno zagotoviti arheološki nadzor, ki v primeru najdb preide v zaščitna arheološka izkopavanja.

(1) Ukrepi za varovanje objektov in območij pred prekomernim hrupom so določeni skladno z zahtevami uredbe, ki ureja hrupu v naravnem in življenjskem okolju. Območje, preko katerega poteka trasa visokovodnega nasipa uvrščamo v III. območje varstva pred hrupom, na predelih, kjer trasa nasipa meji na območja stanovanjskih objektov, pa v II. območje varstva pred hrupom.
(2) Osnovni ukrepi zmanjšanja emisije hrupa je:
– v času gradnje v neposredni bližini stanovanjskih objektov se gradbena mehanizacija ne sme uporabljati sočasno;
– gradnja v bližini stanovanjskih objektov naj bo čim hitreje zaključena;
– hrupnejše delo se v bližini stanovanjskih objektov navzven zastre s premičnimi protihrupnimi panoji.
(3) Ker predvidena gradnja predstavljala začasen poseg v prostor, lahko izvajalec gradbenih del na osnovi zakona o varstvu okolja v povezavi z določili uredbe, ki ureja hrup v naravnem in življenjskem okolju, za čas gradnje pridobi dovoljenje za povečanje čezmerne obremenitve območja s hrupom v dnevnem času. V takšnih primerih je obvezno zadostno in primerno obveščanje prizadetega prebivalstva o morebitnih povečanih obremenitvah s hrupom.
(4) V okviru monitoringa hrupa med gradnjo se določi eno merilno mesto na dan izvajanja meritev hrupa, pri najbolj izpostavljenih objektih glede na lokacijo gradbišča. Meritve hrupa med gradnjo morajo biti časovno usklajene z intenzivnostjo gradbenih del. Monitoring mora vsebovati preverjanje skladnosti imisijskih ravni hrupa z mejnimi vrednostmi, ki veljajo za II. stopnjo varstva pred hrupom.

(1) Zaradi zmanjševanja onesnaževanje zraka s prašnimi emisijami in emisijami plinov gradbenih strojev je med gradnjo je izvajalec dolžan upoštevati naslednje ukrepe za varstvo zraka:
– zakonsko regulativo v zvezi z emisijskimi normami pri gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
– servisiranje gradbenih strojev in naprav zaradi preprečitve nepotrebnih emisij dizelskih izpuhov;
– preprečevanje prašenja odkritih delov trase in gradbišča: vlaženje sipkih materialov in nezaščitenih površin ter preprečevanje raznosa materiala z gradbišča, sprotno rekultivirati območja velikih posegov;
– predvideti zadostno močenje transportnih poti in odkritih površin ob sušnih in vetrovnih dnevih zaradi znižanja prašenja, predvideti zadostno pranje dostopnih asfaltiranih poti.
(2) Za spremljanje vplivov gradnje nasipa na zrak se bodo enkrat mesečno izvajale meritve prašnih usedlin in enkrat tedensko avtomatske meritve lebdečih delcev na lokacijah kjer se trasa nasipa približa naselju.

