Na podlagi 23. In 175. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) in 7. člena Statuta Občine Dravograd (Medobčinski uradni vestnik, št. 17/99 in Uradni list RS, št. 22/03) je Občinski svet občine Dravograd na 19. seji dne 22. 6. 2004 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Dravograd
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se, ob upoštevanju sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Dravograd za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana Občine Dravograd za obdobje od 1986 do 1990, – dopolnitev 2001, sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Dravograd, ki jih je izdelal URBI d.o.o. Trnovski pristan 2, Ljubljana, št. projekta 3018, novembra 2003.
2. člen
Ta odlok vsebuje:
– besedilo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih,
– obrazložitev meril in pogojev za posege v prostor,
– mnenja in soglasja,
– grafične prikaze meril in pogojev za posege v prostor na načrtih DKN v merilu 1:5000 in 1:2500.
3. člen
Ta odlok določa:
– meje območij, ki se urejajo s prostorskimi ureditvenimi pogoji,
– skupna merila in pogoje za posege v prostor, ki vsebujejo:
– funkcijo območij s pogoji za izrabo prostora in kvaliteto graditve ali drugih posegov v prostor,
– merila in pogoje za oblikovanje posegov v prostor,
– merila in pogoje za določanje gradbenih parcel,
– merila in pogoje za prometno urejanje,
– merila in pogoje za komunalno in energetsko opremljanje ter za telekomunikacije,
– merila in pogoje za urejanje in varstvo voda,
– merila in pogoje za ohranjanje narave in kulturne dediščine,
– merila in pogoje za varstvo in izboljšanje okolja,
– merila in pogoji za obrambo in zaščito,
– posebna merila in pogoje za posege v prostor.
Merila in pogoji so določeni za ves prostor občine Dravograd, za poselitvena območja, posamezne ureditvene enote in površine.
4. člen
Pojmi po tem odloku so:
1. Primarne dejavnosti po tem odloku so kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov.
2. Terciarne dejavnosti po tem odloku so trgovina, gostinstvo, turizem, storitve in promet.
3. Kvartarne dejavnosti po tem odloku so zdravstvo, socialno in otroško varstvo, šport in rekreacija, šolstvo, kultura, uprava, cerkev in svobodni poklici.
4. Javni programi so tisti, ki so v celoti ali deloma vezani na delo s strankami oziroma na obisk javnosti.
5. Sekundarna bivališča po tem odloku so počitniške hiše, počitniška stanovanja, počitniški apartmaji in druge bivalne površine, ki jih lastnik uporablja delno ali pretežno za lastne potrebe in mu ne služijo za trajno bivanje.
6. Dopolnilne gradnje so vse vrste gradbenih posegov na nepozidanih stavbnih zemljiščih, kjer se s posegom zapolnjuje nepozidane vrzeli v stavbnem tkivu.
7. Regulacijska linija je meja med površino v javni rabi (npr. cestni svet) in površino v nejavni rabi (npr. privatno zemljišča).
8. Gradbena linija je črta, na katero morajo biti najmanj z enim robom postavljeni objekti, ki se gradijo ob tej črti. Dovoljeni so le manjši odmiki (do 2 m) delov fasad (do 25% fasadne površine).
9. Gradbena meja je črta, ki jo novozgrajeni objekti ne smejo presegati, lahko pa se jo dotikajo ali pa so od nje odmaknjeni v notranjost.
10. Indeks zazidanosti je razmerje med zazidano površino objekta (stavbišče) in površino zemljišča (gradbene parcele, ureditvene enote).
11. Indeks izrabe je razmerje med bruto etažno površino objekta (brez kleti in neizkoriščenega podstrešja) in površino zemljišča (gradbene parcele, ureditvene enote).
12. Pretežna namembnost je tista, ki v posameznem območju predpisane namembnosti prevladuje.
II. MEJE OBMOČIJ, KI SE UREJAJO S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
5. člen
(1) Območje, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, obsega celotno območje Občine Dravograd, ki je razdeljeno v naslednje planske celote:
– planska celota Č: območje krajevne skupnosti Črneče,
– planska celota D: območje krajevne skupnosti Dravograd,
– planska celota L: območje krajevne skupnosti Libeliče,
– planska celota Š: območje krajevne skupnosti Šentjanž,
– planska celota T: območje krajevne skupnosti Trbonje.
(2) Prostorski ureditveni pogoji določajo merila in pogoje za naslednja območja urejanja:
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
ID NRP_ID NRP_ST NRP_OPIS NRP_OZN KARTA
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
1 3.7 Š – DC 01 cerkev in pokopališče DC SG-02
2 3.1 Š – DI 01 območja vzgoje in izobraževanja DI SG-02
3 3.2 Š – DS 01 območja za šport DS SG-02
4 6.5 Š – I 01 območja železniških prog I SG-02
5 6.5 Š – I 02 območja železniških prog I SG-02
6 4.2 Š – MP 01 območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dej. MP SG-01, 02
7 4.2 Š – MP 02 območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih dej. MP SG-01, 02
8 4.1 Š – MS 01 območja urbanih središč MS SG-02
9 2.2 Š – PD 01 druga proizvodna območja PD SG-02
10 2.2 Š – PD 02 druga proizvodna območja PD SG-01, 02
11 2.2 Š – PD 03 druga proizvodna območja PD SG-02
12 2.2 Š – PD 04 druga proizvodna območja PD SG-02
13 2.2 Š – PD 05 druga proizvodna območja PD SG-02
14 2.2 Š – PD 06 druga proizvodna območja PD SG-02
15 2.1 Š – PI 01 industrijska območja PI SG-02
16 2.1 Š – PI 02 industrijska območja PI SG-02
17 1.1 Š – SE 01-1 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-02, 12
18 1.1 Š – SE 01-2 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-02
19 1.1 Š – SE 02 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-02
20 1.1 Š – SE 03 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-02
21 1.1 Š – SE 04 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-02
22 1.1 Š – SE 05 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-02
23 1.1 Š – SE 06 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-02
24 1.1 Š – SE 07-1 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-02
25 1.1 Š – SE 07-2 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-02
26 1.1 Š – SE 08 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-01
27 1.1 Š – SE 09 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-12
28 1.1 Š – SE 10-1 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-12
29 1.1 Š – SE 10-2 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-12
30 1.1 Š – SE 11 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-13
31 1.1 Š – SE 12 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-13
32 1.5 Š – SK 01 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK SG-13
33 5.1 Š – ZS 01 območja za šport in rekreacijo ZS SG-01, 11
34 3.7 D – DC 01 območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti DC DR-41
35 3.1 D – DI 01 območja vzgoje in izobraževanja DI DR-41
36 3.1 D – DI 02 območja vzgoje in izobraževanja DI DR-41
37 3.1 D – DI 03 območja vzgoje in izobraževanja DI DR-42
38 3.2 D – DS 01 območja za šport DS DR-41
39 3.2 D – DS 02 območja za šport DS DR-41
40 3.2 D – DS 03 območja za šport DS DR-42
41 3.6 D – DU 01 območja javne uprave, mejni prehod DU LI-50
42 3.3 D – DZ 01 območja zdravstva DZ DR-41, 42
43 8.1 D – EE 01 območja za oskrbo z električno energijo EE DR-41
44 6.6 D – IZ 01 območja železniških postaj IZ DR-41, 42
45 4.2 D – MP 01 območja storitvenih, proizvodnih in trgovskih deja MP DR-41
46 4.1 D – MS 01 območja urbanih središč MS DR-41
47 4.1 D – MS 02 območja urbanih središč MS DR-41
48 4.1 D – MS 03 območja urbanih središč MS DR-41
49 4.1 D – MS 04 območja urbanih središč MS DR-41
50 4.1 D – MS 05 območja urbanih središč MS DR-41, 42
51 14 D – OB 01 območja za potrebe obrambe OB DR-42
52 9.3 D – OC 01 območja za čiščenje voda OC DR-42
53 2.2 D – PD 01 druga proizvodna območja PD SG-01
54 2.2 D – PD 02 druga proizvodna območja PD DR-42
55 1.1 D – SE 01 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-41
56 1.1 D – SE 02 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-42
57 1.1 D – SE 03 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-41
58 1.1 D – SE 04 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-41
59 1.1 D – SE 05 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-41, SG-01
60 1.1 D – SE 06 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-41, 42, SG-01
61 1.1 D – SE 07 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-01
62 1.1 D – SE 08 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-42
63 1.1 D – SE 09 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-42
64 1.1 D – SE 10 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-43
65 1.1 D – SE 11 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-44
66 1.1 D – SE 12 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-01
67 1.5 D – SK 01 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK DR-41
68 1.5 D – SK 02 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK DR-43
69 1.5 D – SK 03 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK DR-43, 44
70 1.5 D – SK 04 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK DR-44
71 1.5 D – SK 05 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK LI-50
72 1.2 D – SV 01 območja večstanovanjskih stavb SV DR-42
73 1.2 D – SV 02 območja večstanovanjskih stavb SV DR-42
74 1.2 D – SV 03 območja večstanovanjskih stavb SV SG-01
75 5.3 D – ZD 01 druge zelene površine ZD DR-41
76 5.3 D – ZD 02 druge zelene površine ZD DR-42
77 5.4 D – ZK 01 pokopališča ZK DR-41
78 5.1 D – ZS 01 območja za šport in rekreacijo ZS DR-41
79 5.1 D – ZS 02 območja za šport in rekreacijo ZS DR-41
80 5.1 D – ZS 03 območja za šport in rekreacijo ZS DR-41
81 5.1 D – ZS 04 območja za šport in rekreacijo ZS DR-42, SG-02
82 5.1 D – ZS 05 območja za šport in rekreacijo ZS DR-42, 43
83 5.1 D – ZS 06 območja za šport in rekreacijo ZS DR-41
84 3.7 L – DC 01 cerkev in pokopališče DC LI-39
85 3.1 L – DI 01 območja vzgoje in izobraževanja DI LI-39
86 3.6 L – DU 01 območja javne uprave, mejni prehod DU LI-39
87 6.7 L – IV 01 območja vzletišč IV LI-39
88 11.1 L – LN 01 območja nadzemnega pridobivalnega prostora LN LI-40
89 2.2 L – PD 01 druga proizvodna območja PD LI-39
90 1.1 L – SE 01 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE LI-39
91 1.1 L – SE 02 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE LI-39
92 1.1 L – SE 03 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE LI-39, 49
93 1.5 L – SK 01 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK LI-39
94 1.5 L – SK 02 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK LI-50
95 5.1 L – ZS 01 območja za šport in rekreacijo ZS LI-39
96 5.1 L – ZS 02 območja za šport in rekreacijo ZS LI-40, 50
97 3.7 Č – DC 01 cerkev in pokopališče DC DR-41
98 3.7 Č – DI 01 območja vzgoje in izobraževanja DI DR-41
99 9.3 Č – OC 01 območja za čiščenje voda OC LI-50
100 9.6 Č – OO 01 območja za odlaganje odpadkov OO LI-50
101 1.1 Č – SE 01 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-41, SG-01
102 1.1 Č – SE 02 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-01
103 1.1 Č – SE 03 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-01
104 1.1 Č – SE 04 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-01
105 1.1 Č – SE 05 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE SG-01
106 1.1 Č – SE 06 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE LI-50
107 1.5 Č – SK 01 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK SG-01
108 1.5 Č – SK 02 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK LI-50
109 1.5 Č – SS 01 stanovanjska območja za posebne namene SS DR-41
110 1.5 Č – ZS 01 območja za šport in rekreacijo ZS DR-41
111 2.2 T – DI 01 območja vzgoje in izobraževanja DI DR-44
112 2.2 T – LN 01 območja nadzemnega pridobivalnega prostora LN DR-45
113 2.2 T – PD 01 druga proizvodna območja PD DR-43
114 2.2 T – PD 02 druga proizvodna območja PD DR-44
115 1.1 T – SE 01 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-44
116 1.1 T – SE 02 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-44
117 1.1 T – SE 03 območja eno in dvostanovanjskih stavb SE DR-44
118 1.5 T – SK 01 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK DR-44
119 1.5 T – SK 02 stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi SK DR-44
120 5.4 T – ZK 01 pokopališča ZK DR-44
---------------------------------------------------------------------------------------------------------
Oznake pomenijo naslednje:
ID – tekoča identifikacijska številka
NRP_ID – šifra območja namenske rabe
NRP_ST – številka območja namenske rabe
NRP_OPIS – opis območja namenske rabe
NRP_OZN – črkovna oznaka območja namenske rabe
KARTA – številka karte (LI – Libeliče, DR – Dravograd, SG – Slovenj Gradec)
(3) Meja območja, ki se ureja s temi prostorskimi ureditvenimi pogoji, meje poselitvenih območij in ureditvenih enot ter površin so določene v grafičnih prikazih.
III. SKUPNA MERILA IN POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
6. člen
(1) Skupna merila in pogoji veljajo za vsa istovrstna območja urejanja, ureditvene enote in površine razen, če v posebnih pogojih ni določeno drugače.
(2) Območje urejanja je prostorsko zaokroženo območje, namenjeno poselitvi in s pretežno enotno namembnostjo objektov in površin. Ureditvene enote so manjši deli območij urejanja, ki pretežno vsebujejo enovite določbe glede urejanja in oblikovanja. Površine so zemljišča, ki pretežno niso namenjena poselitvi in pokrivajo prostor izven območij urejanja.
