Na podlagi 27., 31., 33., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.), 18. in 96. člena Statuta Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/95, 33/96, 35/00 in 85/02) in Programa priprave prostorskih ureditvenih pogojev za morfološke celote Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika (Uradni list RS, št. 118/02) je Svet mestne občine Kranj na 15. seji dne 10. 6. 2004 sprejel
O D L O K
o prostorskih ureditvenih pogojih za morfološke celote Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(predmet odloka)
S tem odlokom se, v skladu s prostorskimi sestavinami dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 76/03 in 32/04) sprejmejo prostorski ureditveni pogoji za morfološke celote Dobrave, Sorško polje, Škofjeloško hribovje in urbanistične zasnove Golnika (v nadaljnjem besedilu: PUP podeželja), ki jih je izdelala RRD, Regijska razvojna družba d.o.o., iz Domžal, pod številko projekta 17/03 v maju 2004.
2. člen
(vsebina PUP podeželja)
PUP podeželja vsebuje:
3. Tekstualni del:
– odlok,
– obrazložitev,
– smernice in mnenja pristojnih nosilcev urejanja prostora;
4. Grafični del:
– prikaz območij urejanja s PUP podeželja M 1:25000,
– prikaz namenske rabe prostora ter meril
in pogojev na DKN
(Radovljica 38, 39, 40, 48, 49, 50,
Kranj 7, 8, 9, 10, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18,
19, 20, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29, 30, 35,
36, 37, 38, 39, M 1:5000,
40, 47, 48, 49, 50, Kamnik 1, 11,
Škofja Loka 10, Ljubljana S-1)
– usmeritve za kompleksne zazidave M 1:2000.
3. člen
(vsebina odloka PUP podeželja)
Besedilo odloka sestavljajo:
I. Splošne določbe
II. Skupne določbe
1. Obseg območja urejanja
2. Namenska raba prostora
3. Merila in pogoji za:
3.1 vrsto prostorskih ureditev in gradenj,
3.2 oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov,
3.3 določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč,
3.4 prometno urejanje,
3.5 komunalno urejanje,
3.6 ohranjanje narave,
3.7 varstvo kulturne dediščine,
3.8 varstvo okolja,
3.9 varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe.
III. Posebne določbe
(1) Glede vrste prostorskih ureditev in gradenj v območjih za katera je dolgoročno načrtovana izdelava LN:
1.1 – LN Brdo,
1.2 – LN Praše.
(2) Usmeritve za območja kompleksnih zazidav:
2.1 – Golnik G-S2,
2.2 – Trstenik Tr-S4,
2.3 – Tenetiše Te-S2,
2.4 – Podreča Po-S2,
2.5 – Srakovlje Sr-S4.
(3) Glede vrste prostorskih ureditev in gradenj:
3.1 – Meja Me-KP1,
3.2 – Hrastje Hr-KP1,
3.3 – Zg. Besnica Zbe-KP1.
3.4 – Ilovka Il – KP1.
(4) Za oblikovanje območij:
4.1 – Goriče,
4.2 – Srednja vas pri Goričah,
4.3 – Zalog,
4.4 – Letenice,
4.5 – Trstenik,
4.6 – Čadovlje,
4.7 – Suha,
4.8 – Jama,
4.9 – Praše,
4.10 – Mavčiče,
4.11 – Jamnik,
4.12 – Morfološka celota – Škofjeloško hribovje.
(5) Glede omejitev gradnje:
5.1 – Tenetiše
IV. Prehodne določbe
V. Končne določbe
II. SKUPNE DOLOČBE
1. Obseg območja urejanja s PUP podeželje
4. člen
Meja območja urejanja PUP podeželja poteka po meji Mestne občine Kranj in ne vključuje območja urbanistične zasnove mesta Kranja.
Celotno območje urejanja s PUP podeželja je razdeljeno na štiri morfološke celote, in sicer:
(1.) Dobrave,
(2.) Sorško polje,
(3.) Škofjeloško hribovje in
(4.) urbanistična zasnova Golnika.
(1.) V morfološko celoto Dobrave so vključena naslednja
poselitvena območja naselij: Povlje, Babni vrt,
Letenice, Žablje, Srednja vas – Goriče, Zalog,
Suha, Čadovlje, Trstenik, Tatinec, Goriče,
Pangršica, Srakovlje in Tenetiše.
(2.) V morfološko celoto Sorško polje so vključena
naslednja poselitvena območja naselij: Meja, Jama,
Podreča, Mavčiče; Praše, Breg ob Savi in Hrastje.
(3.) V morfološko celoto Škofjeloško hribovje so
vključena naslednja poselitvena območja naselij:
Njivica, Čepulje, Planica, Jamnik, Lavtarski vrh,
Javornik, Podblica, Zabukovje, Nemilje, Pševo,
Zgornja Besnica, Spodnja Besnica, Rakovica in Sveti
Jošt.
(4.) V morfološko celoto urbanistične zasnove Golnik je
vključeno poselitveno območje naselja Golnika.
S PUP podeželja se poleg naštetih poselitvenih območij urejajo tudi gradnje zunaj poselitvenih območij (zaselki in razpršene gradnje), ki so v planskih aktih Mestne občine Kranj opredeljena kot stavbna zemljišča in območje krajine (kmetijska, gozdna in ostala zemljišča).
S PUP se do sprejetja lokacijskih načrtov (v nadaljnjem besedilu LN) urejajo tudi območja, za katera je v planskih aktih dolgoročno načrtovana izdelava LN in sicer: LN Golnik 1 – Zabrje, LN Golnik 2 – zdravilišče, LN Brdo, LN Mavčiče, LN Praše in LN cesta Tenetiše – Mlaka – Zlato polje.
S PUP podeželja se ne ureja območje sprejetega ureditvenega načrta – Deponija odpadkov Tenetiše (Ur. Vestnik Gorenjske št. 7/89).
2. Namenska raba prostora
5. člen
Prostorske sestavine dolgoročnega in družbenega plana za območje Mestne občine Kranj določajo osnovno namensko rabo zemljišč. Podrobnejša namenska raba pa je določena s PUP podeželja v poglavju skupnih določb oziroma, za specifične primere, tudi v poglavju posebnih določb tega odloka.
Prostorske ureditve in gradnje so dovoljene v poselitvenih območjih. Zunaj poselitvenih območij, na stavbnih zemljiščih (gradbenih parcelah) so dovoljene prostorske ureditve in gradnje posameznih objektov. Na območju krajine je dovoljena gradnja objektov in omrežij gospodarske javne infrastrukture.
Preko območij podrobnejše namenske rabe segajo območja sekundarne rabe. To so varstveni pasovi za oskrbo s pitno vodo, območja ohranjanja narave, območja varstva kulturne dediščine, območja mineralnih surovin, varovanja in varstveni pasovi gospodarske javne infrastrukture, ogrožena območja ter varstveni coni območij obrambe.
6. člen
Vsa poselitvena območja naselij, zaselkov in razpršene gradnje so označena s šifro naselja, šifro osnovne in prevladujoče dejavnosti ter zaporedno številko.
Območje PUP podeželja je opredeljeno z naslednjo namensko rabo:
(1) NAMENSKA RABA NA POSELITVENIH OBMOČJIH
S - Območja stanovanj (območja pretežno namenjena bivanju s
spremljajočimi stavbami splošnega družbenega pomena, storitvenih
dejavnosti in trgovin, ki služijo tem območjem).
SE - Območja stanovanj (območja namenjena pretežno eno ali
dvostanovanjskim stavbam).
SN - Stanovanjska območja s stavbami grajenimi v nizu.
SV - Območja večstanovanjskih stavb (območja pretežno namenjena
večstanovanjskim stavbam).
SP - Območja počitniških hiš (območja namenjena stavbam, ki se občasno
uporabljajo za počitek ali oddih).
SK - Stanovanjska območja s kmetijskimi gospodarstvi (območja pretežno
namenjena stanovanjskim in nestanovanjskim kmetijskim stavbam za
opravljanje kmetijske dejavnosti).
SS - Stanovanjska območja za posebne namene (območje namenjeno domovom za
ostarele, socialno varstvenim zavodom in drugim skupinskim
nastanitvenim stavbam).
KP - Območja kmetijske proizvodnje (območja namenjena objektom, ki
neposredno služijo primarni kmetijski proizvodnji in stanovanjskim
stavbam kmetij).
D - Območja stavb splošnega družbenega pomena
DI - Območja namenjena vzgoji in izobraževanju.
DS - Območja športa (območja namenjena za športne dvorane in športna
igrišča).
DZ - Območja namenjena zdravstvu, bolnišnicam in zavodski oskrbi.
DK - Območja namenjena kulturi (muzeji, knjižnice, kulturni domovi itd.).
DV - Območja namenjena čaščenju in opravljanju verskih obredov.
DR - Območja protokularnih objektov.
M - Mešana območja
MS - Območja urbanih vaških središč (območja pretežno namenjena
trgovskim, gostinskim, storitvenim, kulturnim in stanovanjskim
stavbam).
MB - Območja pretežno namenjena trgovskim, gostinskim, storitvenim,
obrtnim in poslovnim stavbam.
MD - Območja pretežno namenjena stanovanjskim, trgovskim, gostinskim,
obrtnim, poslovnim in storitvenim stavbam.
MK - Posebna območja (območja namenjena zavetiščem in kočam z manjšimi
okrepčevalnicami).
MT - Turistična območja (območja namenjena turizmu z možnostjo nastanitve
in rekreacije).
P - Območja proizvodnih dejavnosti
PI - Proizvodna območja pretežno namenjena proizvodnji, skladiščem in
parkiriščem.
Z - Območja športno-rekreacijskih in zelenih površin.
ZS - Športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim
igriščem.
ZP - Območja urejenih javnih zelenih površin – parki.
ZK - Območja namenjena pokopališčem.
ZD - Območja drugih zelenih površin.
(2) OBMOČJA GOSPODARSKE JAVNE INFRASTRUKTURE
DC - Območja državnih cest.
LC - Območja občinskih lokalnih cest in javnih poti.
DK - Območja državnih kolesarskih poti.
LK - Območja občinskih kolesarskih poti.
IŽ - Območja železniških prog.
Ižp - Območja železniških postaj.
EE - Območja za oskrbo z električno energijo.
OV - Območja za oskrbo z vodo.
OC - Območje za čiščenje voda.
T - Območje telekomunikacijske infrastruktutre.
(3) NAMENSKA RABA NA OBMOČJU KRAJINE
VC - Vodna zemljišča celinskih voda.
VI - Območja vodne infrastrukture.
R - Območja mineralnih surovin.
K1 - Najboljša kmetijska zemljišča.
K2 - Druga kmetijska zemljišča.
G - Lesno proizvodni gozdovi.
GV - Varovalni gozdovi.
GN - Gozdovi s posebnim namenom.
GRL - Območja rekreacijskih gozdov lokalnega pomena.
OB - Območja za potrebe obrambe.
GOD - Območja gozdov s posebnim namenom – obrambna funkcija državnega
pomena.
3. Merila in pogoji
3.1 Merila in pogoji za vrsto prostorskih ureditev in gradenj
7. člen
Merila in pogoji določajo skupne dopustne vrste prostorskih ureditev in gradenj za vsa istovrstna območja, v poselitvenih območjih in zunaj poselitvenih območij na stavbnih zemljiščih, razen če v posebnih določbah ni določeno drugače.
Merila in pogoji, določeni s tem odlokom, so podlaga za izdelavo posebnega dela projekta ter gradnjo enostavnih objektov.