(1) Posegi v tla se izvajajo tako, da bodo prizadete čim manjše površine tal. Za začasne prometne in gradbene površine naj se uporabljajo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla manj kvalitetna. Pri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter materiali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje. S transportnih in gradbenih površin je potrebno preprečiti emisije prahu in gradbenih materialov ter odtekanje vod na kmetijske obdelovalne površine ter v podtalnico. Pri ravnanju z odpadnimi vodami se uporabljajo določila 19. člena te uredbe. Potrebno je predvideti nujne ukrepe za odstranitev in odlaganje materialov, ki vsebujejo nevarne in škodljive snovi, zaradi možnih nezgod na tehnoloških površinah.
(2) V sklopu izdelave projektne dokumentacije je treba izdelati projekt o uporabi rodovitnega dela prsti. Prst se odstrani in deponira ter uporabi za humusiranje brežin, poškodovanih in manjvrednih tal, vlažnih zemljišča, obrežij potokov. S sanacijo je potrebno pričeti že med gradnjo. Prst je potrebno odstraniti in premeščati na drugo lokacijo tako, da ne pride do onesnaženja z nevarnimi in škodljivimi snovmi ter do mešanja z manj kvalitetnim materialom. Začasne deponije rodovitne prsti je potrebno izvesti v kupih visokih do 1.20 m tako, da se ohrani njena plodnost in količina. Pri tem ne sme priti do mešanja živice in mrtvice, do onesnaževanja in erozije. Med gradnjo je obvezno voditi evidenco o mestih in količinah odstranjene prsti, o začasnih deponijah ter o nadaljnji uporabi. Z viški rodovitne zemlje razpolaga lokalna skupnost v skladu z veljavnimi občinskimi odloki.

(1) Požarna varnost objektov ob visokovodnem nasipu se ne bo spremenila. Povsod so zagotovljeni dovozi za interventna vozila. Tangirani vodovodi se zamenjajo, prestavijo ali zaščitijo, preskrba s požarno vodo ne bo okrnjena.
(2) Za primere razlitja večjih količin goriv, olj ali drugih za vodotoke škodljivih tekočin, suspenzij in drugih materialov, je potrebno pred začetkom gradbenih del pripraviti načrt za preprečevanje vdora teh snovi v vodotoke in podtalnico ter za njihovo odstranitev.

Za izgradnjo je potrebno iz stranskega odvzema zagotoviti ca. 282.000m³ materiala za izgradnjo nasipa. Od tega bo ca. 41.000 m³ pridobljenega na območju obravnave (viški nenosilnega materiala), ostali material, ca. 241.000 m³, bo pridobljen iz trase avtoceste ali iz drugega stranskega odvzema.

(1) Na območju gramoznice Duplek je skladno s prostorskimi plani Občine Duplek predviden razvoj območja za turizem in rekreacija. Zasnova visokovodnega nasipa med km 3+963 in km 4+880 omogoča izgradnjo športno rekreacijskega kompleksa pod pogoji, ki niso v nasprotju namenom vodnogospodarskih ureditev, ki so predmet te uredbe.
(2) Za varovanje objektov na vodni strani nasipa (kmetija Lešnik, parc. št. 22/3, 22/4, 22/7 in del parcele št. 22/6, vse k.o. Dvorjane ter mlin – kmetija Grozdek, parc. št. 168/5, 168/6 in del parcele št. 168/4, k.o. Vurberk, in del parc. št. 79/4, k.o. Dvorjane) se zgradi ca 1.00 m visok protipoplavni zid oziroma nasip, ki bo zagotovil povečanje sedanje poplavne varnosti.

(1) Visokovodni nasip in drugi posegi v prostor, povezani z izvedbo vodnogospodarskih ureditev, bodo zgrajeni v eni ali več etapah.
(2) Izgradnja je zaradi dobave vgradnega materiala odvisna od terminskega plana izgradnje avtocest na tem območju.
(3) V primeru etapne izgradnje bo visokovodni nasip zgrajen z začetkom izgradnje v km 5+108 (cesta Maribor – Sp. Duplek) v dolvodni smeri. Posamezne etape gradnje bodo funkcionalno zaključene celote.
(4) Ostale etape gradnje se bodo določile skladno s predvideno tehnologijo gradnje ter v skladu z okoljevarstvenimi določili te uredbe.