1. Funkcija območij s pogoji za izrabo in kvaliteto graditve ali drugega posega
1.1 Namembnost območij in površin
7. člen
Funkcija območij in površin je določena s prevladujočo namensko rabo ter z dopustnimi dejavnostmi in dopustnimi vrstami posegov v prostor. Rabe prostora so:
(1) Območja in površine za poselitev:
1. Območja stanovanj:
1.1 Območja eno in dvostanovanjskih stavb (SE)
1.2 Območja večstanovanjskih stavb (SV)
1.3 Stanovanjska območja za posebne namene (SS)
1.4 Območja počitniških hiš (SP)
1.5 Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (SK)
2. Območja proizvodnih dejavnosti:
2.1 Industrijska območja (PI)
2.2 Območja za proizvodnjo, servise in storitve (PD)
3. Območja javne infrastrukture:
3.1 Območja vzgoje in izobraževanja (DI)
3.2 Območja za šport (DS)
3.3 Območja zdravstva (DZ)
3.4 Območja kulture (DK)
3.5 Območja javne uprave (DU)
3.6 Območja cerkva in pokopališč (DC)
4. Mešana območja
4.1 Območja urbanih središč (MS)
4.2 Območja storitvenih in trgovskih dejavnosti (MP)
4.3 Turistična območja z nastanitvijo (MT)
5. Območja športno rekreacijskih in zelenih površin
5.1 Območja za šport in rekreacijo (ZS)
5.2 Druge zelene površine (ZD)
5.3 Pokopališča (ZK)
(2) Območja gospodarske infrastrukture
6. Območja prometne infrastrukture
6.1 Območja železniških prog (I)
6.2 Območja železniških postaj (IZ)
6.3 območja vzletišč (IV)
7. Območja energetske infrastrukture
7.1 Območja hidroelektrarn (EE)
8. Območja komunalne infrastrukture
8.1 Območja čistilnih naprav (OC)
8.2 Območja odlaganja odpadkov (OO)
(3) Območja krajine
9. Območja voda in mineralnih surovin
9.1 Vodna zemljišča (VC)
9.2 Gramoznice (LN)
10. Območja kmetijskih zemljišč in gozdov
10.1 Območja najboljših kmetijskih zemljišč (K1)
10.2 Druga območja kmetijskih zemljišč (K)
10.3 Območja gozdov (G)
11. Območja za potrebe obrambe (OB)
8. člen
Namembnost območij urejanja
(1) V območjih za eno in dvostanovanjske stavbe (SE) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja nižje gostote (40-80 preb./ha),
– sekundarno bivanje,
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja in naselja,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 60 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami ali prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje. Urejene so lahko v pritličnih ali kletnih prostorih objektov,
– šport in rekreacija.
(2) V območjih večstanovanjskih stavb (SV) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja večje gostote (več kot 80 preb./ha),
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja in naselja, ki so locirane v pritličnih ali kletnih prostorih posameznih objektov,
– šport in rekreacija,
– parkiranje je treba zagotoviti na gradbeni parceli objekta – za vsako stanovanje eno do dve parkirni mesti. Izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na skupnih javnih parkiriščih v stanovanjskem območju.
(3) Stanovanjska območja za posebne namene (SS) so namenjena za dom za ostarele.
(4) V območjih počitniških hiš (SP) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– sekundarno bivanje,
– trgovina, gostinstvo za potrebe območja in naselja,
– šport in rekreacija.
(5) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja,
– kmetije,
– sekundarno bivanje, v sklopu celkov so dopustne nadomestne gradnje in spremembe namembnosti in rabe preužitkarskih hiš in gospodarskih objektov za sekundarno bivanje (počitniški objekti),
– dopolnilne dejavnosti na kmetiji (terciarne in kvartarne dejavnosti, turizem, proizvodnja, storitve, šport in rekreacija),
– terciarne in kvartarne dejavnosti za potrebe stanovanjskega območja in naselja,
– proizvodne dejavnosti, ki po površini ne presegajo 200 m2 in ne povzročajo prekomernih obremenitev okolja z emisijami in prometom ter nimajo škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje,
– šport in rekreacija,
– v posameznem objektu je dopustna ureditev največ treh stanovanjskih enot.
(6) V industrijskih območjih (PI) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– energetika,
– poslovne dejavnosti,
– skladiščenje, transportno logistične dejavnosti,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne proizvodne dejavnosti,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja,
– šport in rekreacija.
(7) V območjih za proizvodnjo, storitve in servise (PD) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– proizvodne dejavnosti,
– energetika,
– poslovne dejavnosti, storitve in servisi,
– skladiščenje, transportno logistične dejavnosti,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne proizvodne storitve,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja,
– šport in rekreacija.
(8) V območjih vzgoje in izobraževanja (DI) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– izobraževanje, šolstvo,
– otroško varstvo,
– šport in rekreacija,
– kulturne dejavnosti,
– trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti,
– stanovanja za lastnika oziroma upravljavca objekta, in sicer največ eno stanovanje na objekt.
(9) V območjih za šport (DS) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne namembnosti območja,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
(10) V območjih zdravstva (DZ) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– zdravstvo,
– trgovina kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti (lekarna),
– stanovanje za upravljavca objekta.
(11) V območjih kulture (DK) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– kulturne dejavnosti,
– trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– stanovanja za lastnika oziroma upravljavca objekta.
(12) V območjih javne uprave (DU) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– javna uprava,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne namembnosti območja,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
(13) V območjih cerkva in pokopališč (DC) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– cerkve, kapelice,
– pokopališča,
– mrliške vežice, parki, parkirišča.
(14) V območjih urbanih središč (MS) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– stanovanja,
– terciarne dejavnosti za potrebe naselja, občine in regije,
– kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– pritličja objektov so namenjena javnemu programu (terciarne in kvartarne dejavnosti), nadstropja pa stanovanjem in pisarniškim prostorom,
– parkiranje je treba zagotoviti na gradbeni parceli objekta. Izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih v neposredni bližini.
(15) V območjih storitvenih in trgovskih dejavnosti (MP) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– terciarne dejavnosti za potrebe naselja, občine in regije,
– kvartarne dejavnosti,
– šport in rekreacija,
– pritličja objektov so namenjena javnemu programu (terciarne in kvartarne dejavnosti), nadstropja pa pisarniškim prostorom,
– parkiranje je treba zagotoviti na gradbeni parceli objekta.
(16) V turističnih območjih z nastanitvijo (MT) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– gostinstvo, prenočišča, turizem,
– šport in rekreacija,
– parkovne in zelene površine.
(17) V območjih za šport in rekreacijo (ZS) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– šport in rekreacija,
– trgovina in storitve, ki so v funkciji osnovne namembnosti območja,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja,
– na območjih za rekreacijo s prekrivajočo rabo (kjer je osnovna namembnost kmetijska, gozdna ali vodna) je dopustna športna in rekreacijska raba, ki trajno ne spreminja osnovne namembnosti površin.
(18) V območjih drugih zelenih površin (ZD) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– parkovne in zelene površine,
– šport in rekreacija na prostem,
– gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni namembnosti območja.
(19) V območjih železniških postaj (IZ) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– objekti in ureditve za potrebe železniške postaje,
– trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti,
– stanovanja za zaposlene.
(20) V območjih čistilnih naprav (OC) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– čiščenje odpadnih voda,
– ravnanje s komunalnimi odpadki.
(21) V območjih vodnih zemljišč (VC) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– vodnogospodarske dejavnosti,
– energetska izraba v okviru obstoječih hidroelektraren, jezov na mestu mlinov in žag,
– šport in rekreacija, lov in ribolov, če ne posegajo bistveno v naravne razmere vodotoka.
(22) V območjih kmetijskih zemljišč (K) (1) in (2) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– kmetijstvo in gozdarstvo,
– šport in rekreacija, če omogoča ohranjanje kmetijske funkcije zemljišča,
– lov in ribolov.
(23) V območjih gozdov (G) so dopustni posegi za naslednje namene in dejavnosti:
– gozdarstvo in kmetijstvo,
– šport in rekreacija, če omogoča ohranjanje gozdne funkcije zemljišča,
– lov in ribolov.
1.2 Vrste posegov v prostor
9. člen
(1) V vseh območjih urejanja so dopustne naslednje vrste posegov, v skladu z namensko rabo območja razen, če v posebnih pogojih ni določeno drugače:
– za obstoječe objekte: redna in investicijska vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije ter dozidave, nadzidave in nadomestne gradnje tako, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici, funkcionalne dopolnitve, odstranitve objektov, spremembe namembnosti in rabe v dejavnosti, ki so določene z namembnostjo posameznega območja urejanja, ob upoštevanju normativov za varstvo okolja,
– dopolnilne gradnje oziroma novogradnje objektov, ki so usklajene s pretežno namembnostjo posameznega območja urejanja iz prejšnjega člena tako, da ne presegajo gabaritov obstoječe zazidave v neposredni okolici,
– postavitve enostavnih, manj zahtevnih objektov (pomožnih, začasnih in vadbenih objektov ter spominskih obeležij in urbane opreme),
– za prometno omrežje in naprave: redno vzdrževanje in obnavljanje, rekonstrukcije in novogradnje ter odstranitve, ureditev poti za pešce, ureditev kolesarskih stez,
– za komunalno in energetsko omrežje in naprave ter telekomunikacije: vzdrževanje, rekonstrukcije, gradnje in odstranitve,
– vodnogospodarske ureditve za zavarovanje pred škodljivim vplivom voda,
– ureditve javnih površin, otroških igrišč,
– objekti in ureditve za šport in rekreacijo,
– ureditve zelenih površin, parkov.
(2) Na celotnem območju občine, razen v varstvenih območjih, navedenih v tem odloku in v območjih, kjer drugi predpisi ne dopuščajo, so dopustne raziskave naravnih surovin in podzemnih voda pod pogojem, da raziskave trajno ne spreminjajo in poškodujejo naravnega stanja na površju.
10. člen
Kmetijska in gozdna zemljišča
(1) Dopustne so naslednje vrste posegov:
– dopustne so postavitve pomožnih kmetijsko-gozdarskih objektov,
– dopustne so ograje za potrebe varstva narave, gozdarstva, kmetijstva, varstva voda, lova in rekreacije, čredne ograje na pašnikih,
– ureditve prometne ter komunalne in energetske infrastrukture,
– vodnogospodarske ureditve.
(2) Ohranjati je treba bistvene značilnosti odprtega prostora in kulturne krajine kot so: značilna členitev in parcelacija kmetijskih zemljišč v okviru celkov, naravne terase, gozdni robovi, omejki in posamezna drevesa.
(3) Na območjih v gorskem in podgorskem pasu je potrebno vzdrževati vse negozdne enklave, travinje, gozdne jase in druge negozdne površine, ki v prostoru zagotavljajo biotsko pestrost in so pomemben krajinski element.
(4) Krčitve gozda v kmetijske namene je možno izvesti v sklopu kmetijskih gospodarstev. O primernosti posameznega posega presojajo pristojne strokovne službe.
(5) Gradnja novih gozdnih cest mora biti načrtovana tako, da se čimbolj vklopi v okolje.
(6) Za potrebe turizma in rekreacije je dopustno urejanje poti za konjeništvo, sprehajalne, kolesarske in druge poti pod pogojem, da je ureditev usklajena z drugimi uporabniki prostora in lastniki zemljišč. Poti se praviloma urejajo po obstoječih cestah in poteh.
1.3 Pogoji za izrabo
11. člen
(1) V območjih eno in dvostanovanjskih stavb (SE) in v ureditvenih enotah družinske zazidave (e) je pri novogradnjah, prizidavah in nadomestnih gradnjah indeks zazidanosti najmanj 0,1 in največ 0,4; najmanj 50% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega, indeks izrabe je najmanj 0,2 in največ 0,5 in je prilagojen indeksu izrabe na sosednjih gradbenih parcelah.
(2) V območjih za večstanovanjske objekte (SV) je indeks zazidanosti najmanj 0,4 in največ 0,6, najmanj 30% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega, indeks izrabe je najmanj 0,5 in največ 1,4.
(3) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi gospodarstvi (SK) in ureditvenih enotah vas (v) je indeks zazidanosti najmanj 0,1 in največ 0,4, najmanj 20% zemljišča mora biti odprtega oziroma ozelenjenega. indeks izrabe je najmanj 0,2 in največ 0,5 in je prilagojen indeksu izrabe na sosednjih gradbenih parcelah.
(4) V industrijskih območjih (PI) je indeks zazidanosti največ 0,8, odvisno od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti, najmanj 10% površine mora biti ozelenjene, indeks izrabe je najmanj največ 1,0.
(5) V območjih za proizvodnjo, storitve in servise (PD) je indeks zazidanosti največ 0,8 v odvisnosti od značaja in funkcijskih potreb dejavnosti, najmanj 10% zemljišča mora biti ozelenjenega, indeks izrabe je največ 0,8.
(6) V območjih za šport in rekreacijo (ZS) mora biti najmanj 40% zemljišča ozelenjenega.