8. člen
(vrste ureditev in gradenj)
V območju PUP podeželja so možne naslednje vrste ureditev in gradenj:
(1.) gradnja novih objektov,
(1.1) dozidave obstoječih stavb,
(1.2) nadzidave obstoječih stavb,
(2.) rekonstrukcije obstoječih objektov,
(3.) vzdrževanje obstoječih objektov,
(4.) nadomestne gradnje objektov,
(5.) odstranitev objektov,
(6.) spremembe namembnosti objektov (stavb),
(7.) spremembe rabe stavb,
(8.) gradnja gospodarske javne infrastrukture in drugih
omrežij in objektov v javni rabi,
(9.) gradnja inženirskih objektov,
(10.) gradnje in postavitve enostavnih objektov:
(10.a) – gradnje in postavitve pomožnih objektov kot so:
– objekti za lastne potrebe;
– ograje;
– pomožni infrastrukturni objekt;
– pomožni kmetijski objekt;
– pomožni gozdarski objekt;
(10.b) postavitve začasnih objektov,
(10.c) gradnja vadbenih objektov,
(10.d) postavitev spominskih obeležij,
(10.e) postavitev urbane opreme.
Pred pričetkom del je za gradnjo novega objekta, rekonstrukcijo objekta, nadomestno gradnjo, odstranitev objekta ali spremembo namembnosti objekta potrebno pridobiti gradbeno dovoljenje. Gradbeno dovoljenje je potrebno tudi za enostavne objekte kadar ne izpolnjujejo enega ali več pogojev, ki jih določa Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, o pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči.
9. člen
(pomen izrazov)
V PUP podeželja imajo navedeni posamezni izrazi naslednji pomen:
– objekt je s tlemi povezana stavba ali gradbeni inženirski objekt skupaj z vgrajenimi inštalacijami in tehnološkimi napravami;
– stavba je objekt z enim ali več prostorov, v katere človek lahko vstopi in so namenjeni prebivanju ali opravljanju dejavnosti;
– gradbeni inženirski objekti so objekti transportne infrastrukture, cevovodi, komunikacijska omrežja, elektrovodi, kompleksni industrijski objekti in drugi gradbeni inženirski objekti;
– prostorska ureditev je načrtovana razmestitev dejavnosti in objektov na določenem območju;
– gradnja novega objekta je izvedba del, s katerimi se zgradi nov objekt, oziroma se objekt dozida ali nadzida, in zaradi katerih se bistveno spremeni njegov zunanji izgled;
– rekonstrukcija objekta je spreminjanje tehničnih značilnosti obstoječega objekta in prilagajanje objekta spremenjeni namembnosti ali spremenjenim potrebam, oziroma izvedba del s katerimi se bistveno ne spremeni velikost, zunanji izgled in namembnost objekta, spreminjajo pa se njegovi konstrukcijski elementi, zmogljivost ter izvedejo druge njegove izboljšave;
– vzdrževanje objekta je izvedba del, s katerimi se ohranja objekt v dobrem stanju in omogoča njegova uporaba, obsega pa redna vzdrževalna dela, investicijska vzdrževalna dela in vzdrževalna dela v javno korist;
– nadomestna gradnja je izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost, zunanjost, velikost in vplivi na okolje dosedanjega objekta, ki se ga pred začetkom uporabe nadomestnega objekta odstrani;
– odstranitev objekta je izvedba del, s katerimi se objekt odstrani, poruši ali razgradi in vzpostavi prejšnje stanje;
– sprememba namembnosti je izvedba del, ki ne predstavljajo gradnje in s katerimi se tudi ne spreminja zunanjega videza objekta, predstavljajo pa takšno spremembo rabe objekta oziroma njegovega dela, da se z njo posledično poveča vpliv objekta na okolico;
– sprememba rabe je takšna izvedba del, ki predstavlja spremembo namembnosti, vendar se zaradi nje ne spremeni velikost in zunanji izgled stavbe ter ne povečuje vplivov na okolico, ali takšna sprememba namembnosti, ko se opravljanje dejavnosti v poslovnem prostoru nadomesti z drugo, takšni dejavnosti podobno dejavnostjo;
– zakonito zgrajen objekt je objekt ali stavba, ki je bil izveden na podlagi ustreznih pravnomočnih upravnih dovoljenj oziroma je bil izveden pred letom 1967;
– faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ) je razmerje med zazidano površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Zazidano površino določajo dimenzije navpične projekcije zunanjih delov stavbe, ki so nad zemljiščem, na horizontalno ravnino zemljišča;
– faktor izrabe gradbene parcele (FI) je razmerje med bruto tlorisno površino stavbe in celotno površino gradbene parcele. Bruto tlorisna površina je skupna površina vseh etaž stavbe;
– gospodarska javna infrastruktura so omrežja, neposredno namenjena izvajanju gospodarskih javnih služb s področja prometa, energetike, komunalnega gospodarstva, upravljanja z vodami in gospodarjenja z drugimi vrstami naravnega bogastva ali varstva okolja, kakor tudi druga omrežja in objekti v javni rabi;
– objekt v javni rabi je objekt, katerega raba je pod enakimi pogoji namenjena vsem in se glede na način rabe deli na javne površine in nestanovanjske stavbe namenjene javni rabi;
– pomožni objekt je objekt za lastne potrebe znotraj gradbene parcele, ki pripada stanovanjski stavbi oziroma kmetijskemu gospodarstvu, zgrajenem na podlagi gradbenega dovoljenja, in služi izboljšavi bivalnih pogojev ter kmetijski ali ljubiteljski dejavnosti posameznikov in njihovih družin, ograja, ki omejuje dostop tretjih oseb na dvorišče, vrt ali drugo zemljišče, pomožni infrastrukturni objekt, ki predstavlja del gospodarske javne infrastrukture, vključno s cestninskimi postajami, ali del druge javne infrastrukture oziroma omrežja v javni rabi ali priključek na takšno infrastrukturo oziroma omrežje in pomožni kmetijsko-gozdarski objekt, s pomočjo katerega se opravlja dejavnost kmetijstva, lova, gozdarstva oziroma ribištva;
– začasni objekt je enostavni objekt, narejen v montažni izvedbi in iz lahkih materialov, namenjen sezonski turistični ponudbi, prireditvi ali začasnemu skladiščenju in podobno, ki se postavi samo za čas trajanja takšne ponudbe, prireditve oziroma skladiščenja;
– vadbeni objekt je enostavni objekt, namenjen športu in rekreaciji na prostem, kot so nogomet, odbojka, rokomet, tenis, golf, vzletišča za zmaje, ultralahka letala in druga podobna športna vzletišča, rekreacijsko jahanje, kolesarjenje, trim steze in druga podobna športna oziroma rekreacijska igrišča na prostem, kakor tudi enostavni objekt, namenjen vajam za zaščito in reševanje, vojaškemu vadišču in podobno pod pogojem, da se s takšnim objektom ne spreminja vodnih in reliefnih značilnosti;
– spominsko obeležje je konstrukcijsko enostaven kip, plošča ali drugačen spomenik, namenjen obeležitvi zgodovinskega, kulturnega ali kakšnega drugega pomembnega dogodka oziroma prireditve;
– urbana oprema so enostavno premakljivi objekti oziroma predmeti, s pomočjo katerih se zagotavlja namenska raba javnih površin;
– dopolnilna dejavnost kmetije je dejavnost turizma, gozdarstva, gostinstva, drobne obrti in proizvodov, nabiranja in sušenja zdravilnih rastlin, vrtnarstva, čebelarstva, perutninarstva ter reje divjadi;
– sanitarne sečnje so sečnje okuženega, z insekti napadenega, močno poškodovanega ali podrtega drevja;
– vodno zemljišče celinskih voda je zemljišče na katerem je celinska voda trajno ali občasno prisotna in se zato oblikujejo posebne hidrološke, geomorfološke in hidrološke razmere, ki določajo vodni in obvodni ekosistem;
– priobalno zemljišče celinskih voda je zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče.
(1) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV V CELOTNEM OBMOČJU PUP
10. člen
(1.1) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP podeželje so, razen v območjih izključne rabe za potrebe obrambe, dovoljene naslednje vrste ureditev in gradnje:
– gradnje, rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij v javni rabi (DC, LC, DK, LK, IŽ, IŽp, EE, OV, OC, T) za katere ni predvidena izdelava izvedbenega prostorskega akta;
– rekonstrukcije in vzdrževanja obstoječih zakonito zgrajenih stavb;
– nadomestne gradnje zakonito zgrajenih objektov (izjema so objekti kulturne dediščine);
– odstranitve stavb (izjema so objekti kulturne dediščine);
– spremembe rabe zakonito zgrajenih stavb;
– gradnje pomožnih infrastrukturnih objektov.
Nadzidave pomožnih objektov niso dovoljene. Spremembe namembnosti pomožnih objektov v stanovanjske, počitniške in v stavbe za opravljanje dejavnosti niso dovoljene.
Prepovedano je odstranjevati posamična drevesa ali skupine dreves razen sanitarne sečnje.
(1.2) Na celotnem območju, ki se ureja s PUP podeželje, so na vodnih zemljiščih celinskih voda, poplavnih in erozijskih območjih ter vodovarstvenih območjih dovoljene le naslednje gradnje in prostorske ureditve ter ukrepi in omejitve:
(1.2.1) Na vodnih zemljiščih celinskih voda vodnega in priobalnega zemljišča (VC, VI) so dovoljene le:
– vodnogospodarske ureditve, ki se urejajo kompleksno (ukrepi, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti površinskih voda);
– gradnje objektov grajenega vodnega javnega dobra;
– gradnje objektov gospodarske javne infrastrukture (prometne, telekomunikacijske, energetske, komunalne in okoljske);
– gradnje malih hidroelektrarn in drugih vodosilnih naprav na vodotokih, ki omogočajo sprejemljiv pretok;
– vzdrževalna dela na obstoječih površinah, objektih in napravah;
– ukrepi, ki se nanašajo na ohranjanje narave;
– oživljanje reguliranih vodotokov;
– gradnje objektov, potrebnih za rabo voda, zagotovitev varnosti plovbe in zagotovitev varstva pred utopitvami v naravnih kopališčih;
– gradnje objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem;
– gradnje objektov, namenjnih obrambi države, zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja ter izvajanju nalog policije;
– ureditve manjših zajemališč požarne vode;
– ureditve manjših zajetij za ureditev ribnikov in
– postavitev naprav za potrebe študijskih in raziskovalnih dejavnosti.
Priobalno zemljišče vodotokov 1. reda Kokre in Save je 15 m od meje vodnega zemljišča. Priobalno zemljišče ostalih vodotokov, potokov, hudournikov in suhih strug je 5 m od meje vodnega zemljišča.
Pri ureditvah in gradnjah znotraj priobalnega zemljišča naj se v največji meri ohranja obstoječa vegetacija.
Po zakonu o vodah je za gradnje na vodnem ali priobalnem zemljišču, ki so potrebne za izvajanje javne službe ali za izvajanje vodne pravice, na varstvenih in ogroženih območjih, zaradi odvajanja odpadnih voda, kjer lahko pride do vpliva na podzemne vode, ter za hidromelioracije in rudarjenje potrebno pridobiti vodno soglasje.
(1.2.2) Poplavna območja
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja. Dovoljeni so posegi, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda, gradnje objektov, ki so lahko občasno poplavljeni, ter gradnje objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture, razen odlagališč in čistilnih naprav. Na poplavnih območjih je za vsako gradnjo oziroma poseg potrebno predhodno izdelati hidrološko hidravlično presojo vodnega režima.