(1) Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa za področja, ki jih določa Poročilo o vplivih na okolje. Pri določitvi monitoringa naj se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Pri fizičnih meritvah stanja sestavin okolja (tla, površinske in podzemne vode, zrak, hrup, živali in rastline) je treba zagotoviti vsaj tolikšno število točk nadzora, da se pridobi utemeljena informacija o stanju posamezne sestavine okolja. Točke spremljanja stanja je treba zasnovati tako, da omogočajo kontinuirano pridobivanje podatkov. Monitoring je treba izvajati v skladu z veljavnimi predpisi in usmeritvami Poročila o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
(2) Dodatni ustrezni in zaščitni ukrepi – Investitor mora na osnovi podatkov, pridobljenih iz monitoringa zagotoviti:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve,
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve,
– sanacije poškodovanih območij, naprav ali drugih prostorskih sestavin,
– povečanje ali izgradnjo naprav,
– spremembo rabe prostora in druge ustrezne ukrepe.

Organizacija gradbišča naj bo omejena na širino trase posega. Za potrebe gradbišča naj se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti. Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalca v času gradnje tudi:
– zagotoviti ustrezno odvijanje motornega in peš prometa po obstoječem omrežju cest in poti;
– vse ceste, ki bi eventualno služile obvozu ali transportu, med gradnjo pred začetkom del ustrezno urediti, po končani gradnji pa eventualne poškodbe sanirati;
– infrastrukturne objekte, naprave ter ostale objekte ustrezno zaščititi, po končani gradnji pa eventualne poškodbe sanirati;
– zagotoviti zavarovanje gradbišča tako, da bosta zagotovljena varnost in nemotena raba sosednjih objektov in zemljišč, v skladu z veljavnimi prepisi odpraviti v najkrajšem možnem času morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi graditve in obratovanja;
– zagotoviti nemoteno komunalno oskrbo objektov in naprav preko vseh komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav;
– z upravljavci komunalnih, energetskih, telekomunikacijskih in drugih naprav uskladiti posege na območje naprav in napeljav, ki so v njihovi pristojnosti;
– v času gradnje zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih škodljivih snovi oziroma v primeru nezgode;
– v primeru nezgode zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.

Investitor mora poskrbeti za primopredajo vseh odsekov cest, vodnogospodarskih ureditev, komunalnih vodov in drugih naprav, katerih ne bo prevzel v upravljanje, in pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljavcem.

Poleg obveznosti navedenih v predhodnih členih so obveznosti investitorja tudi:
– zgraditi dostope, ki v lokacijskem načrtu niso opredeljeni, bodo pa utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank;
– v skladu s predpisi vzdrževati vse vodnogospodarske in druge ureditve, zgrajene za potrebe visokovodnega nasipa;
– reševati odkupe zemljišč v sodelovanju z vsemi prizadetimi.

(1) Vse stacionaže in dimenzije visokovodnega nasipa, ostalih ureditev in objektov ter njihova oblika, navedene v tem državnem lokacijskem načrtu in tej uredbi, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za gradnjo.
(2) Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev, določenih s tem lokacijskim načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju prometnih, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer ali zaradi spremembe programskih rešitev poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, vodnogospodarskega, prometno-tehničnega, okoljevarstvenega ali ekonomskega vidika, s katerim pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
(3) Odstopanja od tehničnih rešitev določenih s tem državnem lokacijskim načrtom ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in z njimi morajo soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Do izvedbe navedenih posegov se v območju urejanja ohranja sedanja raba prostora.

S sprejemom te uredbe se za ureditveno območje državnega lokacijskega načrta iz 5. člena te uredbe šteje, da so spremenjeni in dopolnjeni naslednji občinski prostorski akti:
– Prostorske sestavine dolgoročnega plana Občine Maribor za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in prostorske sestavine srednjeročnega plana Občine Maribor za obdobje od leta 1986 do leta 1990, za območje Občine Duplek, dopolnjene leta 2000 (Medobčinski uradni vestnik, št. 13/00);
– Prostorski ureditveni pogoji v Občini Maribor (Medobčinski uradni vestnik, št. 11/93).

Državni lokacijski načrt je na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo – Uradu za prostorski razvoj in na Občini Duplek.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.