12. člen
(1) V vseh območjih iz prejšnjega člena odloka je na pozidanih stavbnih zemljiščih z dopolnilno gradnjo in prenovo objektov dopustno povečati indeks izrabe, izračunanega iz sedanjega stanja, za največ 10%. Povečanje indeksa izrabe velja za posamezno gradbeno parcelo in ne za poselitveno območje ali ureditveno enoto v celoti.
(2) V vseh območjih iz prejšnjega člena odloka je, na obstoječih stavbnih zemljiščih, z dopolnilno gradnjo ali prizidavami dopustno povečati indeks zazidanosti v predpisanih mejah le na osnovi strokovne preveritve in ob upoštevanju drugih določil tega odloka.
1.4 Varstvena območja in rezervati
13. člen
V varovalnih gozdovih, v varstvenih območjih vodnih virov in voda, v območjih ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine, v območjih najboljših kmetijskih zemljišč ter v območjih rezervatov in varstvenih pasov infrastrukturnega omrežja, objektov in naprav, ki so določeni v grafičnih prikazih, je izvajanje posegov omejeno skladno z veljavnimi predpisi ter pod pogoji, opredeljenimi v določbah tega odloka in pod pogoji in v soglasju s pristojno organizacijo oziroma službo.
1.5 Območja predvidena za urejanje s prostorskimi izvedbenimi akti in varovana območja za dolgoročni razvoj
14. člen
(1) Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi izvedbenimi akti:
– Odlok o lokacijskem načrtu odseka plinovoda M5 Vič-Podlog na območju občine Dravograd (Uradni list RS, št. 2/91).
(2) Na območju, ki se ureja s prostorskim izvedbenim aktom so, do pričetka izvajanja, dopustne naslednje vrste posegov:
– nujna vzdrževalna dela ali prenova obstoječih objektov in naprav,
– spremembe namembnosti objektov ali delov objektov v dejavnosti, ki so na osnovi tega odloka dopustne v posameznem območju,
– rušitve objektov,
– postavitve pomožnih in začasnih objektov in naprav, sanacije in rekultivacije terena ter ozelenitve, ki jih morajo lastniki odstraniti na lastne stroške pred pričetkom izvajanja prostorskega izvedbenega akta, če so v nasprotju s predvidenimi posegi v prostorskem izvedbenem aktu,
– gradnje in rekonstrukcije infrastrukturnega omrežja, objektov in naprav,
– novogradnje na gradbeni parceli sedanjih objektov, ki ne bodo ovirale poznejše izvedbe načrtovanega posega.
(3) Posegi iz druge točke so dopustni pod pogojem, da so skladni s predvidenimi ureditvami iz prostorskega izvedbenega akta in ne bodo ovirali kasnejšega izvajanja in obratovanja plinovoda.
2. Merila in pogoji za oblikovanje posegov v prostor
2.1 Urbanistično oblikovanje
15. člen
Gradbene linije, gradbene meje, regulacijske linije in odmiki
(1) V posameznih območjih, ki so posebej prikazana v grafični prilogi, so gradbene linije, gradbene meje in regulacijske linije obvezne za vse posege v prostor.
(2) V območjih brez izrazito enotne gradbene črte obstoječih objektov in enotnega zazidalnega sistema mora biti odmik vsakega novozgrajenega objekta (najbolj izpostavljene točke objekta):
– od zunanjega roba cestnega telesa v skladu s prometno tehničnimi predpisi,
– od meje sosednjega zemljišča 4 m in od sosednjega objekta v skladu s študijo osončenja ter požarnimi in drugimi predpisi. Manjši odmiki so dopustni s pisnim soglasjem lastnikov sosednjih zemljišč,
– v primeru nadomestne gradnje objekta so dopustni manjši odmiki od zgoraj navedenih, brez soglasja lastnikov sosednjih zemljišč.
(3) Krajevno značilno oblikovane ograje se lahko postavijo na mejo sosednjih zemljišč s soglasjem lastnikov zemljišč.
(4) Odmik opornih zidov od sosednjih zemljišč mora zagotoviti njegovo gradnjo in vzdrževanje. Za gradnjo opornih zidov na meji sosednjih zemljišč je potrebno pridobiti predhodno soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.
(5) V naseljih morajo biti objekti in prizidki odmaknjeni od roba obstoječega vozišča toliko, da je možna kasnejša rekonstrukcija (širitev) ceste in ureditev pločnika.
(6) Odmik novogradenj in prizidav od osi trase opuščene železniške proge mora biti najmanj 12 m.
(7) Odmik novogradenj in prizidav od gozdnega roba mora biti najmanj za stojno višino dreves.
2.2 Arhitekturno in krajinsko oblikovanje
16. člen
(1) Z arhitekturnim oblikovanjem je treba ohranjati podedovane kakovosti arhitekturne podobe naselij ali posameznih njegovih delov, krepiti območja pomanjkljivega izraza na osnovi prepoznavnih kakovosti v prostoru in izgrajevati novo podobo v območjih, kjer takih kakovosti ni. Z arhitekturnim izrazom je treba doseči jasno in čitljivo urbano strukturo, ki je pogojena na eni strani z geografsko lego in reliefom, na drugi strani pa z zgodovinskimi pogoji gradnje, tj. tlorisa, stavbne mase, arhitekturnimi detajli. S posegi je treba ustvarjati prepoznavno podobo naselij, ki jo določajo:
– krajevna identiteta: geomorfološke in krajinsko pejsažne značilnosti (topografija, griči, nabrežja), prostorske členitve,
– tlorisna struktura območij skupne identitete in posameznih tkiv, osnovnih povezovalnih (javni, grajeni in zeleni odprti prostori), zaznavnih in orientacijskih sistemov naselij,
– značilna silhueta in pomembne vedute (pogledi na naravne in grajene prostorske dominante),
– identiteta funkcionalne strukture: vrsta in distribucija posameznih dejavnosti.
(2) S krajinsko arhitekturnim oblikovanjem je treba v strukturo naselij integrirati neizkoriščene prostorske potenciale zelenih površin in odprtih prostorov. Določajo jih predvsem lega v naseljih, privlačne vsebine v neposredni bližini in dejanska razpoložljivost prostora. To so predvsem obvodni prostori, zunanji prostori šol, vrtcev, odprti prostori in zelene površine ob javnih programih, večjih trgovinah, proizvodnih objektih in odprte površine namenjene športu in rekreaciji. Odprte in zelene prostore naselij je treba smiselno povezati z naravnim zaledjem v zeleni sistem ne glede na lastniško strukturo zemljišč.
17. člen
Oblikovanje stavbne mase
(1) Pri določanju višine objektov je treba poleg predpisanih dopustnih višin za posamezne vrste objektov upoštevati tudi vertikalne gabarite naselij oziroma posameznih ureditvenih enot tako, da novi objekti po višini ne izstopajo iz celotne podobe naselja, razen v primerih, kjer se z višino objektov izboljšuje oziroma načrtno spreminja podoba naselja.
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo proporcijsko skladati s celotno stavbno maso, oblikovanjem in uporabljenimi gradbenimi materiali osnovnega objekta. Dodani del stavbe mora z osnovno stavbo oblikovati celovito prostorsko kompozicijo, skladno s sosednjimi objekti v naselju.
18. člen
Strehe
(1) Strehe morajo biti praviloma simetrične dvokapnice nad osnovnim tlorisom v naklonu 35( do 52(, razen:
– če gre za rekonstrukcijo obstoječe položnejše ali strmejše strehe in je naklon strehe pogojen s celovitim oblikovanjem ali zasnovo objekta,
– če je oblika strehe pogojena z zasnovo in celovitostjo oblikovanja objekta in smiselno dopolnjuje arhitekturni izraz posamezne ureditvene enote, uličnega niza ali skupine hiš,
– če funkcija objekta zahteva širino objekta, ki presega 15 m. Ravne strehe so dopustne v območjih za proizvodnjo in za večje trgovske objekte ter za ureditev teras za gostinske dejavnosti, če je objekt deloma ali v celoti vkopan v teren ali objekt leži na pobočju in je delno vkopan,
– na zavarovanih objektih kulturne dediščine, kjer sta naklon in zasnova strehe lahko tudi drugačna,
– nad sestavljenimi tlorisi, kjer so možne večslemenske in večkapne strehe.
(2) Sleme dvokapnih streh mora potekati v smeri daljše stranice.
(3) Dopustni so čopi, strešna okna in frčade, ki morajo biti oblikovane enako kot je oblikovanje osnovne strehe.
(4) Odpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in frčad, pri čemer morajo imeti strešine enak naklon kot osnovni objekt. Celotna dolžina frčad na strehi ali strešnih oken ne sme presegati ene tretjine dolžine strehe.
(5) Mansardne (lomljene) strehe niso dopustne.
(6) Strehe pomožnih objektov, ki so oblikovani kot prizidki osnovnim objektom in vidni z javnih površin, morajo biti izvedeni tako, da se streha osnovnega objekta podaljša oziroma nadaljuje preko pomožnega v enakem naklonu in kritini kot ga ima osnovna streha oziroma se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha. V primeru, da je pomožni objekt nižji, je njegova streha po višini zamaknjena in oblikovana enako (naklon strešin, kritina), kot je oblikovanje strehe osnovnega objekta.
(7) Pri izboru kritine (opeka in opeki podobna kritina, betonski zareznik, skodle, slama) je treba upoštevati kakovostne primere iz neposredne okolice objekta oziroma naselja, če gre za kompozicijsko ali oblikovno celovito prostorsko enoto.
19. člen
Vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave
(1) Za investicijska vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije, dozidave in nadzidave veljajo enaki pogoji za oblikovanje objektov kot za novogradnje.
(2) Dozidave in nadzidave objektov se morajo skladati s celotno stavbno maso objekta in morajo biti skladne z oblikovanjem in gradbenimi materiali osnovnega objekta.
20. člen
Rušitve
V primeru, da se ob gradnji novega objekta del obstoječega objekta odstrani, je treba ohranjeni in novi del objekta povezati v celovito oblikovano stavbno maso z usklajeno proporcijsko zasnovo in kompozicijsko skladnostjo fasad, tlorisov in strešin.
2.3 Merila in pogoji za oblikovanje objektov
21. člen
(1) Eno in dvostanovanjski objekti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, v nizu, orientirani proti cesti,
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko priključka,
– tloris: podolgovat, razmerje stranic vsaj 1:1,4,
– etažnost: največ klet, pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje pod pogojem, da je kolenčni zid nad pritličjem visok največ 0,80 m, usklajeno z etažnostjo sosednjih objektov,
– kota pritličja pri vhodu: 0,15 m nad nivojem urejenega terena do največ 1,0 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta,
– fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve. Dopusten je dvo ali tribarven omet s poudarjenimi dekorativnimi elementi (obrobe okoli oken, šivani vogali). Zatrepi naj bodo zidani, dopustna je izvedba v lesu z vertikalnim opažem (deskami). Na fasadah se lahko uredijo masivne stopnice s podestom.
(2) Več stanovanjski objekti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, v nizu,
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko priključka,
– tloris: prilagojen programu in gradbeni parceli,
– etažnost: usklajeno z etažnostjo sosednjih objektov,
– kota pritličja pri vhodu: 0,15 m nad nivojem urejenega terena do največ 1,0 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta. Oblikovanje streh mora biti v skladu z oblikovanjem streh sosednjih objektov,
– fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve.
(3) Gospodarski objekti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti,
– dostop z javnih prometnic: neposredno ali posredno preko priključka,
– tloris: podolgovat, z razmerjem stranic vsaj 1:1,4,
– etažnost: največ klet, pritličje, nadstropje in izkoriščeno podstrešje, usklajeno z etažnostjo sosednjih objektov,
– kota pritličja pri vhodu: v nivoju terena ali do 0,30 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
– streha: simetrična dvokapnica nad osnovnim tlorisom, sleme orientirano po dolžini objekta,
– fasade: zaglajen omet bele ali svetle pastelne barve ali les (vertikalni opaž, deske). Zatrepi so zidani ali izvedeni v lesu z vertikalnim opažem (deskami).
(4) Za oblikovanje počitniških objektov veljajo enaki pogoji kot za oblikovanje stanovanjskih objektov.
(5) Objekti za terciarne in kvartarne dejavnosti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti, objekti naj tvorijo zaključeno celoto s sosednjimi objekti in ureditvami (peš površine, trgi), pritličja so namenjena javnemu programu,
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka,
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program,
– višina: največ (K)+P+2+M v skladu z indeksom izrabe in višinskimi gabariti sosednjih objektov,
– kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred objektom oziroma do 0,15 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
– strehe: simetrične dvokapnice, naklon strešin 45(do 52(, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Za široke objekte so dopustni manjši nakloni streh,
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, les, steklo,
– za oblikovanje objektov veljajo enaka določila kot za oblikovanje stanovanjskih objektov.
(6) Objekti za proizvodne, servisne in storitvene dejavnosti:
– razmestitev objektov: samostojni objekti, orientirani proti cesti, objekti naj tvorijo zaključeno celoto s sosednjimi objekti in ureditvami,
– dostop z javnih prometnic: posredno preko priključka,
– tlorisna zasnova: glede na zmogljivost in program
– višina: največ (K)+P+2+M v skladu z indeksom izrabe oziroma v skladu z višinskimi gabariti sosednjih objektov,
– kota pritličja ob vhodu: v višini urejenega terena pred objektom oziroma do 0,15 m nad njim. Večja višinska razlika je dopustna, če tako narekujejo terenske razmere,
– strehe: simetrične dvokapnice, naklon strešin 45(do 52(, usklajeno z naklonom sosednjih streh. Za široke objekte so dopustni manjši nakloni streh, ravne strehe,
– fasade: omet, fasadne plošče, vidna opeka, steklo,
(7) Za oblikovanje hotelskih objektov, penzionov in drugih gostinsko prenočitvenih objektov veljajo enaka določila kot za objekte terciarnih in kvartarnih dejavnosti.