(1.2.3) Erozijska območja
Na erozijskih območjih je prepovedano:
– poseganje v prostor na način, ki pospešuje erozijo in oblikovanje hudournikov,
– ogoljevanje površin,
– krčenje tistih gozdnih sestojev, ki preprečujejo plazenje zemljišč in snežne oddeje, uravnavajo odtočne razmere ali kako drugače varujejo nižje ležeča območja pred škodljivimi vplivi erozije,
– zasipavanje izvirov,
– nenadzorovano zbiranje ali odvajanje zbranih voda po erozivnih ali plazljivih zemljiščih,
– omejevanje pretoka hudourniških voda, pospeševanje erozijske moči voda in slabšanje ravnovesnih razmer,
– odlaganje ali skladiščenje lesa in drugih materialov,
– zasipavanje z odkopnim ali odpadnim materialom,
– odvzemanje naplavin z dna in brežin, razen zaradi zagotavljanja pretočne sposobnosti hudourniške struge in
– vlačenje lesa.
Na območjih zahtevnejših zaščitnih ukrepov, na žariščih površinske, globinske in bočne erozije ter pogojno stabilnih zemljiščih je za vsako gradnjo, oziroma poseg, ki ima značaj graditve ali rekonstrukcije objektov in naprav, potrebno predhodno pridobiti geološko mnenje in pred izdajo oziroma v sklopu dovoljenja za gradnjo izvesti predpisano sanacijo brežine, če je ta potrebna.
(1.2.4) Vodovarstvena območja
Na vodovarstvenih območjih so prepovedane dejavnosti, ki bi lahko ogrozile količinsko ali kakovostno stanje vodnih virov. Dovoljeni pa so ukrepi, s katerimi se zavaruje količina ali kakovost vodnih virov.
V območju PUP podeželje se nahajajo naslednja vodovarstvena območja zajetij: Podblica, Planica, Jamnik, Zg. Besnica, Javornik, Zabukovje, Povlje, Goriče in Golnik ter perspektivni vodni vir Besnice.
Na vodovarstvenem območju Zabukovje in Povlje je potrebno upoštevati določila Odloka o varovanju vodnih virov Bistrica nad Novo vasjo, Bašelj, Povlje, Čemšenik, Zabukovje in črpališče pri Koreninšku ob Kokri.
V vodovarstvenih pasovih še ne zavarovanih vodnih zajetij so do sprejetja akta o zaščiti vodnih virov v Mestni občini Kranj dovoljene le:
I. varstveni pas:
– gradnje in ureditve za potrebe vodovoda in zavarovanj vodnih zajetij (zemljišča je potrebno urediti v travnik, park ali gozd);
– rekonstrukcije in vzdrževanja obstoječih zakonito zgrajenih stavb pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi.
Obstoječe prometnice je potrebno sanirati do stopnje, da meteorne vode s cestišča ne odtekajo v vodonosnik, s čimer se zmanjša možnost nesreč, ki so posledica razlitja nevarnih snovi.
Pod posebnimi pogoji se lahko gradijo in vzdržujejo prometnice posebnega pomena v soglasju s pristojnim ministrstvom.
II. varstveni pas:
– gradnje novih stanovanjskih stavb za stalno in občasno bivanje v vrzelih obstoječih stavbnih zemljišč, pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi;
– rekonstrukcije in vzdrževanja zakonito zgrajenih stanovanjskih in nestanovanjskih kmetijskih stavb, pod pogojem, da so izvedeni vsi zaščitni ukrepi, ter gradnje objektov za potrebe individualnih kmetijskih gospodarstev (hlevi z urejenim odvodnavanjem, silosi ipd.);
– gradnje skladišč za kurilno olje do 5 m3;
– gradnje nepropustnih kanalizacijskih omrežij, z obvezno priključitvijo vseh objektov;
– gradnje vodotesnih greznic za individualne stanovanjske stavbe pri katerih odpadnih voda ni možno odvajati v javno kanalizacijo;
– gojiti živino v dosedanjem obsegu (gnojišča morajo biti urejena tako, da ni možnosti ponikovanja in prelivanja gnojnice).
Pod posebnimi pogoji je dovoljena izgradnja novih prometnic in ostale gospodarske javne infrastrukture ter obratovanje obstoječih in gradnje novih objektov posebnega družbenega pomena v soglasju s pristojnim ministrstvom.
III. varstveni pas:
– rekonstrukcije, vzdrževanja, gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih in drugih stavb v skladu s podrobnejšo namensko rabo, na območjih z urejeno javno kanalizacijo;
– gradnje objektov za potrebe individualnih kmečkih gospodarstev (hlevi z urejenim gnojiščem, silosi ipd.);
– gradnje nepropustne kanalizacije in čistilnih naprav ter ostale javne gospodarske infrastrukture.
(2) VRSTE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ V POSELITVENIH OBMOČJIH IN ZUNAJ POSELITVENIH OBMOČIJ NA STAVBNIH ZEMLJIŠČIH
11. člen
V skladu s prevladujočo namensko rabo so v posameznih območjih, za katere ni predvidena izdelava izvedbenih prostorskih aktov, poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu, dovoljene še naslednje vrste ureditev in gradenj:
(2.1) V stanovanjskih območjih (SE, SV) so dovoljene:
– gradnje novih stanovanjskih stavb in
spremljajočih stavb splošnega družbenega pomena,
storitvenih dejavnosti in trgovin, ki služijo
tem območjem;
– dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb,
ki so v skladu z namensko rabo območja, v skladu
z merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje,
oziroma za večstanovanjske objekte, tudi v
skladu z dovoljenim faktorjem izrabe gradbene
parcele (FI);
– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb
v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z
višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb
pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z
namensko rabo tega območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za
lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj,
postavitve začasnih objektov (razen objektov
namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov
ter spominskih obeležij in urbane opreme (razen
kioskov). Pomožni objekti za lastne potrebe se
lahko izvajajo v okviru meril za pozidanost
oziroma v skladu z dovoljenim faktorjem izrabe
(FI), pri večstanovanjskih območjih (SV) pa mora
biti takšna gradnja organizirana.
(2.2) V stanovanjskih območjih s stavbami grajenimi v
nizu (SN) so dovoljene:
– gradnje novih stanovanjskih stavb v nizu;
– dozidave obstoječih stavb v nizu (samo pri
končnih enotah stavb), kadar to dopuščajo
velikosti parcel, pod pogojem oblikovanja
enakega obstoječemu nizu in v skladu z namensko
rabo območja;
– nadzidave obstoječih stavb v nizu iste
namembnosti samo takrat, kadar se nadzida
celoten niz, oziroma del niza v oblikovno
usklajenem ritmu, pod pogojem, da višinski
gabarit ne presega višine določene za to
območje;
– nadomestne gradnje in odstranitve objektov, ki
so sicer dopustne, vendar le pod pogojem, da se
nadomesti oziroma odstrani celoten niz;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za
lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter
postavitve spominskih obeležij in urbane opreme
(razen kioskov). Pomožni objekti za lastne
potrebe se lahko izvajajo v okviru meril in
pogojev za pozidanost območja (gradbene
parcele).
(2.3) V območjih počitniških hiš (SP) so dovoljene:
– gradnje novih počitniških hiš;
– dozidave zakonito zgrajenih počitniških hiš v
skladu z merili za oblikovanje in do izrabe
površine dovoljene za pozidanost počitniškega
območja;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za
lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter
postavitve spominskih obeležij in urbane opreme
(razen kioskov). Pomožni objekti za lastne
potrebe se lahko izvajajo do izrabe dovoljene
tlorisne površine za pozidanost počitniškega
območja.
(2.4) V stanovanjskih območjih s kmetijskimi
gospodarstvi (SK) so dovoljene:
– gradnje novih stanovanjskih in nestanovanjskih
kmetijskih stavb za opravljanje kmetijske
dejavnosti in gradnje dopolnilnih dejavnosti
kmetij ter trgovine in storitvene dejavnosti,
katerih hrup ne presega dovoljene ravni hrupa za
to območje in ne sme imeti tudi drugih
negativnih vplivov na okolje;
– dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb,
v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z
merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb
v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z
višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
– spremembe namembnosti zakonito zgrajenih stavb
pod pogojem, da je nova namembnost v skladu z
namensko rabo tega območja oziroma predstavlja
dopolnilno dejavnost kmetije;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za
lastne potrebe, gradnje in postavitve ograj ter
pomožnih kmetijskih objektov, postavitve
začasnih in vadbenih objektov ter spominskih
obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
Pomožni objekti za lastne potrebe in pomožni
kmetijski objekti se lahko izvajajo v okviru
meril in pogojev za pozidanost območja (gradbene
parcele).
(2.5) V stanovanjskih območjih za posebne namene (SS)
so dovoljene:
– gradnje domov za ostarele, socialno-varstveni
zavodi in druge nastanitvene stavbe;
– dozidave in nadzidave obstoječih stavb v
skladu z namensko rabo območja in v skladu z
merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja;
– gradnje in postavitve ograj, spominskih
obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(2.6) V območjih kmetijske proizvodnje (KP) so
dovoljene:
– gradnje objektov, ki neposredno služijo
primarni kmetijski proizvodnji (hlevi,
gospodarska poslopja, skednji, silosi,
sušilnice, strojne lope, shrambe, kašče,
kozolci, rastlinjaki in steklenjaki, ograje,
obore in drugi pomožni objekti namenjeni
kmetijski dejavnosti), in gradnje dopolnilnih
dejavnosti kmetij;
– gradnje stanovanjskih stavb le v primeru, da
so te sestavni del kmetije;
– dozidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb,
v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z
merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– nadzidave obstoječih zakonito zgrajenih stavb
v skladu z namensko rabo območja ter v skladu z
višinskim gabaritom dovoljenim za to območje;
– gradnje in postavitve pomožnih objektov za
lastne potrebe v okviru meril in pogojev za
pozidanost območja (gradbene parcele).
(2.7) V območjih namenjenih vzgoji in izobraževanju
(DI) so dovoljene:
– gradnje dozidave in nadzidave stavb namenjenih
izobraževanju in znanstvenoraziskovalnemu delu v
skladu z merili in pogoji za pozidanost in
oblikovanje;
– sprememba namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja;
– gradnje in postavitve športnih igrišč, ograj,
postavitve začasnih objektov (razen objektov
namenjenih skladiščenju) in vadbenih objektov,
spominskih obeležij in urbane opreme (razen
kioskov).
(2.8) V območjih namenjenih za šport (DS) so
dovoljene:
– gradnje in dozidave športnih dvoran in
športnih igrišč ter spremljajočih objektov, ki
služijo tej dejavnosti v skladu z merili in
pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– gradnje in postavitve ograj, postavitve
začasnih in vadbenih objektov, spominskih
obeležij in urbane opreme.
(2.9) V območjih namenjenih za zdravstvo (DZ) so
dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb za
zdravstveno, bolnišnično in zavodsko oskrbo ter
spremljajočih objektov, ki služijo tej
dejavnosti v skladu z merili in pogoji za
pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja;
– gradnje in postavitve ograj, spominskih
obeležij in urbane opreme (razen kioskov).
(2.10) V območjih namenjenih za kulturo (DK) so
dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb za
kulturo in razvedrilo, muzeje in knjižnice ter
spremljajočih objektov, ki služijo tej
dejavnosti v skladu z merili za pozidanost in
oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja;
– gradnje in postavitve ograj, postavitve
začasnih objektov (razen objektov namenjenih
skladiščenju), spominskih obeležij in urbane
opreme (razen kioskov).
(2.11) V območjih namenjenih za čaščenje in opravljanje
verskih obredov (DV) so dovoljene:
– gradnje in dozidave stavb za čaščenje in
opravljanje verskih obredov ter spremljajočih
objektov, ki služijo tej dejavnosti;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo območja;
– gradnje in postavitve ograj in spominskih
obeležij.
(2.12) V območjih namenjenih protokolarnim objektov so
dovoljene (DR):
– posegi v območju (DR) so opredeljeni v
posebnih določbah (34. člen).
(2.13) V območjih urbanih vaških središč (MS) so
dovoljene:
– gradnje izobraževalnih, trgovskih, gostinskih,
storitvenih, kulturnih, gasilskih, stanovanjskih
stavb ter kmetij;
– dozidave in nadzidave obstoječih stavb v
skladu z namensko rabo območja ter v skladu z
merili in pogoji za pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja;
– gradnje in postavitve objektov za lastne
potrebe, gradnje in postavitve ograj ter
pomožnih kmetijskih objektov, postavitve
začasnih objektov (razen objektov namenjenih
skladiščenju), spominskih obeležij in urbane
opreme (razen kioskov). Pomožni objekti za
lastne potrebe in pomožni kmetijski objekti se
lahko izvajajo v okviru meril in pogojev za
pozidanost območja (gradbene parcele).
(2.14) V območjih mešanih dejavnosti (MB) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave trgovskih,
gostinskih, obrtnih, poslovnih in storitvenih
stavb v skladu z merili in pogoji za pozidanost
in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih
objektov, spominskih obeležij in urbane opreme
(razen kioskov).
(2.15) V območjih mešanih dejavnosti (MD) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stanovanjskih,
trgovskih, gostinskih, obrtnih, poslovnih in
storitvenih stavb v skladu z merili in pogoji za
pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov
(razen objektov namenjenih za skladiščenje) in
vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane
opreme (razen kioskov).
(2.16) V območjih posebnega namena (MK) so dovoljene:
– gradnje in dozidave stavb namenjenih
zavetiščem ter planinskim, lovskim, ribiškim,
taborniškim in drugim kočam z manjšimi
okrepčevalnicami;
– gradnje in postavitve ograj ter spominskih
obeležij.
(2.17) V turističnih območjih (MT) so dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave stavb
namenjenih turizmu z možnostjo nastanitve ter
rekreacije v skladu z merili in pogoji za
pozidanost in oblikovanje;
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov
(razen objektov namenjenih skladiščenju) in
vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane
opreme (razen kioskov).
(2.18) V območjih proizvodnih dejavosti (PI) so
dovoljene:
– gradnje, dozidave in nadzidave objektov
namenjenih proizvodni, skladiščenju, parkiriščem
in spremljajočih objektov, ki služijo tej
dejavnosti (upravni prostori, trgovine lastnih
proizvodov, okrepčevalnice, železniški terminal,
bencinski servis...);
– spremembe namembnosti pod pogojem, da je nova
namembnost v skladu z namensko rabo tega
območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov
in urbane opreme.
(2.19) V športno-rekreacijskih območjih (ZS) so
dovoljene:
– gradnje športnih igrišč in drugih objektov za
šport in rekreacijo na prostem ter spremljajočih
objektov, ki služijo tej dejavnosti (gostinske
stavbe, pisarne, garderobe, sanitarije in
podobno);
– dozidave obstoječih spremljajočih objektov;
– spremembe namembnosti obstoječih spremljajočih
objektov pod pogojem, da je nova namembnost v
skladu z namensko rabo območja;
– gradnje in postavitve ograj, začasnih objektov
(razen objektov namenjenih skladiščenju) in
vadbenih objektov, spominskih obeležij in urbane
opreme.
(2.20) V območjih urejenih javnih zelenih površin (ZP)
so dovoljene:
– ureditev parkov, vrtov in drugih zelenih
javnih površin s sprehajalnimi potmi ter
postavitve spominskih obeležij.
(2.21) V območjih drugih zelenih površin (ZD) so
dovoljene:
– ureditve zelenih površin s sprehajalnimi
potmi.
(2.22) V območjih namenjenih pokopališčem (ZK) so
dovoljene:
– gradnje in širitve pokopališč ter gradnje in
dozidave pokopaliških stavb s spremljajočimi
objekti;
– gradnje in postavitve ograj ter spominskih
obeležij.
V površino za pozidanost območja se štejejo površine vseh stavb na gradbeni parceli.
(3) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER UKREPOV IN OMEJITEV NA OBMOČJU KRAJINE
12. člen
Na območju krajine so poleg gradenj, prostorskih ureditev in omejitev določenih v 10. členu tega odloka, v posameznih namenskih rabah, dovoljene oziroma prepovedane naslednje gradnje in prostorske ureditve:
(3.1) Območja mineralnih surovin (R)
(3.1.1) V območjih mineralnih surovin potencialnega prostora za izkoriščanje mineralnih surovin je dovoljeno še:
– izkoriščati mineralne surovine;
– graditi objekte in naprave za potrebe izkoriščanja in obdelave mineralnih surovin;
– po zaključku izkoriščanja je obvezno območje kvalitetno sanirati.
(3.1.2) V območjih sanacije obstoječih kamnolomov je dovoljeno še:
– sanirati relief in ga prilagoditi konfiguraciji obstoječega terena in okolice;
– ozeleniti in biološko rekultivirati območje;
– prepustiti obstoječe nahajališče procesu samosanacije (renaturacije);
– izvajati posege, ki so namenjeni varovanju in zaščiti pred negativnimi vplivi na okolje.
(3.2) Območja najboljših in drugih kmetijskih zemljišč (K1, K2)
Na območjih kmetijskih zemljišč so dovoljeni še naslednji posegi:
– kmetijsko prostorsko ureditvene operacije in melioracije;
– sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– urejanje in gradnja poljskih poti, pešpoti in kolesarskih poti;
– vodnogospodarske ureditve obstoječih strug, potokov in hudournikov;
– gradnje pomožnih kmetijskih objektov (kozolci, čebelnjaki, krmilnice, napajališča, manjša vodna zajetja za namakanje, pod pogojem ohranitve biološkega minimuma, ter naprave in oprema za varstvo pred točo). Na območjih z nepremično kulturno dediščino, vplivnih območjih in območju kompleksnega varstva je pred načrtovanjem postavitve pomožnega objekta potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine.
(3.3) Območja gozdov
(3.3.1) V območju lesnoproizvodnih gozdov in rekreacijskih gozdovih lokalnega pomena (G, GRL) so dovoljeni še naslednji posegi:
– posegi v skladu z gozdnogospodarskimi načrti in lovskogojitvenimi načrti;
– sanacije degradiranega gozdnega prostora;
– sanacije divjih peskokopov, gramoznic in odlagališč odpadkov v osnovno namensko rabo;
– gradnje rekreacijskih in kolesarskih poti;
– urejanje hudournikov in druge vodnogospodarske ureditve;
– gradnje pomožnih gozdarskih objektov (obore, krmilnice, lovske preže, napajališča, gozdne vlake, gozdne ceste in učne poti ter gozdne žičnice);
– sanitarne sečnje;
– v območjih GRL gradnje oziroma postavitve vadbenih objektov namenjenih športu in rekreaciji na prostem;
– krčitve gozdov za kmetijske namene do površine 1 ha, če poseg ne razvrednoti ekoloških ali socialnih funkcij gozdov; pred izvedbo krčitve je potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(3.3.2) V območjih varovalnih gozdov (GV) posegi v prostor niso dovoljeni:
Izjemoma so dopustne lokalne krčitve za infrastrukturne objekte, če se s poročilom o vplivih na okolje ugotovi, da načrtovane rešitve ne povzročajo čezmernih vplivov na ekološko funkcijo gozda. Dovoljeno je izvajati raziskave in v omejenem obsegu mehkejše oblike rekreacije (sprehod, planinstvo, opazovanje, poučne dejavnosti) po urejenih poteh.
Razglašeni varovalni gozdovi nimajo v celoti gospodarskega značaja, ampak imajo po svoji legi v strmih hribovitih predelih neposredno v okolici mest in javnih objektov ter naprav tudi varovalno funkcijo. Gozdovi okrog bolnišnice Golnik imajo zdravstveno funkcijo.
(3.3.3) V območjih gozdov s posebnim namenom (GN, GOD) so posegi v prostor dopustni v skladu s posameznimi akti o razglasitvi gozdov za posebne namene, s katerimi je določen poseben režim gospodarjenja in ureditve teh gozdov.
V še ne razglašenih gozdovih je zaradi ekološke in socialne funkcije potrebno ohranjati gozdno rabo, posegi pa so dovoljeni le v skladu z gozdnogospodarskimi načrti.
V negozdnem prostoru, ki je funkcionalno povezan z gozdom, so dopustni le posegi, ki ne razvrednotijo ali ne poškodujejo gozda. V prostoru ob gozdu je potrebno ohraniti obstoječe dostope do gozda oziroma urediti nadomestne. Odmik od gozdnega roba mora biti tolikšen, da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oziroma rab prostora; če tega odmika ni, investitor prevzema odgovornost za poškodbe na svojem objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sosednjim gozdom ali ujme ter sanacija njihovih posledic.
Na območjih gozdov, ki so del območja varovanja narave ali varovanja kulturne dediščine, je dejavnosti potrebno prilagoditi predpisanim varstvenim režimom za to dediščino.
Pri posegih v gozd in gozdni prostor je potrebno upoštevati tipološke značilnosti krajine ter zagotavljati ohranitev ekološkega ravnovesja, značilnosti razporeditve gozdnih mas v prostoru in značilnosti obstoječega gozdnega roba.
Negozdna zemljišča v gozdu je prepovedano pogozdovati.
Gozdnih površin ni dopustno ograjevati.
Za vse posege v gozd in gozdni prostor je predhodno potrebno pridobiti soglasje pristojnega zavoda za gozdove.
(3.4) Območja za potrebe obrambe (OB)
V območjih izključne rabe za potrebe obrambe in zaščite so dovoljene gradnje in ureditve objektov namenjenih za razmestitev in delo obrambnih sil ali za izvajanje aktivnosti zaščite in reševanja.
Na območjih varnostnih con velja režim nadzorovane gradnje in prepovedanega gibanja v času izvajanj aktivnosti Slovenske vojske.
V območjih varnostnih con je za vse posege potrebno pridobiti soglasje Ministrstva za obrambo.
(4) VRSTE GRADENJ IN PROSTORSKIH UREDITEV TER OMEJITEV V OBMOČJIH ZA KATERA JE DOLGOROČNO NAČRTOVANA IZDELAVA LN
13. člen
V območjih urejanja (LN Golnik 1 – Zabrje, LN Golnik 2 – Zdravilišče in LN Mavčiče) za katera je dolgoročno načrtovana izdelava LN so do sprejetja le-teh dopustna le:
– vzdrževalna dela in rekonstrukcije zakonito zgrajenih stavb,
– odstranitve obstoječih objektov,
– gradnje rekonstrukcije, vzdrževanje in odstranitve gospodarske javne infrastrukture in drugih omrežij in objektov v javni rabi,
– postavitve začasnih objektov, razen objektov namenjenih skladiščenju.
Ti posegi so dovoljeni pod pogojem, da ne bodo ovirali kasnejšega kompleksnega urejanja območij.