(8) Tradicionalni arhitekturni elementi in detajli na objektih so lahko izvedeni v sodobnejših materialih in oblikah (steklo, kovina).
(9) Pri obnovi starih stanovanjskih hiš je potrebno ohranjati barvno podobo in dekorativne členitve fasad, velikost in obliko okenskih odprtin in vrat, oblikovanje streh ter kamnite stopnice in stopnišča.
(10) Orientacija objektov naj sledi prevladujoči orientaciji sosednjih objektov. Orientacija objektov na strmem terenu naj bo vzporedno s plastnicami terena.
2.4 Oblikovanje drugih posegov
22. člen
Javne površine, trgi, parkirišča
(1) Površine trgov in glavnih vaških cest morajo biti oblikovane enotno brez arhitekturnih ovir. Urejene naj bodo tako, da se s tlaki ločijo primarne vozne površine od drugih voznih in peš površin. Na ožinah, kjer odmik med obstoječimi objekti ne omogoča normalne izvedbe peš in voznih površin, naj bo vedno urejena minimalna širina za pešce (najmanj 60 cm).
(2) Večje parkirne površine se naj urejajo z zelenicami, zasajenimi z avtohtonim listnatim drevjem in grmičevjem.
(3) Nadstrešnice avtobusnih postajališč naj bodo oblikovane enotno in transparentno.
(4) Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
23. člen
Javne zelene površine, parki, sadovnjaki
(1) Urejanje javnih zelenih površin in parkov se izvaja z avtohtonimi vrstami drevja in grmičevja. Ob pomembnejših cesta, poteh in peš poteh se zasaditev izvaja praviloma v enovrstnih in dvovrstnih drevoredih. Drevje se zasadi tudi kot poudarek prostorske dominante (cerkve, kapelice) v soglasju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščin.
(2) Vidno izpostavljeni robovi naselij naj se zasadijo s sadovnjaki in tako oblikujejo značilen, zelen rob naselja.
(3) Vrtovi in sadovnjaki se naj oblikujejo na tradicionalen način.
24. člen
Pomožni objekti za lastne potrebe
(1) Drvarnice, garaže, lope, ute, senčnice morajo biti postavljene na gradbeni parceli nevpadljivo in v oblikovanju podrejene oblikovanju osnovnih objektov in sosednjih istovrstnih objektov.
(2) Nadstreški nad vhodi morajo biti v gabaritih usklajeni z namembnostjo objekta, v oblikovanju pa podrejeni oblikovanju osnovnega objekta.
(3) Nadstreški nad gostinskimi vrtovi, parkirišči morajo biti lahke konstrukcije, oblikovani transparentno v skladu z namembnostjo in oblikovanjem sosednjih objektov.
(4) Mali rezervoarji za plin morajo biti postavljeni nevpadljivo, v skladu s predpisi. Če lokacijsko gradbene razmere dopuščajo naj bodo vkopani v teren. Plinska inštalacija naj bo izvedena tako, da bo možna morebitna kasnejša priključitev na plinovodno omrežje.
25. člen
Ograje
(1) Oblikovanje ograj se mora zgledovati po tradicionalnih primerih z značilnimi vertikalnimi in horizontalnimi lesenimi elementi, dopustne so žive meje. Varovalne ograje so lahko lahke kovinske in žične. Masivne ograje (kamen, zid) niso dopustne, razen kot varovalna in protihrupna ograja pod pogojem, da niso moteče za okolico in bivalne pogoje ter za rabo sosednjih zemljišč.
(2) Višina medsosedskih ograj je do 1,2 m, varovalne, igriščne in protihrupne ograje so lahko višje.
(3) Ograje ne smejo preprečiti izvedbe prometnic s predpisanim profilom oziroma mora biti njihova višina usklajena s prometno varnostnimi predpisi glede zahtevanih preglednih trikotnikov. Pri vaških in dovoznih cestah mora biti medsebojni odmik ograj najmanj 5 m.
26. člen
Oporni zidovi
(1) Nasipne in odkopne brežine ter druga izpostavljena pobočja je potrebno zavarovati pred erozijo. Praviloma se izvajajo z blagimi ozelenjenimi brežinami. Strme brežine, kjer naravna zavarovanja niso zadostna je treba uporabljati takšne elemente, ki omogočajo zatravitev ali zasaditev z grmovnicami. Oporni zidovi so dopustni le na mestih, kjer strmih brežin ni možno drugače zavarovati. Izvedejo se naj v vidnem kamnu, izjemoma v arhitekturno oblikovanem betonu, ozelenijo se s plezalkami in grmovnicami.
(2) Višina zemljišča na parcelni meji mora biti prilagojena sosednjemu zemljišču. Višinske razlike med parcelami naj bodo čim manjše, večje višinske razlike se lahko izvedejo tudi z opornimi zidovi, če drugačne rešitve niso možne. Ureditve površin in drugih ureditev na višjeležečih parcelah morajo biti izvedene tako, da se preprečijo negativni vplivi na nižjeležeče parcele.
(3) Oporni zidovi so dopustni pod pogojem, da to omogočajo pogoji za gradnjo ter da se ne poslabšajo bivalni pogoji in pogoji rabe sosednjih zemljišč. Oporni zidovi višji od 1,2 m morajo biti v horizontalni smeri zamaknjeni, z vmesno zelenico za ozelenitev.
(4) Pri gradbenih delih je potrebno neutrjene površine zavarovati pred erozijo in ozeleniti. Izven naselij je potrebno za ozelenjevanje uporabljati praviloma samonikle vrste rastlin.
27. člen
Transformatorske postaje, bazne telekomunikacijske postaje in atenski drogovi morajo biti postavljeni nevpadljivo in nemoteče za naravno in bivalno okolje. Oblikovani morajo biti v skladu s funkcijo in sosednjimi objekti.
28. člen
Pomožni kmetijsko-gozdarski objekti
(1) Čebeljnjaki, kašče, kozolci, kmečke lope, skednji, silosi, hlevi morajo biti postavljeni v skladu s funkcijo in oblikovani tradicionalno, v skladu z oblikovanjem istovrstnih ter sosednjih objektov. Silosi in hlevi ter gnojne jame se lahko gradijo le na območjih stanovanj s kmečkimi gospodarstvi (SK).
(2) Rastlinjaki se postavljajo znotraj naselja in na njenem robu tako, da niso vpadljivi in vidno izpostavljeni.
29. člen
Začasni objekti
Začasni objekti za sezonsko turistično ponudbo, za prireditve in skladiščenje morajo biti postavljeni v skladu z namembnostjo, funkcijo in nemoteče za sosednje objekte. Upoštevati je potrebno parterne ureditve in kvalitetno vegetacijo (drevesa, grmičevje). Po odstranitvi začasnih objektov je potrebno vzpostaviti prvotno stanje.
30. člen
Spominska obeležja, urbana oprema
(1) Spominska obeležja (kipi, spomeniki, kapelice) in urbana oprema morajo biti postavljeni tako, da ne obirajo funkcionalno oviranih ljudi, ne zastirajo značilnih pogledov ter ne ovirajo dostopa za interventna vozila in vzdrževalce infrastrukturnih objektov in naprav.
(2) Urbana oprema mora biti oblikovana enotno, v skladu z namembnostjo.
(3) Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemenom hiš.
(4) Utripajoče svetlobne reklame so dopustne pod višino kapi.
(5) Nadstršnice, izvesne table in napisi nad vhodi morajo biti najmanj 2,5 m nad peš površino.
31. člen
Vodotoki
(1) Ureditve vodotokov in hudournikov ter dostopi do vode morajo biti izvedeni predvsem iz naravnih materialov.
(2) Jezovi naj bodo izvedeni iz zloženih kamnov, uporaba betona je dopustna za zatesnjevanje in utrjevanje pod pogojem, da beton ni viden.
(3) Obvodno vegetacijo je potrebno v čim večji meri ohranjati oziroma med izvajanjem posega ali takoj po njem, površine sanirati ali rekultivirati.
3. Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel
32. člen
(1) Velikost gradbene parcele se določi glede na:
– namembnost in velikost objekta, pomožne objekte, oblikovanost zemljišča, lege sosednjih objektov, obstoječih parcelnih mej in lastništva,
– dostope in dovoze z javne ceste, interventne poti, parkirna mesta, funkcionalno zelenje, poteka komunalnih in energetskih vodov,
– sanitarno tehnične zahteve (osončenje, prezračevanje, hrup).
(2) Pri določanju gradbene parcele kmetije se upošteva tudi razporeditev objektov, vrsta kmetijske proizvodnje in potreben manipulacijski prostor za kmetijsko mehanizacijo.
(3) Pri določanju gradbene parcele za proizvodne dejavnosti se upošteva tudi medsebojna razporeditev objektov, vrsta proizvodnje in potrebni manipulacijski prostor za tovorna vozila in drugo mehanizacijo.
(4) Gradbena parcela mora omogočati normalno uporabo in vzdrževanje objektov z vsemi spremljajočimi prostorskimi potrebami, vključno s parkiranjem, dostopom, komunalnimi in energetskimi priključki.
(5) Za stanovanjske in kmetijske objekte je širina gradbene parcele okoli objekta najmanj 2,5 m, širina dovoza do objekta najmanj 3,5 m. Če je zemljišče pri obstoječih objektih manjše od navedenih meril, se upošteva dejanska površina gradbene parcele.
(6) Za stanovanjska območja višje gostote ter druga območja, kjer je dopustna izgradnja večjih objektov je potrebno upoštevati potrebne površine za obstoječo ali predvideno gostoto poselitve, povečano število avtomobilov, potrebe po kakovostnih skupnih oziroma odprtih prostorih in de določa glede na razmere v posameznem območju urejanja oziroma ureditveni enoti.
(7) Skupne parkirne, zelene ali odprte površine ni možno razdeliti med zasebne lastnike in za interese posameznikov. Postavitve pomožnih objektov za individualne potrebe na teh zemljiščih niso dopustne.
4. Merila in pogoji za prometno urejanje
33. člen
Cestno omrežje
(1) Pri rekonstrukcijah cest in poti so dopustna večja odstopanja od obstoječih tras le v primeru izboljšanja prometnotehničnih elementov, zmanjšanja posegov na kmetijska in gozdna zemljišča, vodotoke ter na vidno izpostavljena in krajinsko značilna območja.
(2) Pri urejanju cest in poti je treba urediti in zavarovati brežine, sanirati strme skalne useke in brežine ter ohraniti stare oporne zidove iz kamna in obcestne kamne.
(3) Pri rekonstrukcijah cest in preplastitvah je potrebno višino cestišča in površin za pešce uskladiti z višinami urejenega terena pred objekti in višinami vhodov v objekte tako, da se pri tem dostopnost ne poslabša.
(4) Vsak objekt mora imeti zagotovljen dostop neposredno z javne ceste ali posredno preko drugih, za promet urejenih zemljišč.
(5) Dovozi in priključki na ceste morajo omogočati dostop urgentnih in interventnih vozil. Urejeni morajo biti tako, da je zagotovljena preglednost ter, da ni oviran promet in se ne poškodujejo cesta in cestni objekti. Urediti se morajo v soglasjem s pristojnim organom in upravljavcem ceste.
(6) Slepo zaključene ceste morajo imeti obračališča.
(7) Priključki na javne ceste se praviloma združujejo. Novi priključki so dopustni, če ni možna drugačna prometna navezava, pod pogojem, da so v skladu s prometnotehničnimi normativi in predpisi.
(8) Določene so rešitve mestne obvoznice, ceste preko Ojstriškega potoka ter cest v industrijski coni Šentjanž. Pred izdelavo projektne dokumentacije je potrebna podrobnejša preveritev in uskladitev trase s prometnotehničnimi in drugimi elementi v prostoru.
34. člen
Parkiranje (mirujoči promet)
(1) Pri novogradnjah, rekonstrukcijah, nadzidavah, dozidavah, nadomestnih gradnjah in spremembah namembnosti je treba zagotoviti zadostno število parkirnih mest (v skladu z normativi) na gradbeni parceli objekta. Za vsako stanovanje je treba zagotoviti najmanj 1,5 parkirnega mesta. Izjemoma se parkirišča lahko zagotovijo na javnih parkiriščih, če je stavba v območju ohranjanja značilne vaške zazidave in parkirišča ni možno zagotoviti na gradbeni parceli.
(2) Pri objektih z dejavnostmi, kjer se pojavlja veliko število avtomobilov oziroma so vezane na individualni motorni promet (trgovine, gostinski obrati, servisi, delavnice za popravilo avtomobilov, banke, pošte, javna uprava ipd.) je treba zagotoviti parkirne prostore na gradbeni parceli objekta, na skupnem parkirišču za več objektov skupaj ali pogodbeno na drugem zemljišču. Zagotovitev parkirnih prostorov na javnih parkirnih površinah je izjemoma dopustna v primeru, da javne parkirne površine zadoščajo, ali v primeru, da nosilec dejavnosti zagotovi soudeležbo pri izgradnji novih javnih parkirnih površin oziroma garaž.