3.2 Merila in pogoji za oblikovanje prostorskih ureditev in gradnjo objektov
14. člen
(1) Merila in pogoji za urbanistično oblikovanje
(1.1) Stopnja izkoriščenosti zemljišč za stavbe:
Faktor zazidanosti gradbene parcele (FZ):
----------------------------------------------------------------------
SE SN SV SK KP DS DK MS MD in MB MT PI
0,35 0,40 0,25 0,40 0,4-0,5 0,35 0,35 0,45 0,30 0,25 0,50
----------------------------------------------------------------------
V območju stanovanj (SE, SK, SP) se zaradi ohranjanja arhitekturne krajine, v primeru nagiba terena, ki je večji od 12(, kriteriji za parcelacijo novih gradbenih parcel sorazmerno večajo, tako da je pri naklonu 25(, parcela v smeri naklona daljša za 100%.
Za stavbe splošnega družbenega pomena (DI, DZ, DV, DR) ter stavbe za posebne namene (SS) se zazidanost določi v skladu z normativi in standardi, ki urejajo posamezno področje dejavnosti.
V območjih počitniških hiš (SP) so gradnje dovoljene do 60 m2 tlorisne površine.
Za posebna območja (MK) v skladu z namembnostjo stavb zazidanost gradbene parcele določi odgovorni projektant.
Faktor izrabe gradbene parcele (FI):
Faktor izrabe gradbene parcele za večstanovanjske stavbe (SV) je največ 1,0.
V primeru, ko je obstoječa zazidanost (FZ) in izraba (FI) gradbene parcele večja kot je določena v tem členu, so na teh gradbenih parcelah dovoljene le rekonstrukcije, vzdrževanje, spremembe namembnosti in rabe stavb.
(1.2) Po tipologiji zazidave se stanovanjske stavbe delijo na:
V območjih (SE):
– prostostoječe enostanovanjske stavbe;
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe;
– dvostanovanjske stavbe – dvojček;
– prostostoječe atrijske stavbe;
– stanovanjsko – poslovna stavba, ki mora imeti več kot polovico prostora namenjenega za stanovanje.
V območjih (SN):
– stavbe v nizu (dvojčki, trojčki, oziroma niz z enim ali dvema stanovanjema v enoti);
– atrijske stavbe v nizu;
– svojevrstna zazidalna struktura eno ali dvostanovanjskih stavb v nizu.
V območjih (SV):
– večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi enake eno ali dvo stanovanjskim stavbam;
– stanovanjski bloki;
– stanovanjski stolpiči;
– stanovanjske stolpnice;
– poslovne večstanovanjske stavbe, ki imajo le pritličja (kleti) nestanovanjska.
V območjih (SP):
– počitniške hiše.
V območjih (SK):
– dvostanovanjske stavbe kmetij;
– prostostoječe enostanovanjske stavbe;
– prostostoječe dvostanovanjske stavbe;
– prostostoječe atrijske stavbe.
V območjih (KP):
– stanovanjske stavbe kmetij.
(1.3) Lega objekta na zemljišču:
– Nove stavbe morajo biti odmaknjene od parcelnih meja tako, da ni motena sosednja posest in da je možno vzdrževanje in raba objektov v okviru gradbene parcele. Pri določitvi lege stavbe je potrebno slediti funkciji in legi stavb v gravitacijskem območju.
– Nove stavbe morajo biti od meje sosednjih zemljišč oddaljene najmanj 4 m, enostavni objekti pa najmanj 1,5 m. Manjši odmiki so možni le ob pismenem soglasju lastnika sosednjega zemljišča in v primerih, ko je individualna stanovanjska stavba od posestne meje oddaljena najmanj za polovico svoje višine, merjeno nad terenom, vendar ne manj kot 2,5 m, za oba primera pa velja, da je potrebno zagotoviti požarni odmik.
– Od obstoječih stavb morajo biti nove stavbe oddaljene najmanj toliko, da so zagotovljeni higiensko-zdravstveni in požarno varstveni pogoji.
– V območjih ohranjenih vaških jeder in v območjih (MS) je pri določitvi lege stavbe potrebno slediti talni zasnovi vaškega jedra in obstoječim gradbenim linijam. V primerih, da je za naselje ali del naselja značilna postavitev stavb na posestne meje, je potrebno nadomestno stavbo praviloma locirati na mejo, ob pogoju, da kap strešine ne sega v sosednje zemljišče.
– Ograje naj bodo praviloma postavljene na posestne meje gradbenih parcel, razen v primerih, ko je sosednje zemljišče javna cesta.
– Nove stavbe in pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti od cestnega telesa javnih cest oddaljene najmanj 5 m, oziroma v skladu s cestno-prometnimi predpisi glede na kategorizacijo posamezne ceste. Odstopanje od teh določil je možno le v soglasju z upravljalci cest ter takrat kadar morajo stavbe slediti obstoječi razpoznavni gradbeni liniji naselja ali dela naselja. Za postavitev ograj ob javnih cestah je potrebno pridobiti soglasje upravljalcev, ki določijo ustrezne odmike in višine, da le-te ne ovirajo polja preglednosti in vzdrževanja cest.
– Pri postavitvi novih stavb je potrebno upoštevati vpad svetlobe, razdalje med stavbami, tako da se zagotavlja 45( kot osončenja za bivanje in delo občutljivih prostorov.
(2) MERILA IN POGOJI ZA ARHITEKTONSKO OBLIKOVANJE
15. člen
(2.1) Za oblikovanje stanovanjskih stavb v območju (SE) velja:
– Tlorisni gabarit vseh stavb (stanovanjske, družbene, storitvene stavbe in trgovine) mora biti podolgovat, v razmerju stanic vsaj 1:1,3. Tloris je lahko tudi lomljen. Daljša stranica stavb lociranih na pobočjih mora biti vzporedna s plastnicami. S prizidavami se ne sme bistveno porušiti zgoraj predpisanega tlorisnega gabarita.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M pri čemer višina kapu ne sme presegati višine 7,40 m nad terenom. Nadzidave stavb se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35( do 45( z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. Strešna kritina je praviloma sive barve razen kadar je v posebnih določbah ta predpisana drugače. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki morajo biti enake kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Strehe nad pomožnimi objekti za lastne potrebe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb, dozidave, nadzidave in rekonstrukcije morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja z osno oblikovanimi fasadami s poudarjenimi vrati in okenskimi odprtinami. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente, balkonske ograje pa naj imajo praviloma vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovne stavbe.
Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) dokumentacije mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.2) Za oblikovanje stavb v območju (SV) velja:
(2.2.1) Za večstanovanjske stavbe, ki so po gradbeni masi enake eno ali dvostanovanjskim stavbam veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke 2.1. tega člena.
(2.2.2) Za arhitektonsko oblikovanje stanovanjskih blokov in stolpičev, ki imajo lahko tudi nestanovanjsko pritličje velja:
– Tlorisni gabarit bloka mora imeti podolgovat tloris v razmerju stranic vsaj 1:2. Tlorisni gabarit stolpiča je praviloma 1:1.
– Višinski gabarit je dovoljen do (K) + P + 3 + M, stolpiča pa do (K) + P + 4. Nadzidave se lahko izvajajo le do zgoraj predpisanega višinskega gabarita.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemen določi odgovorni projektant. Barva streh je siva. Na obstoječih blokih je dovoljeno odpiranje strešin v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti enake naklone in ne smejo biti višje kot je osnovna streha. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino.
– Arhitektonska zasnova blokov in stolpičev mora biti enotna za celotno območje.
– Tehnične rešitve večstanovanjskih stavb morajo zagotavljati funkcionalno oviranim osebam neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2.3) Za oblikovanje stanovanjskih stavb grajenih v nizu (SN) velja:
– Tlorisni gabarit stavbe je podolgovat oziroma ima svojevrstno tlorisno zasnovo. Dozidave stavb so dovoljene samo pri končnih enotah.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P + 1 + M pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 7,40 m nad terenom. Nadzidave stavb so možne za celoten niz do zgoraj predpisanega višinskega gabarita. Pri določanju višine stavb je potrebno poleg predpisanih dopustnih višin upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da nove stavbe ne izstopajo iz silhuete naselja.
– Obliko, naklon, kritino in smeri slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice, oziroma sestavljene dvokapnice istega naklona v primeru lomljenega tlorisa. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35( do 45( z upoštevanjem prevladujočega naklona naselja oziroma dela naselja. V primerih, da imajo obstoječi nizi drugačne naklone od predpisanih, je dopustno upoštevati tudi te. Strešna kritina je praviloma sive barve razen kadar je v posebnih določbah ta predpisana drugače. Odpiranje strešin je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti naklone enake osnovni strehi in ne smejo biti višje od nje. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki morajo biti v enakem naklonu kot osnovna streha, kar ni obvezno za zimske vrtove. Strehe nad pomožnimi objekti za lastne potrebe morajo biti izvedene na enak način kot nad osnovno stavbo.
– Arhitektonska zasnova niza mora biti enotna in prilagojena stavbam in ureditvam v okolici. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente, balkonske ograje pa naj imajo praviloma vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Dozidave in nadzidave stavb morajo biti oblikovno usklajene z osnovnim nizom. Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega niza.
Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) dokumentacije mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.4) Za oblikovanje počitniških hiš (SP) velja:
– Tlorisna površina počitniške hiše je max. 60 m2. Dozidave obstoječih počitniških hiš so dovoljene le do dopustne skupne tlorisne površine 60 m2.
– Višinski gabarit počitniške hiše je dovoljen do (K) + P + M, pri čemer višina kapu na najvišjem delu ne sme presegati 5,40 m nad terenom.
– Strehe počitniških hiš so dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice in vzporedne s plastnicami. Naklon streh je dovoljen v razponu od 35( do 45(. Lomljene in šotoraste strehe niso dovoljene. Strešna kritina je sive barve. Odpiranje streh je dopustno v obliki frčad. Strešine frčad morajo imeti enake naklone in ne smejo biti višje kot je osnovna streha. Sončni zbiralniki morajo biti postavljeni vzporedno s strešino. Strehe nad prizidki so dovoljene le kot podaljšek osnovne strehe. Strehe nad pomožnimi objekti morajo biti izvedene na enak način kot nad počitniško hišo.
– Arhitektonska zasnova mora izhajati iz oblikovanja značilne lokalne tradicije. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente, balkonske ograje pa naj imajo vertikalno položene deske. Fasadne obloge iz umetnega kamna, keramičnih ploščic in fasadne opeke niso dovoljene. Objekti so lahko grajeni klasično ali montažno. Dozidave počitniških hiš morajo biti oblikovno usklajene z osnovno stavbo. Pomožni objekti za lastne potrebe morajo biti izvedeni skladno z oblikovanjem in materiali počitniške hiše.
(2.5) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SK) in (KP) velja:
(2.5.1) Za stanovanjske stavbe veljajo merila in pogoji za arhitektonsko oblikovanje iz točke 2.1 tega člena.
(2.5.2) Za arhitektonsko oblikovanje nestanovanjskih kmetijskih stavb velja:
– Gospodarska poslopja in hlevi morajo imeti podolgovat tlorisni gabarit v razmerju stranic vsaj 1:1,8, pomožne kmetijske stavbe pa vsaj 1:1,3.
– Višinski gabarit stavb je dovoljen do (K) + P z možnostjo izrabe podstrešja.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemen je potrebno prilagoditi splošni podobi naselja. Strehe stavb so praviloma dvokapnice s slemenom v smeri daljše stranice. Strehe so lahko zaključene s čopom. Šotoraste in lomljene strešine niso dovoljene. Naklon streh je dovoljen v razponu do 30( do 45(. Strešna kritina je sive barve.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb in dozidave morajo izhajati iz lokalne tradicije oblikovanja. Napušči ne smejo tvoriti masivne elemente. V primerih velikih gradbenih mas je potrebno stavbo členiti na manjše gradbene mase. Stavbe so lahko grajene klasično ali montažno. Spremembe namembnosti stavb ne smejo porušiti lokalne tradicije arhitektonskega oblikovanja. Pomožne kmetijske stavbe morajo biti izvedene skladno z oblikovanjem in materiali osnovnih stavb.
Merila in pogoji pod točko 2.5 tega člena ne veljajo v območjih z oznako Me-KP1, Zbe-KP1 in Hr-KP1, za katera je potrebno upoštevati posebne določbe.
(2.6) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (SS, DI, DS, DZ, DK, DV, MB in MD) velja:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v okolici.
– Strehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave.
– Stavbe morajo biti arhitektonsko lično oblikovane.
– Tehnične rešitve stavb v javni rabi morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2.7) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MS) velja:
– Tlorisni gabariti stavb morajo slediti tipičnemu razmerju značilnemu za stavbno dediščino v vaškem jedru.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo in tradicijo stavb in ne smejo presegati max. višine slemena najvišjega objekta v jedru.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti vaškega jedra.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavbe dediščine. Pri rekonstrukcijah, dozidavah in nadzidavah stavb je potrebno ohranjati ornamente, značilne gradbene materiale, detajle, razporeditve odprtin in njihova razmerja ter naklon strešin. V primerih spremembe namembnosti stavb niso dopustne bistvene spremembe zunanjosti stavb.
Urbanistični del posebnega dela projekta (PGD) dokumentacije mora vsebovati grafični prikaz analize okolice (lega stavb v prostoru, višine stavb, naklon streh, razporeditev okenskih odprtin na fasadi, arhitekturno oblikovanje območja), kjer se gradnja oziroma prostorska ureditev načrtuje, s katerim bodo utemeljene izbrane usmeritve za oblikovanje objektov.
(2.8) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (MK in MT) velja:
– Tlorisni gabarit stavb mora biti prilagojen velikosti in legi gradbene parcele ter namembnosti območja in funkciji stavb.
– Višinski gabariti stavb so poljubni glede na funkcijo stavb in ne smejo biti vedutno izpostavljeni.
– Obliko, naklon, kritino in smer slemen je potrebno prilagoditi tradicionalni značilnosti območja.
– Arhitektonsko oblikovanje stavb mora izhajati iz tradicionalnega oblikovanja stavb.
– Tehnične rešitve javnih stavb morajo funkcionalno oviranim osebam omogočati neoviran dostop, vstop in uporabo objektov brez grajenih ovir.
(2.9) Za arhitektonsko oblikovanje stavb v območjih (PI) velja:
Tlorisna zasnova proizvodnih stavb mora upoštevati funkcijo območja in optimalno izrabo prostora ter tehnološke pogoje in omejitve. Vertikalni gabariti dopolnilnih gradenj proizvodnih objektov pa morajo upoštevati višinske gabarite obstoječe gradbene strukture.
(2.10) Odstopanja
Posamezne gradnje je možno oblikovati v kontrastu z okoljem in sicer zaradi estetskih in simbolnih razlogov, kadar ima različnost oziroma nasprotnost oblike za cilj vzpostaviti prostorsko dominanto, ali doseči večjo razpoznavnost območja, oziroma kadar ima namen prilagoditve okolju. Ob tem mora tak poseg upoštevati obstoječe dominante in kvalitete prostora. Upravičenost tovrstnega oblikovalskega posega na podlagi najmanj dveh variantnih rešitev, oceni občinski organ pristojen za prostor in izbrano varianto potrdi z novo lokacijsko informacijo.
(3) MERILA IN POGOJI ZA KRAJINSKO OBLIKOVANJE
16. člen
(3.1) Oblikovanje zelenih površin
V okviru gradbene parcele je potrebno za posamezne dejavnosti zagotoviti minimalno naslednji delež zelenih površin:
--------------------------------------------------
SE SN SV SK KP MS MB in MD MT PI
30% 30% 20% 35% 20% 10% 12% 30% 10%
--------------------------------------------------
Pri stavbah splošnega družbenega pomena (DI, DS, DZ, DK, DV, DR) ter pri stavbah za posebne namene (SS) se delež zelenih površin določi s projektom zunanje ureditve gradbene parcele v skladu s standardi in normativi, ki urejajo posamezno področje.
V naseljih je potrebno ohraniti čim več obstoječe vegetacije, nove zasaditve pa naj upoštevajo avtohtone drevesne in grmovne vrste.
Površine za otroška igrišča in ozelenjena parkirišča niso del zelenih površin.
(3.2) Oblikovanje okolice objektov
– Pomožni objekti morajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem in materiali osnovnega objekta. Kot prizidki na fasadah morajo biti izvedeni, tako da se streha osnovnega objekta podaljša ali nadaljuje preko pomožnega v istem naklonu, kot ga ima osnovna streha ali pa se priključi osnovnemu objektu kot prečna streha.
– Ograjevanje parcel v naselju naj upošteva tip, material in višino ograj, ki je značilna zanj. Praviloma naj se uporabljajo žive meje, žične ali lesene ograje. V stanovanjskih območjih višine ograj ne smejo presegati 1,20 m, kar ne velja za varovalne, igriščne in protihrupne ograje. Vstopna in uvozna vrata se obvezno odpirajo proti gradbeni parceli in ne proti cesti. V križiščih ograje ne smejo ovirati preglednega trikotnika. Če je rešitev uvoza iz vidika prometne varnosti problematična in bi zamik uvoza slednjo pomembno izboljšal, je takšna rešitev obvezna. Masivne, razen protihrupne ograje niso dovoljene. Ograjevanje zemljišč izven naselij ni dovoljeno razen v primeru fizičnega varovanja.
– Oporni zidovi so dovoljeni le v primerih, ko niso možna drugačna zavarovanja brežin. Oporni zidovi morajo biti obdelani z naravnimi materiali in ozelenjeni. Dostopne poti in gospodarske površine je potrebno izoblikovati po terenu, morebitne večje posege pa sanirati in zatraviti.
– Urbana oprema in objekti oziroma predmeti, s katerimi se opremljajo javne površine morajo biti v naselju ali delu naselja oblikovani enotno. Locirani morajo biti tako, da ne ovirajo funkcionalno oviranih oseb ter ne ovirajo vzdrževanja infrastrukturnega omrežja. Napisi in reklame ne smejo biti postavljeni nad slemeni hiš. Na objektih in območjih stavbne dediščine reklame niso dovoljene. Nadstrešnice, izvesne table in napisi nad vhodi in izložbami morajo biti najmanj 2,5 nad pohodno površino.
– Montažni začasni objekti morajo biti oblikovno prilagojeni ostali urbani opremi, locirani stran od javnih prometnih površin oziroma izven vidnega polja. Stojnice za sezonsko prodajo se lahko postavijo le za določen čas v območjih strnjenih naselij.
V območjih značilnih pogledov na krajinske elemente ali elemente grajene strukture posebne vrednosti niso dovoljeni posegi, ki bi motili njihovo vrednost v prostoru.
Pri urejanju okolice objektov in javnih površin mora izvajalec gradbenih del med gradnjo objekta zavarovati vegetacijo pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.
Za preselitev kmetij na rob naselja ali na kmetijske površine je treba zasnovati celotno kmetijo naenkrat, z vsemi potrebnimi objekti, pomožnimi objekti, ureditvijo dvorišč, dovozov in dostopov.
(3.3) Oblikovanje drugih prostorskih ureditev
– Ureditve vodotokov in hudournikov so dopustne predvsem z uporabo naravnih materialov oziroma tako, da je čim manj vidnega betona. Kjer razmere dopuščajo, je potrebno ohranjati naraven potek vodotoka (meandri). Visokodebelno vegetacijo ob vodotokih je potrebno ohranjati v čim večji meri.
– Pri urejanju kmetijskih zemljišč, pri kmetijskih agromelioracijah, je potrebno ohranjati pasove vegetacije in posamezna debelejša drevesa ali skupine dreves. Prav tako je treba ohranjati gozdni rob, ga na novo zasaditi ali okrepiti. Pri melioracijah in hidromelioracijah je potrebno ohranjati naravne značilnosti prostora. Kjer razmere to dopuščajo, je potrebno ohraniti prvotni potek vodotoka in vegetacijo ob njem ali jo ponovno zasaditi. Z urejanjem pašnikov ter gradnjo gozdnih in dostopnih cest se ne smejo sprožiti nevarni erozijski procesi, porušiti ravnotežja na labilnih tleh ter preprečiti odtok visokih voda in hudournikov. Urejanje pašnikov je potrebno izvesti pravočasno, da se površine zarastejo do jesenskega deževja.
3.3 Merila in pogoji za določanje gradbenih parcel in parcelacije zemljišč
17. člen
(1) GRADBENE PARCELE
Gradbena parcela je zemljišče, sestavljeno iz ene ali več zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerem stoji oziroma na katerem je predviden objekt in na katerem so urejene površine, ki služijo takšnemu objektu oziroma je predvidena ureditev površin, ki bodo služile takšnemu objektu.
Pri določitvi gradbenih parcel je potrebno upoštevati:
– namembnost in velikost objekta na parceli s potrebnimi površinami za njegovo uporabo in vzdrževanje (dovozi in dostopi, parkirna mesta, utrjene površine in zelene površine);
– določen faktor zazidanosti (FZ) oziroma izrabe gradbene parcele (FI), minimalne odmike od posestnih meja in predpisan delež zelenih površin;
– zdravstveno tehnične zahteve: odmik od sosednjega objekta, vpliv bližnje okolice, osončenje, prevetritev in intervencijske poti.
Za kmetije in kmetijske objekte (SK, KP) se velikost gradbene parcele določi ob upoštevanju velikosti in usmeritve kmetije, potrebe po modernizaciji (nestanovanjske kmetijske stavbe, pomožni kmetijski objekti in stanovanjske stavbe kmetij), lege in medsebojne razporeditve objektov, potrebnega manipulativnega prostora ter ob upoštevanju vseh sanitarnih in požarnih predpisov.
Pri stavbah za posebne namene (SS), stavbah splošnega družbenega pomena (D), stavbah v mešanih (M) in proizvodnih (P) območjih se velikost gradbenih parcel določi na osnovi prostorskih značilnosti in zahtev dejavnosti, za katere se izvaja prostorska ureditev ali gradnja.
Obstoječim stavbam se gradbena parcela določa na podlagi dejanske rabe zemljišč (zazidanih površin stavb, ustreznega deleža zelenih površin, pripadajočih manipulativnih površin ter površin za mirujoči promet) tako, da je omogočena raba vseh stavb in da se ohrani funkcija vseh javnih površin.
(2) PARCELACIJA ZEMLJIŠČ
Parcelacija se, v skladu s predpisi, ki urejajo to področje, izvede na podlagi akta državnega organa ali organa lokalne skupnosti.
Kriteriji za parcelacijo minimalnih gradbenih parcel so:
- prostostoječe enostanovanjske stavbe min. 400 m2
- prostostoječe dvostanovanjske stavbe min. 400 m2
- dvostanovanjske stavbe – dvojček min. 500 m2
- prostostoječe atrijske stavbe min. 400 m2
- enostanovanjske stavbe v nizu za vsako enoto min. 200 m2
- počitniške hiše min. 250 m2
Delitev zemljiških parcel za oblikovanje novih gradbenih parcel je možna, kadar se lahko s parcelacijo oblikuje več gradbenih parcel primernih za gradnjo ter da imajo vse parcele zagotovljen dovoz in dostop.
Ne glede na določila prejšnjega odstavka je delitev parcel možna za potrebe gradnje javne infrastrukture.