(3) Parkirišča morajo biti locirana ob objektu ali za njim, kakor dopuščajo prostorske razmere. Parkirišča, ki po površini presegajo 100 m2 je treba členiti z ločilnimi zasaditvami, spremembami tlakov ali drugimi oblikovalskimi elementi. Ta zahteva ne velja za začasna parkirišča v času prireditev.
(4) Parkirišča na razglediščih in počivališčih naj bodo ločena od cestnega telesa in urejena tako, da je omogočena varnost obiskovalcev ter spremljajočih ureditev (klopi, mize, koši za smeti).
(5) Parkirišča in garaže za tovornjake so lahko urejena v ureditvenih območjih za industrijo (PI) ter v območjih za proizvodnjo, servise in storitve (PD).
35. člen
Pločniki, peš površine
(1) Pločniki za pešce so širine najmanj 1,8 m oziroma skladno z razmerami v prostoru. Uredijo se ob glavnih cestah in poteh ter ob objektih javnega značaja.
(2) Urejanje pločnikov, trgov in drugih peš površin ter dostopi do objektov javnega značaja morajo biti brez arhitekturnih ovir in osvetljeni.
36. člen
Kolesarske steze
(1) Kolesarske steze se urejajo ob robu vozišča, z dvignjenim robnikom ločeno od ceste ali kot kolesarske poti. Urejajo se praviloma dvostransko širine min. 2,0 m.
(2) Kot kolesarske poti se urejajo tudi gozdne in kmetijske ceste in poti.
5. Merila in pogoji za komunalno in energetsko opremljanje in urejanje ter za telekomunikacije
37. člen
(1) V rezervatih in varovalnih pasovih obstoječih in predvidenih komunalnih in energetskih vodov in naprav ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, prizidav in nadzidav, razen izjemoma s soglasjem upravljavca oziroma predlagatelja posameznega voda. Na obstoječih objektih so dopustna le tekoča vzdrževalna dela.
(2) Obstoječe in predvidene objekte je treba priključiti na obstoječa in predvidena javna omrežja za oskrbo s pitno vodo, odvajanje in čiščenje odpadnih voda, oskrbo z električno energijo in telekomunikacijsko omrežje ter na predvideno plinovodno omrežje. Poteki komunalnih in energetskih vodov morajo biti med seboj usklajeni.
(3) Komunalna in energetska infrastruktura mora biti izvedena tako, da je zagotovljeno varstvo okolja in ustreza pogojem obrambe in zaščite.
(4) Komunalno omrežje in naprave morajo biti vkopani v teren. Zemljišča tras podzemnih napeljav oziroma vodov je potrebno po izvedbi sanirati in rekultivirati.
(5) Nadzemne komunalne in energetske objekte in naprave (transformatorske postaje, črpališča, vodohrani) je treba postavljati nevpadljivo, predvsem ne na osrednjih prostorih naselja (vaških trgih in glavnih vaških ulicah). Objekti morajo biti arhitekturno oblikovani. Gradnjo, rekonstrukcijo in sanacijo komunalnih in energetskih vodov in naprav je treba izvajati časovno in fizično usklajeno, z upoštevanjem racionalnosti izvajanja posegov glede na druge vode in naprave na isti trasi ter na ureditev prometnih površin.
(6) Komunalna in energetska infrastruktura do sekundarnega nivoja poteka praviloma po javnih površinah. Na odsekih, kjer zaradi terenskih in drugih razlogov potek po javnih površinah ni možen, je treba zagotoviti dostop pooblaščenim osebam, ki naprave vzdržujejo.
38. člen
Vodovodno omrežje
(1) Obstoječi in predvideni objekti morajo biti priključeni na javno vodovodno omrežje v skladu s pogoji in s soglasjem upravljavca. V območjih, kjer ni ustreznega vodovodnega omrežja se oskrba z vodo zagotovi s higienskimi kapnicami.
(2) V naseljih mora biti zagotovljena zadostna količina požarne vode s hidrantnim omrežjem na javnem vodovodu in/ali kapnicami.
(3) Uporabniki tehnološke vode morajo zagotoviti zaprte sisteme.
39. člen
Kanalizacijsko omrežje
(1) Kanalizacijsko omrežje mora biti načeloma zasnovano ločeno, za odvajanje odpadnih fekalnih in padavinskih voda.
(2) Vse fekalne odpadne vode je treba priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo po pogojih pristojnega upravljavca. Tehnološke odpadne vode je možno priključiti na javno kanalizacijo le, če je predhodno očiščena do, s predpisi dovoljene stopnje. Na območjih varstvenih pasov vodnih virov mora biti kanalizacija vodotesna.
(3) V območjih, kjer objektov ni možno priključiti na javno kanalizacijo s čistilno napravo je treba objekte priključiti na lokalno, skupinsko oziroma individualno čistilno napravo. Do izgradnje omrežja za odvod in čiščenje fekalnih odpadnih vod so obvezne vodotesne, nepretočne greznice, ki jih prazni in vsebino odvaža pooblaščena organizacija.
(4) Padavinske vode s peš površin, zelenic in streh objektov se morajo odvajati v ponikovalnice oziroma v vodotoke. Padavinske vode z utrjenih prometnih in manipulativnih površin se morajo odvajati preko peskolovov in lovilcev olj.
(5) Začasni objekti, ki imajo urejen začasen priključek na vodovod ali pri svoji dejavnosti generirajo odpadne vode, morajo imeti izveden začasen priključek na kanalizacijo.
40. člen
Elektroenergetsko omrežje
(1) Pri novogradnjah in večjih rekonstrukcijah visoko in nizkonapetostnega elektro omrežja se naj predvidi zemeljska kabelska izvedba.
(2) Za zagotovitev dobre oskrbe z električno energijo je treba dopolniti zmogljivosti elektroenergetskega omrežja in transformatorskih postaj. Nove transformatorske postaje je treba locirati znotraj ureditvenih območij naselij.
(3) V varovalnih pasovih daljnovodov so posegi v prostor omejeni oziroma dopustni po pogojih upravljavca.
41. člen
Plinovod
(1) Za oskrbo s plinom se gradi plinovodno omrežje in plinske postaje.
Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati varovalne pasove obstoječih in predvidenih plinovodov:
– 2 x 200 m – zaščitni pas plinovoda,
– 2 x 30 m – gradnja stanovanjskih objektov ni dovoljena, dopustna je, če se območje ureja s prostorskim izvedbenim načrtom in z upoštevanjem posebnih varstvenih ukrepov,
– 2 x 5 m – posegi v prostor so dovoljeni pod posebnimi pogoji upravljavca.
(2) V varovalnih pasovih plinovodov so posegi v prostor omejeni oziroma dopustni pod posebnimi pogoji in pod nadzorom upravljavca.
42. člen
Telekomunikacijsko omrežje
(1) Novo telefonsko in druga telekomunikacijska kabelska omrežja se izvedejo z zemeljskimi kabli.
(2) Oddajniki za potrebe mobilnih komunikacij je treba locirati nevpadljivo z upoštevanjem varovalnih odmikov. Oddajniki v poselitvenih območjih ne smejo imeti škodljivih vplivov na bivalne in delovne pogoje ter na zdravje ljudi.
43. člen
Javna razsvetljava
Javna razsvetljava se izvede ob vseh glavnih cestah v naseljih in peš površinah ter javnih parkiriščih. Zagotavljati morajo minimalne vrednosti srednje osvetljenosti v skladu s tehničnimi predpisi.
44. člen
Odstranjevanje odpadkov
(1) Odjemna mesta za komunalne odpadke morajo biti praviloma na zemljišču povzročitelja odpadkov. V naseljih so dopustna skupna odjemna mesta za komunalne odpadke, ki morajo biti javne površine.
(2) Odjemna mesta s kontejnerji ali zabojniki v naseljih morajo biti dobro dostopna in urejena na vidno neizpostavljenih lokacijah. Stati morajo v sklopu objektov in na utrjenih površinah tako, da je omogočeno enostavno čiščenje.
(3) Zagotovljeno mora biti ločeno zbiranje in ravnanje z odpadki ter reden odvoz.
6. Merila in pogoji za urejanje in varstvo voda
45. člen
(1) Vse obstoječe vodne vire je potrebno varovati pred onesnaženjem in jih vzdrževati za oskrbo v izrednih razmerah in za požarno varnost.
(2) Pri odvzemanju vode iz vodotokov je treba zagotoviti ekološko sprejemljiv pretok vode, kot ga določi pooblaščena strokovna služba.
(3) Na priobalnih zemljiščih niso dopustni posegi, ki bi preprečevali dostop do vode in izvajanje vodnogospodarskih ukrepov in ureditev. Priobalno zemljišče Drave sega 15 m od meje vodnega zemljišča, za ostale vodotoke je priobalno zemljišče širine 5 m.
(4) Posegi na priobalna in vodna zemljišča ter na varstvena in ogrožena zemljišča niso dopustni, razen za vodnogospodarske ukrepe in ureditve v skladu s predpisi.
(5) Dejavnosti na reki Dravi niso dopustne 500 m gorvodno in 300 m dolvodno od pregrade hidroelektrarne Dravograd.
(6) Gradnje objektov in ureditve na poplavnih območjih se morajo izvesti tako, da bodo varni pred poplavami ter, da v primeru poplave ne bo prišlo do škodljivih vplivov na vode in vodni režim, da se ne bo poslabšala poplavna varnost območja in, da ne bo prišlo do drugih škodljivih vplivov na okolje. Za vse posege v poplavna območja je treba pridobiti strokovne podlage glede poplavne ogroženosti in rešitve protipoplavne varnosti.
(7) Za vse posege, ki bi trajno in začasno vplivali na vodni režim ali stanje voda je treba pridobiti vodno soglasje pristojnega organa.
46. člen
Energetska izraba vodne energije je dopustna le v okviru obstoječih hidroelektrarn ter jezov na mestu mlinov in žag. Obnova jezov se mora izvajati v prvotni obliki in v materialih, kot so bili zgrajeni. Uporaba betona je dopustna za utrjevanje in zatesnjevanje pod pogojem, da beton ni viden. Smer in linija jezu se ne sme spreminjati.
7. Merila in pogoji za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine
47. člen
Ohranjanje narave
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili naravo in naravne vrednote niso dopustni.
(2) Za vse posege na objektih in v območjih naravnih vrednot, kakor tudi za spremembo namembnosti v njih, je potrebno pridobiti strokovno mnenje pristojne organizacije za varstvo narave.
(3) V območjih naravnih vrednot niso dopustne postavitve oglaševalskih tabel.
(4) Seznam naravnih vrednot in predlaganih zavarovanih območij ter seznam obveznih republiških izhodišč, ki jih na območju občine opredeljuje Odlok o spremembah in dopolnitvah sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana RS (Uradni list RS, št. 11/99) sta dodana kot priloga I, II in III tega odloka.
(5) Pri načrtovanju prostorskih ureditev se upoštevajO usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti navedeni v strokovnem gradivu »Naravovarstvene smernice za Spremembe in dopolnitve prostorskih ureditvenih pogojev za območje Občine Dravograd« (ZRSVN, OE Maribor, junij 2003) in se hranijo na sedežu občine.
48. člen
Varstvo kulturne dediščine
(1) Posegi, ki bi razvrednotili, poškodovali ali uničili objekte in območja kulturne dediščine niso dopustni.
(2) Za vse posege na objektih in v območjih kulturnih spomenikov in varovane dediščine ter v vplivnem območju, kakor tudi za spremembo namembnosti v njih, je potrebno pridobiti pridobiti kulturnovarstvene pogoje in kulturnovarstveno soglasje pristojne službe za varstvo kulturne dediščine.
(3) Strehe na zavarovanih in varovanih objektih kulturne dediščine morajo biti v skladu z varstvenim režimom.
(4) V območjih in na objektih varovane kulturne dediščine niso dopustne postavitve oglaševalskih tabel.
(5) Seznam enot nepremičnine kulturne dediščine je dodan kot priloga IV. Tega odloka.
8. Merila in pogoji za varstvo in izboljšanje okolja
49. člen
(1) Novogradnje, prizidave, nadzidave, spremembe namembnosti in drugi posegi v prostor so dovoljeni pod pogojem, da:
– je zagotovljena sanacija obstoječih virov onesnaževanja in motenj v okolju,
– ne poslabšujejo obstoječega stanja oziroma so motnje v dovoljenih mejah predpisov s področja varstva okolja,
– se ne poslabšajo bivalni in delovni pogoji na območju posega in na sosednjih zemljiščih.
(2) Pri ekološko zahtevnih dejavnostih in posegih v prostor mora investitor pridobiti celostno oceno dejavnosti z vidika varovanja okolja, v skladu s predpisi.
(3) Gradnje objektov, dozidave in nadzidave, nadomestne gradnje, adaptacije in rekonstrukcije ter spremembe namembnosti so možne na stavbnih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo za oskrbo z vodo, odvajanje fekalnih odpadnih vod in oskrbo z elektriko ter zagotovljen dostop na javno prometno omrežje.