3.4 Merila in pogoji za prometno urejanje
18. člen
(1) CESTE IN DRUGE PROMETNE POVRŠINE
Ceste s pripadajočimi objekti in napravami se lahko gradijo in prenavljajo v varovalnih pasovih cest in rezervatih namenjenih za promet, kar pa ne velja za kolesarske in sprehajalne poti.
Prometne površine je, glede na namen, potrebno obdelati oziroma tlakovati različno.
(1.1) Prometne površine
– Vse prometne površine morajo biti označene z ustrezno vertikalno in horizontalno signalizacijo.
– Minimalna širina občinskih cest – ulic je 4 m.
– Slepe ceste praviloma niso dovoljene. Izjemoma pa je slepa cesta možna, v kolikor ima na zaključku ceste urejeno ustezno obračališče.
– Hkrati z gradnjo, rekonstrukcijo ali vzdrževalnimi deli na cesti je potrebno naenkrat izvesti kompleksno prenovo komunalnih in drugih objektov, naprav in napeljav.
– Ob obstoječem cestnem telesu je potrebno zagotoviti od 1 m do 2 m širok pas cestnega sveta z omejeno lastninsko pravico. Cestni svet je namenjen gradnji gospodarske javne infrastrukture.
– Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih mestnih in krajevnih cestah je v naseljih potrebno izvesti hodnike za pešce, ki morajo biti opremljeni z javno razsvetljavo.
– Hodniki za pešce morajo biti zaradi varnosti pešcev iz hrapavih materialov in imeti ob prehodih za pešce poglobljene robnike, da ni oviran prehod funkcionalno oviranim osebam.
– Ob regionalnih, lokalnih ter zbirnih mestnih in krajevnih cestah naj se izvedejo kolesarske steze oziroma poti. Glede na prostorske možnosti in razpoložljivost zemljišč se naj kolesarske poti izvedejo izven cestnih teles.
– Ob javnih cestah je na prometnih površinah izven vozišča dovoljeno urejati avtobusna postajališča, parkirišča in počivališča.
– Postavljanje objektov in naprav za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje je v varovalnem pasu ob državnih in lokalnih cestah zunaj naselij prepovedano.
(1.2) Dovozi in priključki
– Vsak objekt na zaključeni gradbeni parceli mora imeti zagotovljen, urejen in varen dovozni priključek na javno cesto.
– Priključki posameznih objektov in dovozne ceste morajo biti praviloma vezani na občinsko cesto in z njo na državno cesto. Na javno cesto se praviloma priključuje več objektov skupno.
– Novi priključki na javno cesto morajo biti praviloma locirani na nasprotni strani že obstoječih priključkov.
– Iz javnih cest morajo biti omogočeni nemoteni dovozi do kmetijskih in gozdnih zemljišč.
– Do vsakega objekta je potrebno zagotoviti dovoz za intervencijska vozila.
– Meteorne in odpadne vode iz objektov, parcel in zunanje ureditve ne smejo pritekati na javno pot in ne smejo biti speljane v naprave za odvodnjavanje ceste in cestnega telesa.
(1.3) Parkirne površine
– Pri novogradnjah, rekonstrukcijah ali pri spremembi namembnosti vseh stavb je potrebno na gradbeni parceli zagotoviti zadostne parkirne površine, garažna mesta ali garaže v kletnih etažah tako za stanovalce kakor tudi zaposlene in obiskovalce.
– Parkirne in manipulativne površine morajo biti z ustreznimi odmiki, ki so glede na kategorijo ceste različni, fizično ločeni od cestnega sveta.
– Manipulacijske površine ob parkiriščih morajo biti dimenzionirane in urejane tako, da se prepreči vzvratno vključevanje vozil na javno cesto.
Pri izračunu parkirnih mest je potrebno upoštevati, glede na namembnost oziroma dejavnost, naslednje minimalno število parkirnih mest (v nadaljevanju: PM):
– enostanovanjske stavbe 2 PM,
– dvostanovanjske stavbe 4 PM,
– dvojček 4 PM,
– večstanovanjske stavbe 1,5 PM / stanovanje
+ 1 PM / 10 stanovanje,
– počitniške hiše 1 PM
– domovi z ostarele 1 PM / 5 postelj
– vrtci, šole 2 PM / oddelek
+ 1 PM / 2 zaposlena,
– športna igrišča 1 PM / 250 m2 površine igrišč,
– zdravstveni domovi 1 PM / 2 zaposlena
+ 1 PM na 30 m2
koristne površine,
– bolnišnice 1 PM / 2 zaposlena
+ 1 PM na 5 postelj,
– prireditveni prostori 1 PM / 5 sedežev,
– cerkve 1 PM / 20 sedežev,
– trgovine 1 PM / 30 m2 koristne prodajne površine
oziroma min. 2 PM
+ 1 PM / 2 zaposlena,
– gostilne 1 PM / 4 sedeže
+ 1 PM / 2 zaposlena,
– gostilne s prenočišči 1 PM / 2 sobi in
1 PM / 6 sedežev,
– obrtni in industrijski obrati 1 PM / 50 m2
neto površine
+ 1 PM / 2 zaposlena,
– skladišča 1 PM / 100 m2 neto
površine ali
1 PM / 2 zaposlena,
– poslovni prostori
s strankami 1 PM / 30 m2 neto površine,
– poslovni prostori
brez strank 1 PM / 2 zaposlena,
– pokopališča 1 PM / 30 grobov.
– Pri določanju parkrinih mest za objekte v javni rabi, ki morajo biti brez grajenih ovir, je potrebno zagotoviti 5% parkirnih mest rezerviranih za vozila oseb z invalidskimi vozički. V primeru, da je PM manj kot 20, je potrebno zagotoviti 1 PM za vozila oseb z invalidskimi vozički.
– Pri določanju parkirnih mest večstanovanjskih objektov (SV, SN) je potrebno zagotoviti na vsako deseto stanovanje 1 parkirno mesto za vozila oseb z invalidskimi vozički.
– Na gradbenih parcelah je dovoljena gradnja manjkajočih parkirnih mest k obstoječim stavbam, ob upoštevanju minimalnega deleža zelenih površin.
Določila veljajo povsod, razen v primeru, ko je možno v bližini parkiranje na javnih parkiriščih s soglasjem pristojnega upravljalca in ob upoštevanju potreb po istočasnem parkiranju.
V primeru skupnega parkirišča za objekte z različnimi dejavnostmi se upošteva največje potrebe po istočasnem parkiranju.
(1.4) Varovalni pasovi cest
– Zaradi preprečitve škodljivih vplivov gradenj in prostorskih ureditev v prostor ob cesti, na cesto in promet na njej, je ob javnih cestah določen varovalni pas v katerem je raba prostora omejena.
– Varovalni pas se meri od zunanjega roba cestnega sveta in je na vsako stran državne ceste širok:
– pri avtocestah 40 m,
– pri hitrih cestah 35 m,
– pri glavnih cestah 25 m,
– pri regionalnih cestah 15 m,
– pri državnih kolesarskih poteh 5 m.
– Varovalni pas občinske ceste je širok:
– pri glavni mestni cesti 12 m,
– pri zbirni mestnih in krajevnih cestah 10 m,
– pri mestnih ali krajevnih cestah 8 m,
– pri lokalnih cestah 8m,
– pri javnih poteh 6 m,
– pri javnih poteh za kolesarje 3 m.
– Državne ceste so določene z uredbo o kategorizaciji državnih cest, občinske ceste pa z odlokom.
– Za vsako gradnjo in prostorsko ureditev je potrebno v varovalnem pasu ceste pridobiti projektne pogoje in soglasje pristojnega državnega oziroma občinskega organa.
(1.5) Rezervati prometnic
Planiranim prometnicam in obstoječim prometnicam, ki so predvidene za rekonstrukcijo, je določen rezervat ceste.
V rezervatih cest prostorske ureditve in gradnje niso dovoljene. Na obstoječih objektih in napravah so dovoljena le vzdrževalna dela ter eventuelna prečkanja omrežij energetske, komunalne in telekomunikacijske infrastrukture.
Rezervati posameznih cest so:
– državne ceste (glavne in regionalne) 40 m,
– glavne mestne ceste (LG) 40 m,
– lokalne ceste (LC) 30 m,
– zbirne mestne in krajevne ceste (LZ) 30 m,
– mestne in krajevne ceste (LK) 20 m.
(2) ŽELEZNIŠKI PROMET
Preko območja PUP podeželje poteka glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Jesenice. Določen je 200 m varovalni pas na obeh straneh proge, računan od osi skrajnih tirov.
V skladu s prostorskimi sestavinami dologoročnega in srednjeročnega plana RS je predvidena izgradnja 2. tira ter modernizacija proge za hitrost do 160 km/h, zato je za vse posege v 200-m varovalnem pasu železniške proge Ljubljana – Jesenice potrebno upoštevati minimalne dovoljene odmike od osi skrajnega tira, vsa križanja cest z železniško progo izvesti izvennivojsko, vse v skladu s predpisi, ki urejajo to področje.
(3) ZRAČNI PROMET
Del območja PUP podeželje se nahaja v vplivnem območju omejene in nadzorovane rabe prostora javnega letališča Ljubljana.
V obravnavanem območju se za ovire za zračni promet štejejo:
– v krogu s polmerom 10 kilometrov od referenčne točke letališča – objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 metrov ali višje kot 30 metrov ter se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 metrov višji od referenčne točke letališča,
– objekti, instalacije in naprave, ki se nahajajo izven kroga iz prejšnje točke, in ki so višji od 30 metrov in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 metrov,
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 metrov od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 metrov,
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višje od okoliškega terena za najmanj 25 metrov, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Za gradnje in prostorske ureditve, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, je potrebno pridobiti soglasje pristojnega organa, objekt pa je potrebno označiti in zaznamovati v skladu z veljavnimi predpisi.
(4) PROMET NA NOTRANJIH VODAH
V vodnem in priobalnem zemljišču Mavčiškega jezera so dovoljeni le posegi za potrebe urejanja jezera in varstvo voda.
Dovoljeni so tudi posegi oziroma ureditve, ki omogočajo dostop do vode (pristani, mostički, privezi, pomoli, čolnarne...) in trajno ne spreminjajo obale.
Za posege v območju jezera in priobalnega pasu je potrebno predhodno soglasje pristojne službe na urejanje voda in strokovno mnenje službe za varstvo narave.
3.5 Merila in pogoji za komunalno urejanje
19. člen
Komunalne ureditve se morajo izvajati na način, ki zagotavlja ustrezno varstvo okolja, ustreza obrambno-zaščitnim zahtevam in v skladu s predpisi, ki urejajo to področje. Pri izvedbi komunalnih ureditev je potrebno upoštevati zasnove upravljalcev posameznih infrastruktur.
Infrastrukturni vodi praviloma potekajo v cestnem svetu in morajo biti med seboj usklajeni.
Posamezni komunalni objekti in naprave, kot so transformatorske postaje, črpalne postaje, sanitarni kioski, vodni zbiralniki in podobno, morajo biti po možnosti postavljeni tako, da niso vidno izpostavljeni, praviloma v sklopu kakšnega drugega objekta, neposredno poleg njega ali pod nivojem javne površine.
Pred začetkom zemeljskih del oziroma pred postavitvijo telekomunikacijskih naprav na objektih ali območjih s kulturno dediščino, je potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega organa za varstvo kulturne dediščine; na arheoloških lokacijah pa ga tudi obvestiti o začetku izkopa, da bo lahko izvajal arheološki nadzor.
Gradnja objektov je možna le na komunalno opremljenih zemljiščih, ki imajo zagotovljeno vsaj minimalno komunalno opremo: dovozno pot na javno cesto, priključek na elektriko, oskrbo z vodo in urejeno odvajanje odpadnih voda. Gradnja novih objektov naj bo zasnovana tako, da bo omogočala racionalno oskrbo s komunalnimi vodi.