(4) V vseh območjih je potrebno:
– meriti hrup in po potrebi izdelati sanacijske ukrepe in zmanjšati hrup do dovoljene ravni na obstoječih virih hrupa,
– izvesti aktivno oziroma pasivno zaščito s protihrupnimi ovirami (nasipi, ograje ipd), izboljšanjem izolacijske sposobnosti objektov in naprav povsod, kjer hrup presega dovoljene ravni,
– po potrebi spremeniti namembnosti ali dejavnosti tako, da se v posameznih območjih ne presežejo predpisanih ravni hrupa.
(5) Postavitev naprav, ki z laserskimi žarki osvetljujejo nebo ali pobočja ni dovoljeno.
9. Merila in pogoji za obrambo in zaščito
50. člen
(1) Območja za obrambo in zaščito je treba razmeščati skladno z namensko rabo površin in organizacijo dejavnosti v prostoru. Pri razmestitvah objektov je treba, zaradi naravnih danosti prostora, posvečati posebno skrb koridorjem. Območja izključne rabe (zaklonišča) in možne izključne rabe prostora (območja za deponije ruševin in območja za pokop ljudi in živali) je potrebno varovati pred drugačno namembnostjo.
(2) Posegi v prostor, ki bi lahko bistveno vplivali na funkcioniranje v prostoru v primerih elementarnih in drugih nesreč (poplav, potresov, izlitij nevarnih snovi ipd.) ali vojnega ogrožanja, niso dopustni.
III. POSEBNI POGOJI ZA POSEGE V PROSTOR
51. člen
V območjih urejanja in ureditvenih enotah veljajo, poleg splošnih pogojev, še posebni pogoji za posege v prostor.
52. člen
DRAVOGRAD – LEVI BREG
(1) Ureditveno območje D-MS 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– staro mestno jedro-Trg: ohranja se značilna notranja členitev in vedute ter zagotovijo povezave z zelenim zaledjem in vodnimi površinami,
– namembnost območja: stanovanja in spremljajoče dejavnosti: trgovina, gostinstvo, turizem, storitve, kultura, rekreacija ter družbene dejavnosti,
– pritličja objektov so namenjena javnemu programu, nadstropja stanovanjem, izjemoma poslovnim dejavnostim. Dopustno je aktiviranje podstrešij za stanovanja, umetniške ateljeje,
– dovoljeni posegi v osnovni stavbni fond: tekoča vzdrževalna dela, adaptacije, rekonstrukcije in nadomestne gradnje, s katerimi se bistveno ne spreminja njihova zunanjost ali zmogljivost, odstranitve nefunkcionalnih oziroma neestetskih sestavin ob nespremenjeni funkciji gradbene parcele,
– na dvoriščni strani objektov so dopustne gradnje, prizidave, nadzidave in nadomestne gradnje kot zapolnitev in zgostitev, ki morajo biti po funkciji in po namembnosti usklajena z osnovno namembnostjo,
– na jugovzhodnem delu območja so dopustne zunanje ureditve za potrebe osnovne šole,
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– izložbena okna naj v oblikovanju povzemajo tradicionalne oblike, izvedene v lesu. Velikost in razporeditev mora biti usklajena z ostalimi elementi fasade,
– glavni vhod je orientiran na trg, servisni vhod je možen z dvoriščne strani pod pogojem, da je zagotovljen dostop,
– parterna ureditev trga mora biti oblikovana enotno: različni tlaki, ki poudarjajo namembnost objektov in lokalov, urbana oprema (klopi, luči, koši za smeti), fontane, drevesa, gostinski vrtovi,
– gostinskimi vrtovi: nadstreški ter ograje niso dopustni. Dopustne so postavitve nizkih korit za rože. Gostinski vrtovi morajo zagotoviti neovirano peš pot širine min. 2,0 m,
Pogoji glede prometnega urejanja:
– na južni strani območja je dopustna ureditev servisne ceste,
– mirujoči promet na trgu se ureja za kratkotrajno parkiranje, večja parkirišča in parkirne hiše se uredijo na južni strani območja.
(2) Ureditveno območje D-MS 02
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za trgovino, gostinstvo, turizem, storitve, kulturo, rekreacijo, poslovne dejavnosti,
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– parkovne ureditve z urbano opremo so na severu, na južni strani objektov servisna dvorišča in parkirišča.
(3) Ureditveno območje D-MS 03
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za kvartarne dejavnosti (večnamensko dvorano, kulturni dom, zdravstveni dom) ter trgovino, gostinstvo, turizem, storitve kot dopolnitev osnovne dejavnosti,
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– med objekti in cesto na zahodu naj bodo večje peš površine (trgi) z urbano opremo, parkovne ureditve,
– odmiki od stanovanjskih objektov morajo zagotavljati normalno osvetlitev in prezračevanje,
Pogoji glede prometnega urejanja:
– parkiranje na gradbeni parceli, praviloma v kletnih etažah,
– dvostranski pločnik.
(4) Ureditveno območje D-DC 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje cerkve sv. Janeza in župnišče,
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– večje parkovne ureditve, utrjene površine z urbano opremo, sakralna znamenja.
(5) Ureditveno območje D-DS 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za nogometno igrišče in športno dvorano s spremljajočimi ureditvami,
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dvostranski pločnik.
(6) Ureditveno območje D-DS 03
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za igrišča za šport in rekreacijo ter otroško igrišče za potrebe otroškega vrtca in stanovanjske soseske.
(7) Ureditveno območje D-ZS 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za športna igrišča ter za šport in rekreacijo na prostem, otroška igrišča in otroški igralni park.
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– večje parkovne ureditve, utrjene peš površine z urbano opremo,
– zasaditev dreves naj poudari osnovno smer oblikovanja.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dvostranski pločnik.
(8) Ureditveno območje D-ZD 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za zelene površine, ureditve za rekreacijo na prostem ter ribiški dom s spremljajočimi ureditvami. Dostopi do vode, pomoli in čolnarne se lahko urejajo v oddaljenosti min. 500 m gorvodno od pregrade hidroelektrarne.
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– večje proste in parkovne ureditve, pomoli, utrjene peš površine z urbano opremo.
(9) Ureditveno območje D-ZD 02
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za zelene površine, ureditve za rekreacijo na prostem in ob vodi, dostop do vode,
– možna je ureditev, privezov za čolne in čolnarne,
– dopustna je ureditev objekta za oskrbo, storitve in gostinstvo pod pogojem, da se ohrani dostop do vode.
(10) Ureditveno območje D-ZK 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za pokopališče s spremljajočimi objekti in ureditvami,
– širitev pokopališča mora upoštevati možnost izvedbe mestne obvoznice.
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– večje parkovne ureditve, utrjene peš površine z urbano opremo, sakralni objekti in znamenja.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dvostranski pločnik.
(11) Ureditveno območje D-SE 01
1. Ureditvena enota e/1:
Pogoji glede vrste posegov:
– dopolnilna gradnja mora upoštevati značilnosti terena in možnosti izvedbe dostopa,
– odmik prizidav in dopolnilne gradnje od ulice Pod gradom mora omogočiti obnovo in rekonstrukcijo ceste.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– min. enostranski pločnik ob ulici Pod gradom na mestih, kjer to dopuščajo razmere.
2. Ureditvena enota e/2:
Pogoji glede vrste posegov:
– dozidave, nadomestne gradnje in gradnja objektov mora upoštevati značilnosti terena in možnosti izvedbe dostopa,
– odmik prizidav in gradnje objektov od Viške ceste mora omogočiti obnovo in rekonstrukcijo ceste.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– min. enostranski pločnik ob Viški cesti.
3. Ureditvena enota e/3:
Pogoji glede vrste posegov:
– dozidave, nadomestne gradnje in gradnja objektov mora upoštevati značilnosti terena in možnosti izvedbe dostopa,
– odmik prizidav in gradnje objektov od ceste na Ojstrico mora omogočiti obnovo in rekonstrukcijo ceste.
4. Ureditvena enota e/4:
Pogoji glede vrste posegov:
– dozidave, nadomestne gradnje in gradnja objektov morajo upoštevati značilnosti terena in možnosti izvedbe dostopa,
– odmik prizidav in gradnje objektov od ceste na Ojstrico mora omogočiti obnovo in rekonstrukcijo ceste.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– pred gradnjo objektov je potrebno izdelati zasnovo prometnega ter komunalnega in energetskega omrežja.
5. Ureditvena enota e/5
Pogoji glede vrste posegov:
– dopustne so dozidave, nadzidave in nadomestne gradnje objektov. Novogradnje niso dopustne,
– dopustna je ureditev peš poti ob Dravi in drugih peš povezav.
6. Ureditvene enote z/1, z/2 in z/3:
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje je zelen pas ob Ojstriškem potoku in ob Dravi,
– gradnje objektov in prizidave niso dopustne.
7. Ureditvena enota r:
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za šport in rekreacijo na prostem (dostopi do vode, pomoli, čolnarne),
– gradnja zidanih objektov ter postavitev počitniških in drugih prikolic ni dopustna.
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– večje proste in parkovne ureditve, pomoli, utrjene peš površine z urbano opremo.
(12) Ureditveno območje D-SE 02
1. Ureditvena enota e/1:
Pogoji glede vrste posegov:
– dopolnilna gradnja mora upoštevati značilnosti terena in možnosti izvedbe dostopa,
– odmik prizidav in dopolnilne gradnje od ceste na Robindvor mora omogočiti obnovo in rekonstrukcijo ceste.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– min. enostranski pločnik ob cesti na Robindvor.
2. Ureditvena enota e/2:
Pogoji glede vrste posegov:
– dozidave, nadomestne gradnje in gradnja objektov mora upoštevati značilnosti terena in možnosti izvedbe dostopa,
– odmik prizidav in novogradenj od ceste na Robindvor mora omogočiti obnovo in rekonstrukcijo ceste.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– min. enostranski pločnik ob cesti na Robindvor.
3. Ureditvena enota m:
Pogoji glede dejavnosti:
– območje za stanovanja in terciarne dejavnosti, servise ter manjše obrtne proizvodne obrate.
4. Ureditvena enota z/1:
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje je zelen pas ob Ojstriškem potoku,
– gradnje objektov niso dopustne.
5. Ureditvena enota z/2:
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje je zelen obvodni pas Drave,
– gradnje objektov niso dopustne,
– možna je ureditev obdravske peš poti, dostopov do vode, privezov za čolne, čolnarne.
(13) Ureditveno območje D-SE 03
1. Ureditvena enota e:
Pogoji glede vrste posegov:
– novogradnje na južni strani Ribiške steze niso dopustne,
– možna je ureditev obdravske peš poti.
2. Ureditvena enota b:
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za večstanovanjsko gradnjo.
(14) Ureditveno območje D-PD 02
Pogoji glede dejavnosti:
– območje za manjše proizvodne obrate, servise, storitve ter trgovino in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni dejavnosti.
53. člen
DRAVOGRAD – DESNI BREG
(1) Ureditveno območje D-MS 04
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za avtobusno postajo, terciarne in kvartarne dejavnosti, poslovne dejavnosti in stanovanja,
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– pritličje javni program, nadstropja poslovne dejavnosti ali stanovanja.
(2) Ureditveno območje D-MS 05
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za terciarne in kvartarne dejavnosti, poslovne dejavnosti in stanovanja,
– dopustna je ureditev opuščenega železniškega mosta preko Meže za peš promet.
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– v obvodnem pasu je dopustna ureditev peš poti z urbano opremo.
(3) Ureditveno območje D-MP 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za terciarne in poslovne dejavnosti, skladišča, storitve.
(4) Ureditveno območje D-EE 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za hidroelektrarno s spremljajočimi objekti in ureditvami.
(5) Ureditveno območje D-ZS 02
1. Ureditvena enota p
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za proizvodnjo, skladišče in poslovne dejavnosti,
– možna je sprememba namembnosti za športna igrišča in objekte za šport in rekreacijo na prostem in otroška igrišča.
2. Ureditvena enota z
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za šport in rekreacijo na prostem.
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– večje proste in parkovne ureditve, utrjene peš površine z urbano opremo.
(6) Ureditveno območje D-ZS 03
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za športna igrišča in objekte za šport in rekreacijo na prostem, otroška igrišča in otroški igralni park,
– v obvodnem pasu je dopustna ureditev peš poti z urbano opremo,
– dopustna je ureditev opuščenega železniškega mosta preko Meže za peš promet.
Pogoji glede oblikovanja posegov:
– večje parkovne ureditve, utrjene peš površine z urbano opremo.
(7) Ureditveno območje D-ZS 04
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za smučišče z vlečnico in pripadajočimi objekti in ureditvami,
– predvidena je ureditev umetnega zasneževanja,
– dopusten je gostinski objekt kot dopolnitev osnovne dejavnosti.
(8) Ureditveno območje D-SE 06
1. Ureditvena enota p:
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za proizvodnjo, servise, poslovne dejavnosti in stanovanja, brez škodljivih vplivov na stanovanjske razmere.
2. Ureditvena enota z:
Pogoji glede vrste posegov:
– območje je zelena brežina nad lokalno cesto. Gradnja objektov ni dopustna.
(9) Ureditveno območje D-SE 12
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za stanovanja, proizvodnjo, servise in poslovne dejavnosti,
– proizvodne in servisne dejavnosti ne smejo imeti škodljivih vplivov na okolje ter na bivalne in delovne pogoje,
– ob Meži se izvedejo ukrepi in ureditve za varovanje pred poplavami,
– dopustna je ureditev peš poti ob Meži,
– prizidave, novogradnje in nadomestne gradnje morajo upoštevati koto poplavne vode.
54. člen
VIČ
(1) Ureditveno območje Vič D-SK 01
1. Ureditvena enota v:
Pogoji glede vrste posegov:
– prostor ob cerkvi sv. Lenarta se naj ureja kot osrednji vaški prostor (ov) s tlaki, zelenicami, drevjem in urbano opremo.
2. Ureditvena enota e/2
Pogoji glede oblikovanja:
– pred pričetkom gradnje je potrebno izdelati zasnovo prometne ter komunalne in energetske infrastrukture.
3. Ureditvena enota p:
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za lesno proizvodnjo. Dopustne so spremembe namembnosti objektov in zunanjih površin za drugo vrsto proizvodnje, skladišča, oskrbo, gostinstvo in storitve pod pogojem, da nimajo škodljivih vplivov na okolje ter na delovne in bivalne pogoje.
(2) Ureditveno območje za šport in rekreacijo D-ZS 06
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za nogometno igrišče s spremljajočimi objekti in ureditvami,
– dopustno je urejanje športnih in rekreacijskih objektov in površin, otroška igrišča, parkovne in druge zunanje ureditve.
(3) Ureditveno območje Vič D-SE 04
1. Ureditvena enota e
Pogoji glede prometnega urejanja:
– določene so smeri dostopov do nezazidanih zemljišč.
55. člen
MEJNI PREHOD VIČ
Ureditveno območje mejni prehod Vič D-DU 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za obmejne službe, transport, osnovno oskrbo in oskrbo z gorivom, turizem in gostinstvo ter storitve,
– dopustne so spremembe namembnosti obstoječih objektov za oskrbo, turizem in gostinstvo ter storitve.
56. člen
BOŠTJAN
(1) Ureditveno območje Boštjan D-SK 02
1. Ureditvena enota k
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) je v oddaljenosti 16 m od roba cestnega sveta regionalne ceste,
– odmik novogradenj in prizidav od podružne cerkve sv. Boštjana je min. 30 m.
2. Ureditvena enota d
Pogoji glede vrste posegov:
– dopustne so zunanje ureditve okolice cerkve sv. Boštjana kot so tlaki, zelenice, drevesa, klopi in druga urbana oprema ter postavitve kapelic in drugih znamenj v soglasju s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine.
(2) Ureditveno območje Boštjan D-SE 09
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) je v oddaljenosti 12 m od roba cestnega sveta regionalne ceste.
(3) Ureditveno območje Boštjan D-ZS 05
Pogoji glede dejavnosti in vrsto posegov:
– območje za šport in rekreacijo na prostem in ob vodi,
– dopustno je urejanje zelenih športnih in otroških igrišč, piknik prostorov, dostopov do vode, pomolov in čolnarn bruto površine max. 150 m2 ter parkirišč in pripadajoče urbane opreme (klopi, luči, koši za smeti).
(4) Ureditveno območje Murnhof D-SK 03
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) je v oddaljenosti 12 m od roba cestnega sveta regionalne ceste.
57. člen
ČRNEČE
(1) Ureditveno območje Črneče Č-SE 01
1. Ureditvena enota v
Pogoji glede vrste posegov:
– prostor ob križišču regionalne in vaških cest se naj ureja kot osrednji vaški prostor (ov) s tlaki, zelenicami, drevjem in urbano opremo.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) je oddaljena 7 m od roba cestnega sveta.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– min. enostranski pločnik.
2. Ureditvena enota e/1
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) je v oddaljenosti 7 m od roba cestišča,
– parcele št. 182/3, 182/6 in 182/5 del se urejajo kot zelen pas z gosto ozelenitvijo ob mrliški vežici. Gradnja stanovanjskih objektov na teh parcelah ni dovoljena.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– predvidene ceste se priključujejo na regionalno cesto in obstoječe lokalne ceste,
– minimalno enostranski pločnik.
3. Ureditveni enoti e/3 in e/5
Pogoji glede prometnega urejanja:
– določena je smer nove stanovanjske ceste s priključkom na regionalno cesto. Dopustna je sprememba poteka ceste in mesto priključevanja glede na razmere na terenu in lastništvo,
– minimalno enostranski pločnik.
4. Ureditvena enota e/4
Pogoji glede prometnega urejanja:
– minimalno enostranski pločnik,
5. Ureditvena enota k
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) je v oddaljenosti 7 m od roba cestišča.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– minimalno enostranski pločnik,
(2) Ureditveno območje Osnovna šola Črneče Č-DI 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za osnovno šolo s spremljajočimi objekti in ureditvami,
– zemljišča ob osnovni šoli je dopustno urejati kot športna in rekreacijska igrišča in zelene površine.
(3) Ureditveno območje Dom starostnikov Črneče Č-SS 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za dom starostnikov s spremljajočimi objekti in ureditvami.
(4) Ureditveno območje Črneče Č-ZS 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za športna igrišča, šport in rekreacijo na prostem ter za otroška igrišča.
58. člen
PODKLANC
Ureditveno območje Podklanc Č-SE 02
1. Ureditvena enota e/1
Pogoji glede oblikovanja:
– orientacija novih objektov naj bo vzporedno s plastnicami terena,
– spodnji rob naselja se naj ureja kot zeleni rob z zasaditvijo sadnega drevja.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– določena je smer dostopa do nezazidanih zemljišč,
2. Ureditvena enota r
Pogoji glede dejavnosti:
– območje za športna in otroška igrišča ter spremljajoče dejavnosti.
59. člen
DOBRAVA
Ureditveno območje Dobrava Č-SK 01
1. Ureditvena enota e
Pogoji glede oblikovanja:
– orientacija objektov naj sledi obliki terena, vzporedno s plastnicami terena,
Pogoji glede prometnega urejanja:
– določena je smer nove ceste in smeri dostopov do nezazidanih zemljišč.
60. člen
ODLAGALIŠČE KOMUNALNIH ODPADKOV SUŠNIKOV KLANEC
Ureditveno območje odlagališče komunalnih odpadkov Sušnikov klanec Č-OO 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje je namenjeno za odlagališče komunalnih odpadkov in za ureditve za varovanje okolja,
– območje je namenjeno za odlaganje komunalnih in njim podobnih odpadkov iz industrije, obrti in storitvenih dejavnosti, vključno z ločeno zbranimi frakcijami po pravilniku o ravnanju z odpadki,
– predvidena je sanacija obstoječega odlagališča ter širitev proti vzhodu.
Pogoji glede oblikovanja:
– na servisnem platoju so predvideni naslednji objekti in ureditve: vhod z objektom za zaposlene, garaža za mehanizacijo, bazen za zbiranje in čiščenje izcednih vod,
– višina vrha odlagališča naj ne presega nivoja zgornje terase okoliškega terena, naklon obodnih nasipov naj bo v razmerju do 1:1,5. Po zaključenem deponiranju se odlagališče prekrije s humusom in zatravi. Predvidi se naj rekultivacija kmetijska zemljišča.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop je z regionalne ceste, glavni vhod je na vzhodu.
Pogoji glede varovanja okolja ter izboljšanja bivalnega in delovnega okolja:
– izvede se sanacija odlagališča ter odplinjevanje, nepropustno dno, zajemanje in čiščenje izcednih vod, sprotno prekrivanje odpadov, sprotna in končna sanacija in rekultivacija, parkirišče za tovornjake in delovne stroje mora biti za vodo in olje nepropustno, opremljeno s suhim lovilcem olj.
61. člen
LIBELIČE
(1) Ureditveno območje Libeliče L-SE 01
1. Ureditvena enota v
Pogoji glede vrste posegov:
– prostor ob križišču vaških cest se naj ureja kot osrednji vaški prostor (ov) s tlaki, zelenicami, drevjem in urbano opremo.
Pogoji glede oblikovanja:
– določena je gradbena linija (GL), gradbena meja (GM) je oddaljena 7,0 m od roba regionalne ceste.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– določena je os predvidene ceste, ki poteka tudi v ureditveni enoti e/5. Dopustne so spremembe poteka glede na lastništvo in lastnosti terena,
– določeni so smeri dostopov v ureditvene enote e/1, e/2 in e/5, ki se lahko spremenijo glede na lastništvo in lastnosti terena,
– odmik objektov na parceli št. 373 je min. 7 m od roba regionalne ceste.
2. Ureditveni enoti e/1 in e/2
Pogoji glede oblikovanja:
– prevladujoča orientacija objektov naj bo vzporedno s plastnicami terena.
Pogoji glede prometnega in infrastrukturnega urejanja:
– opredeljene so smeri dostopov in potek cest v območju predvidene pozidave, ki se lahko spremenijo glede na lastništvo in lastnosti terena. Zagotovljen mora biti krožni promet,
– lastniki zemljišč morajo omogočiti ureditev infrastrukture.
3. Ureditvena enota e/3
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) je v oddaljenosti 7 m od roba ceste,
– prevladujoča orientacija objektov naj bo vzporedno s cesto.
4. Ureditvena enota e/4
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za stanovanja in kmetije ter spremljajoče dejavnosti.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) je v oddaljenosti 7 m od roba regionalne ceste.
5. Ureditvena enota e/5
Pogoji glede oblikovanja
– regulacijska linija (RL) ceste je širine 6,0 m,
– prevladujoča orientacija objektov naj bo vzporedno s plastnicami terena.
(2) Ureditveno območje mejni prehod Libeliče L-DU 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje je namenjeno za obmejne službe, oskrbo, turizem in gostinstvo ter storitve,
– dopustne so spremembe namembnosti objektov za oskrbo, turizem in gostinstvo ter storitve.
(3) Ureditveno območje L-DC 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za župno cerkev sv. Martina, mrliško vežico, pokopališče in kostnico sv. Mihaela,
– dopustna je širitev pokopališča proti severozahodu v širini obstoječega pokopališča, peš dostopov in parkirišča.
Pogoji glede oblikovanja:
– zelena brežina med regionalno cesto in pokopališkim zidom se mora ohraniti. Zazelenitev naj upošteva značilne poglede proti cerkvi in kostnici.
62. člen
GORČE
Ureditveno območje L-SK 01
1. Ureditvena enota v
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) je v oddaljenosti 7,0 m od regionalne ceste.
(2) Ureditveno območje L-ZS 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje je namenjeno za nogometno igrišče, večnamensko igrišče in spremljajoče objekte in ureditve,
– dopustno je urejanje športnih in rekreacijskih objektov in površin, parkovne in druge zunanje ureditve.
63. člen
SPODNJE GORČE
(1) Ureditveno območje Spodnje Gorče L-SE 02
Pogoji glede oblikovanja:
– regulacijska linija (RL) cest ob Fračnikovem in Ridlovem grabnu je oddaljena od roba brežine potokov (vodni svet) min. 1,0 m.
(2) Ureditveno območje proizvodnja – žaga L-PD 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za žago za razrez hlodovine s spremljajočimi površinami in ureditvami,
– dopustne so spremembe namembnosti v druge proizvodne in storitvene dejavnosti, ki ne vplivajo na poslabšanje bivalnega okolja,
– za vse posege je potrebno pridobiti celostno oceno dejavnosti z vidika varovanja okolja.
(3) Ureditveno območje kamp L-ZS 02
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za kamp, šport in rekreacijo v naravi, čolnarno, pomole, dostope do vode,
– dopustne so trgovske in gostinske dejavnosti kot dopolnitev osnovne dejavnosti.
64. člen
ŠENTJANŽ
(1) Ureditveno območje Š-SE 01-1
1. Ureditvena enota v:
Pogoji glede oblikovanja:
– prostor ob križišču cest v središču vasi se naj ureja kot osrednji vaški prostor(ov) s tlaki, zelenicami, drevjem in urbano opremo.
2. Ureditvena enota e/2:
Pogoji glede oblikovanja:
– regulacijska linija (RL) podaljška stanovanjske ceste je širine 5,0 m, zagotovljen mora biti krožni promet.
3. Ureditvena enota e/3:
Pogoji glede oblikovanja:
– razporeditev in orientacija objektov mora upoštevati nagnjen teren.
Pogoji glede prometnega in komunalnega urejanja:
– določene so smeri dostopov do nezazidanih stavbnih zemljišč na severu.
4. Ureditvena enota e/4:
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– na jugozahodnem delu območja so dopustni posegi za potrebe osnovne šole.
Pogoji glede oblikovanja:
– razporeditev in orientacija objektov mora upoštevati značilnosti terena in smeri dostopa.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– določene so smeri dostopov do nezazidanih stavbnih zemljišč.
(2) Ureditveno območje Š-SE 01-2
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za stanovanjsko gradnjo pod pogojem da se predhodno izdela podrobnejša urbanistična zasnova območja ter zasnova prometne in komunalne infrastrukture. Upoštevati mora značilnosti terena, možnosti izvedbe dostopov in komunalne opreme.
(3) Ureditveno območje Š-DS 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje je namenjeno za igrišča za šport in rekreacijo ter otroško igrišče, parkovne ureditve.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– možna je rekonstrukcija obstoječega priključka na regionalno cesto.
(4) Ureditveno območje Š-MS 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje urbanega središča (terciarne in kvartarne dejavnosti).
Pogoji glede oblikovanja:
– maks. etažnost objektov K+P+1+M,
– pred vhodi v objekte so ploščadi, trgi z urbano opremo, zelenice,
– parkovne ureditve v povezavi s sosednjimi območjem za šport in rekreacijo.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– priključek na regionalno cesto se uredi na osnovi posebne prometne študije.
65. člen
INDUSTRIJSKA CONA ŠENTJANŽ
Ureditveno območje Š-PI 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za proizvodnjo in trgovino kot spremljajočo dejavnost,
– dopustna je sprememba namembnosti za proizvodnjo, grosistična skladišča, transport, storitve ter trgovina in gostinstvo kot spremljajoča dejavnost.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) 15 m od roba cestišča regionalne ceste in 15 m od roba brežine Mislinje.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– pločnik ob regionalni cesti,
(2) Ureditveno območje Š-PI 02
1. Ureditvena enota p
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– dopustna je sprememba namembnosti za proizvodnjo, grosistična skladišča, transport, storitve ter trgovina kot spremljajočo dejavnost.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) 15 m od roba cestišča regionalne ceste in 15 m od roba brežine Mislinje.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop s ceste na jugu, nov priključek na regionalno cesto na osnovi predhodnega pozitivnega mnenja pristojne službe,
– pločnik ob regionalni cesti.
2. Ureditvena enota m
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za mešane dejavnosti (trgovina, gostinstvo, storitve),
– dopustna je sprememba namembnosti v skladu z namembnostjo območja.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) 7 m od roba cestišča ceste C1,
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dvostranski pločnik ob cesti C1.
(3) Ureditveno območje Š-PD 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za proizvodnjo, grosistična skladišča, transport, storitve ter trgovino in gostinstvo kot spremljajočo dejavnost.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) 20 m od roba cestišča regionalne ceste, 20 m od osi železniškega tira in 15 m od roba brežine Mislinje in Meže.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– obstoječ dostop z regionalne ceste, predvidena sta dostopa s podaljšane ceste C2 in s krožišča na regionalni cesti, na osnovi predhodnega pozitivnega mnenja pristojne službe.
(4) Ureditveno območje Š-PD 02
1. Ureditvena enota p/1
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za proizvodnjo, grosistična skladišča, transport, storitve, zbirni center za komunalne odpadke, poslovne dejavnosti ter trgovino in gostinstvo kot spremljajočo dejavnost,
– na reliefno dvignjenih območjih je možna izravnava terena z odvzemom gramoza.
Pogoji glede oblikovanja:
– regulacijska linija (RL) ceste C1 na odseku predvidene rekonstrukcije je 15 m, regulacijske linije ostalih predvidenih in rekonstruiranih cest so 15 m,
– gradbene meje (GM) so 20 m od regulacijskih linij cest in 15 m od roba brežine Mislinje,
– višina poslovnih objektov je maks. 15 m, proizvodnih objektov pa 13 m. Posamezni proizvodni objekti in deli objektov ter naprave so lahko zaradi tehnoloških zahtev tudi višji.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– rekonstrukcija obstoječih cest (C1, C2, C5 del) in gradnja predvidenih cest (C3, C5 del, C6, C7),
– cesta C2 se podaljša preko Meže za prometno napajanje območja Š-PD 01,
– dopustna je ureditev novih industrijskih tirov.
2. Ureditvena enota p/2
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za proizvodnjo, proizvodno obrt, storitve, poslovne dejavnosti ter trgovino in gostinstvo kot spremljajočo dejavnost.
Pogoji glede oblikovanja:
– regulacijska linija (RL) ceste C4 je 10 m,
– gradbena meja (GM) je 15 m od regulacijske linije,
– višina objektov je maks. 10 m.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop s ceste C4 in C5.
3. Ureditvene enote e/1, e/2, e/3
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območja so namenjena za stanovanja in spremljajoče dejavnosti,
– dopustne so gradnje, nadomestne gradnje in spremembe namembnosti objektov za proizvodnjo, storitve, trgovino in gostinstvo ter rušitve objektov.
(5) Ureditveno območje Š-PD 03
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za proizvodnjo, grosistična skladišča, transport, storitve, poslovne dejavnosti ter trgovino in gostinstvo kot spremljajočo dejavnost,
Pogoji glede oblikovanja:
– regulacijska linija (RL) ceste C1 je 15 m, regulacijske linije ostalih cest so 10 m,
– gradbene meje (GM) so 20 m od regulacijskih linij cest,
– višina poslovnih objektov je maks. 15 m, proizvodnih objektov pa 13 m. Posamezni proizvodni objekti in deli objektov ter naprave so lahko zaradi tehnoloških zahtev tudi višji.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– rekonstrukcija obstoječe ceste C1.
(6) Ureditveno območje Š-PD 05
1. Ureditvena enota p
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za proizvodnjo, grosistična skladišča, transport, storitve, poslovne dejavnosti ter trgovino in gostinstvo kot spremljajočo dejavnost,
– območje med cesto C8 in Mislinjo so proste in urejene zelene površine z urbano opremo. Gradnja objektov ni dovoljena.
Pogoji glede oblikovanja:
– regulacijska linija (RL) ceste C8 je 9 m,
– gradbena meja (GM) je 15 m od regulacijske linije,
– višina poslovnih objektov je maks. 15 m, proizvodnih objektov pa 13 m. Posamezni proizvodni objekti in deli objektov ter naprave so lahko zaradi tehnoloških zahtev tudi višji.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– cesta C8 se priključuje na cesti C2 in C6.
2. Ureditvena enota e
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za stanovanja in skladišča,
– za stanovanjske objekte so dopustna redna vzdrževalna dela in adaptacije. Rekonstrukcije, prizidave, nadzidave, novogradnje, nadomestne gradnje stanovanjskih objektov niso dopustne. Dopustne so spremembe namembnosti objektov za storitve, poslovne dejavnosti ter za trgovino in gostinstvo kot spremljajočo dejavnost.
3. Ureditvena enota z:
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje je zelen zaščitni pas. Ureja se kot proste in urejene zelene površine.
(7) Ureditveno območje Š-PD 06
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za proizvodnjo, skladišča, transport, storitve, poslovne dejavnosti ter trgovino in gostinstvo kot spremljajočo dejavnost,
– objekti in zunanje ureditve ne smejo posegati na priobalna zemljišča.
(8) Ureditveno območje Š-IZ 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za tovorno železniško postajo s spremljajočimi objekti in ureditvami, gostinstvo kot dopolnilna dejavnost,
– dopustne so gradnje objektov, nadstreškov, zunanjih manipulativnih in skladiščnih površin, prometnih in parkirnih površin za potrebe postaje.
(9) Ureditveno območje Š-MP 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za trgovino, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, obrtno proizvodnjo, transport.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) 7 m od roba cestišča ceste C1,
– višina objektov je maks. 13 m.
– območja se naj ureja s platoji pred objekti z urbano opremo, peš površinami in večjimi zelenicami.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostopi do objektov so praviloma s ceste C2,
– možno je podaljšanje ceste C2 preko Mislinje.
(10) Ureditveno območje Š-MP 02
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za trgovino, gostinstvo, storitve, poslovne dejavnosti, obrtno proizvodnjo.
Pogoji glede oblikovanja:
– gradbena meja (GM) 10 m od roba cestišča regionalne ceste in 20 m od roba cestišča priključka lokalnih cest do Podklanca,
– višina objektov je maks. 10 m,
– površina med regionalno cesto in objekti se ureja kot utrjen peš plato in širša zelenica, gosto zasajena z drevjem in grmičevjem, servisna dvorišča so na severozahodni strani objektov.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– servisna cesta na severozahodni strani objektov se priključuje na lokalni cesti. Priključki na regionalno cesto niso dopustni,
– pločnik ob regionalni cesti.
(11) Ureditveno območje Š-SE 07-1
Pogoji glede oblikovanja:
– regulacijska linija (RL) ceste C8 je 9 m,
– gradbena meja (GM) je 15 m od regulacijske linije.
66. člen
SELOVEC
(1) Ureditveno območje Selovec Š-SE 08
Pogoji glede oblikovanja:
– severni rob naselja se naj ureja s sadovnjaki; gradnje objektov na robu naselja niso dopustne.
67. člen
BUKOVSKA VAS
(1) Ureditveno območje Bukovska vas Š-SE 10-1
Pogoji glede oblikovanja:
– prostor ob križišču cest se naj ureja kot osrednji vaški prostor(ov) s tlaki, zelenicami, drevjem in urbano opremo ter avtobusnim postajališčem.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– določene so smeri dostopov do nezazidanih stavbnih zemljišč.
(2) Ureditveno območje Bukovska vas Š-SE 10-2
Pogoji glede prometnega urejanja:
– določena je os nove ceste na severovzhodni strani naselja, na katero se morajo priključiti obstoječi objekti in novogradnje. Dopustna je sprememba poteka ceste pod pogojem, da se upošteva odmik od trase opuščene železniške proge.
68. člen
ŠENTJEDERT
(1) Ureditveno območje Šentjedert Š-SE 11
Pogoji glede oblikovanja:
– novogradnje in prizidave objektov morajo biti oddaljene od roba regionalne ceste min. 12 m. Manjši odmik je možen v soglasju z upravljavcem ceste.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– določena je smer dostopa do nezazidanih površin, ki se lahko spremeni glede na lastništvo in lastnosti terena.
(2) Ureditveno območje Šentjedert Š-SK 01
Pogoji glede oblikovanja:
– večji objekti na vidno izpostavljenem severovzhodnem robu naselja se naj zakrijejo s sadovnjaki, ki oblikujejo nov zeleni rob naselja.
69. člen
TRBONJE
(1) Ureditveno območje T-SK 01
Ureditvena enota v:
Pogoji glede oblikovanja:
– prostor ob cesti pod cerkvijo sv. Križa se naj ureja kot osrednji vaški prostor(ov) s tlaki, zelenicami, drevjem in urbano opremo.
Ureditvena enota e/1:
Pogoji glede oblikovanja:
– razporeditev in orientacija objektov mora upoštevati nagnjen teren in možnost izvedbe dostopa.
Pogoji glede prometnega in komunalnega urejanja:
– pred gradnjo objektov je potrebno izdelati zasnovo prometnega ter komunalnega in energetskega omrežja.
(2) Ureditveno območje T-ZK 01
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za pokopališče. Dopustna je širitev pokopališča, ureditve mrliške vežice s pripadajočo pokopališko infrastrukturo, ploščadi, peš dostopov, parkovnih ureditev in parkirišča.
Pogoji glede oblikovanja:
– zemljišča v smeri proti stanovanjskim hišam se urejajo kot zelene površine z gosto zasaditvijo in parkovnimi ureditvami.
(3) Ureditveno območje T-SE 01
Pogoji glede prometnega in komunalnega urejanja:
– pred gradnjo objektov je potrebno izdelati zasnovo prometnega ter komunalnega in energetskega omrežja.
70. člen
GRAMOZNICA TRBONJE
Ureditveno območje T-LN 01
1. Ureditvena enota p
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za gramoznico s spremljajočimi objekti (objekt za zaposlene, garaža za mehanizacijo in skladišče) in ureditvami,
– pridobivanje gramoza bo z znižanjem rečne terase do nivoja železniške proge oziroma do nivoja podtalnice,
– fazno večanje pridobivalnega prostora.
Pogoji glede oblikovanja:
– zelen varovalni pas proti obstoječim objektom in proti Trbonjskemu jezeru,
– pred pričetkom pridobivanja gramoza je potrebno odstraniti humus, ga ustrezno deponirati in uporabiti pri rekultivaciji,
– brežine naj bodo z blagim naklonom,
– po zaključenem pridobivanju se mora izvesti sanacija in rekultivacija v kmetijske kmetijska zemljišča.
Pogoji glede prometnega urejanja:
– dostop z lokalne ceste, urejen za težak tovorni promet.
Pogoji glede varovanja okolja ter izboljšanje bivalnega in delovnega okolja:
– golosek dreves in odstranitev humusa se lahko izvede le z območja, ki je predvideno za pridobivanje,
– poseg ne sme škodljivo vplivati na najboljša kmetijska, na varovalni gozd ter na Trbonjsko jezero in podtalnico,
– omejiti je potrebno hrupne in prašne emisije,
– parkirišče za tovornjake in delovne stroje mora biti za vodo in olje nepropustno, opremljeno s suhim lovilcem olj,
– območje je potrebno ograditi z žično ograjo.
2. Ureditvena enota k
Pogoji glede dejavnosti in vrste posegov:
– območje za kmetijo,
– za objekte so dopustna redna vzdrževalna dela, rekonstrukcije, za gospodarske objekte so dopustne prizidave in nadzidave,
– možna je preselitev kmetije na drugo, ustreznejšo lokacijo.
IV. KONČNE DOLOČBE
71. člen
Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o prostorskih ureditvenih pogojih ureditvenega območja naselja Dravograd, Otiški vrh in Šentjanž (Medobčinski uradni vestnik, št. 7/90 in Uradni list RS, št. 21/04).
72. člen
Prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Dravograd so stalno na vpogled na Občini Dravograd in Upravni enoti Dravograd.
73. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat za okolje in prostor pri Ministrstvu za okolje, prostor in energijo.
74. člen
Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 015-03-6/2004-21
Dravograd, dne 22. junija 2004.
Županja
Občine Dravograd
Marijana Cigala, dr. vet. med. l. r.