V novonačrtovanih območjih predvidenih za gradnjo, kjer še ni zgrajene prometne in komunalne infrastrukture, je gradnja objektov možna šele po izgradnji prometne in komunalne infrastrukture oziroma sočasno.
(1) ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH TER PADAVINSKIH VODA
20. člen
Objekti, ki so namenjeni odvajanju in čiščenju odpadnih ter padavinskih voda, se delijo na objekte z značajem javne meteorne in komunalne kanalizacije, za katere skrbi upravljalec, ter objekte, ki nimajo javnega značaja in so v lasti uporabnikov (interna meteorna in komunalna kanalizacija).
Za posamezna naselja ali zaključene celote naselja se načrtuje gradnja kanalizacijskega omrežja v ločenem sistemu s končnimi dispozicijami.
Komunalno kanalizacijo se vodi na lokalne čistilne naprave oziroma na centralno čistilno napravo.
V javno kanalizacijo se mora odvajati komunalna odpadna voda, ki nastaja v stavbi zunaj naselja ali dela naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če je letna obremenitev zaradi nastajanja komunalno odpadne vode, preračunana na 1m dolžine kanalskega voda, ki ga je treba zagotoviti za priključitev na javno kanalizacijo, večja od 0,02 PE (to je 50 m na PE oziroma prebivalca), odvajanje odpadnih vod pa je možno brez naprav za prečrpavanje. Priključitev na obstoječo javno kanalizacijo je dovoljena le v revizijskem jašku javne kanalizacije.
Padavinske vode se preko meteorne kanalizacije vodi v ponikovalnice ali vodotoke v skladu z veljavnimi predpisi.
Padavinske vode s cest se spelje preko cestnih požiralnikov in lovilcev olj v ponikovalnico ali vodotok po najbližji možni poti. Padavinske vode s streh objektov se, preko peskolovov, padavinske vode iz utrjenih površin (parkirišč) pa preko lovilcev olj in peskolovov, spelje v ponikovalnice ali vodotoke.
Na območjih, kjer sistem javne komunalne kanalizacije še ni zgrajen, se komunalne in tehnološke vode iz objektov in naprav vodijo v vodotesne več prekatne greznice primernih dimenzij brez iztoka, ki jih mora redno čistiti pooblaščeni upravljalec. Po izgradnji kanalizacijskega omrežja se objekti obvezno priključijo na kanalizacijo mimo greznic, ki jih je potrebno izprazniti in dezinficirati.
Prepovedano je spuščati odpadne vode iz greznic na javne ali zasebne površine, potoke ali druge površinske vode ali v podzemlje.
Tehnološke vode in druge odpadne vode, ki vsebujejo škodljive snovi, je možno priključiti na javno kanalizacijo, v kolikor so predhodno očiščene do mere, kot jo določa veljavna zakonodaja.
Gnojišča in gnojne jame morajo biti načrtovane v skladu s Strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic.
V varstvenih pasovih vodnih virov je način odvajanja odpadnih in padavinskih voda določen s posameznimi akti o zavarovanju.
(2) OSKRBA S PITNO VODO
21. člen
Javni vodovodni sistem je sistem, ki zagotavlja oskrbo s pitno vodo najmanj petim gospodinjstvom, stavbam v javni rabi ali proizvodnim stavbam.
Na območjih, kjer je zgrajen javni vodovod, je za vse stavbe obvezna priključitev in uporaba javnega vodovoda v skladu s soglasjem upravljavca. Kjer je vodovodno omrežje samo delno zgrajeno, je pred gradnjo stavb ali sočasno, potrebno zgraditi javno vodovodno omrežje.
Nova vodovodna omrežja je praviloma potrebno zgraditi v obstoječem ali predvidenem cestnem svetu tako, da je možno vzdrževanje omrežja in priključkov.
V rezervatih obstoječih in predvidenih vodovodnih koridorjev ni dovoljena gradnja novih objektov in naprav, razen ob soglasju upravljavca.
Uporabniki tehnološke vode morajo imeti zaprte sisteme.
Na vodovodnem omrežju je potrebno zgraditi hidrantno omrežje, ki mora zagotoviti zadostno požarno vodo oziroma v območjih, ki ne zagotavljajo zadostnih količin požarne vode, urediti ustrezne požarne bazene ali zagotoviti dostop k površinskim vodotokom pod pogoji, ki jih določi pristojni organ.
Na območjih varstvenih pasov vodnih virov se morajo gradnje in prostorske ureditve izvajati v skladu z določili Odloka o varstvu pitne vode na območju Mestne občine Kranj.
V območjih varstvenih pasov vodnih zajetij se morajo gradnje in prostorske ureditve izvajati v skladu z določili (1.2.4) točke iz 10. člena tega odloka.
(3) OSKRBA Z ELEKTRIČNO ENERGIJO
22. člen
Pri lociranju objektov in naprav je potrebno upoštevati stanje in zasnovo elektroenergetskega omrežja in naprav ter predpisane odmike in pogoje upravljavca. Objekte je potrebno priključiti na električno omrežje v skladu s pogoji za dobavo in odjem električne energije.
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati elektroenergetske koridorje, ki znašajo:
– za napetostni nivo kablovoda 20 kV: 8 m (2×4 m od osi kablovoda),
– za napetostni nivo daljnovoda 10, 20 kV: 20 m (2×10 m od osi daljnovoda (DV)),
– za napetostni nivo daljnovoda 35 kV: 30 m (2×15 m od osi DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 110 kV: 30 m (2×15 m od osi DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 220 kV: 40 m (2×20 m od osi DV),
– za napetostni nivo daljnovoda 440 kV: 50 m (2×25 m od osi DV).
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih daljnovodov in kablovodov je potrebno pridobiti soglasje pristojnega upravljavca.
V območju urejanja s tem PUP se nahajajo tudi sledeči daljnovodi:
– DV 2×110 kV Kleče – Okroglo I in Škofja Loka – Okroglo,
– DV 2×110 kV Kleče – (HE Medvode – He Mavčiče) – Okroglo II in Kleče (HE Medvode – HE Mavčiče) – Labore: Labore – Okroglo in
– DV 2×400 kV Beričevo – Okroglo,
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, dozidave stavb namenjenih za stalno oziroma občasno bivanje), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov, je potrebno predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elekromagnetnega polja, ki so določene v Uredbi o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju.
Nizko in srednje napetostno omrežje je v naseljih potrebno zgraditi v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
Na območjih, ki so predvidena za gradnjo novih objektov, in na območjih, kjer je napetost nezadostna, je potrebno izvesti ojačitve obstoječega omrežja oziroma zagotoviti lokacije za nove transformatorske postaje in trase za priključne srednjenapetostne vode. Nove transformatorske postaje naj bodo oblikovane in postavljene tako, da čim manj vplivajo na vidne kvalitete prostora.
Izgradnja javne razsvetljave naj se izvede enotno za celotno naselje oziroma del naselja. Dostopne ceste in hodniki za pešce z nizkimi uličnimi svetilkami, glavne ulice in ceste pa z enotno visokimi kandelabri tipske oblike.
Posebno pozornost je potrebno nameniti oblikovanju oziroma izboru tipa svetilke, ki mora upoštevati obstoječe oblikovno kvalitetne rešitve značilne za določeno okolje. V vaških jedrih je tip in obliko svetilke potrebno prilagoditi kulturnemu izročilu. Če pa kvalitetne rešitve za določeno območje ne obstajajo, je potrebno v prostor umestiti takšne svetilke, ki bodo skladne z okoljem in bodo zanj predstavljale kvalitetno rešitev.
(4) OSKRBA S PLINOM
23. člen
Pri prostorskih ureditvah in gradnji objektov je potrebno upoštevati stanje in zasnovo plinovodnega omrežja, ki izhaja iz usmeritev dolgoročnega plana občine. V nadzorovanih oziroma varstvenih pasovih plinovodov je potrebno upoštevati zakonsko določene omejitve.
Za vse gradbene posege in ureditve, ki se nahajajo v nadzorovanih in varstvenih pasovih plinovodov je potrebno pridobiti soglasje od upravljavca plinovodnega omrežja.
Nadzorovani pas za plinovode z delovnim tlakom nad 16 barov je 100 m na vsako stran osi plinovoda. Varstveni pas za plinovode za delovnim tlakom manjšim od 16 barov in večjim od 5 barov je 5 m na vsako stran osi plinovoda, za plinovode z delovnim tlakom manjšim od 5 barov je 2 m na vsako stran osi plinovoda.
V 2 × 5 m pasu vseh plinovodov se smejo dela izvajati pod posebnimi pogoji in pod nadzorstvom pooblaščenega upravljavca.
Za visokotlačne plinovode je potrebno upoštevati Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z delovnim tlakom nad 16 barov (Uradni list RS, št. 60/01 in 54/02), za srednjetlačne plinovode pa Pravilnik o tehničnih pogojih za graditev, obratovanje in vzdrževanje plinovodov z največjim delovnim tlakom do vključno 16 barov (Uradni list RS, št. 26/02 in 54/02).
Priključitev objektov na zgrajeno plinovodno omrežje je možna pod pogoji, ki jih določi pooblaščeni upravljavec plinovoda.
(5) TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE IN SISTEM ZVEZ
24. člen
Novogradnje, rekonstrukcije in priključki telekomunikacijskega (v nadaljnem besedilu: TK) omrežja morajo biti v naseljih zgrajeni v podzemni oziroma kabelski izvedbi.
Pri prečkanju prometne infrastrukture je potrebno predvideti cevne propuste (zaščitne cevi).
Pri določanju lege stavb od TK omrežja je potrebno upoštevati predpisane odmike oziroma zaščitne ukrepe. Za vključitev objektov na TK omrežje je predhodno potrebno pridobiti soglasje upravljavca.
Priključitev na TK omrežje se izvede na osnovi projektno tehnične dokumentacije, ki mora upoštevati obstoječo infrastrukturo ter določiti ustrezne odmike od nje.
Investitorji objektov so dolžni za zgraditev TK omrežja izdati soglasje za prekop prizadetih parcel in podpisati pogodbo o ustanovitvi služnostne pravice na tangiranih parcelah.
Izgradnja omrežja mobilne telefonije mora biti usklajena s koncesijsko pogodbo posameznega operaterja in z veljavnimi mednarodnimi standardi s področja mobilne telefonije.
Pri načrtovanju objektov in naprav omrežja mobilne telefonije je treba upoštevati naslednje usmeritve in pogoje:
– prednostno se objekte in naprave mobilne telefonije usmerja na lokacije, ki zagotavljajo manjši vpliv na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino;
– objekte in naprave mobilne telefonije se umešča v prostor tako, da se jih združuje v obstoječe ali načrtovane infrastrukturne koridorje in naprave;
– na izpostavljenih legah je treba zagotoviti čim manjši vpliv na vidne kvalitete prostora;
– v urbanih območjih je treba prioritetno izkoristiti območja in objekte, namenjene trgovsko-nakupovalni, industrijski in poslovni dejavnosti, v stanovanjskih območjih pa jih je treba vključevati na obstoječe sisteme infrastrukture ali v njihovo neposredno bližino (npr. kotlovnice, dimniki, stolpi);
– če je le mogoče, je treba objekte in naprave mobilne telefonije postavljati na manj kvalitetna kmetijska zemljišča;
– na zavarovana območja narave (razen ožjih zavarovanih območij narave, kjer se objekte in naprave mobilne telefonije ne postavlja), na območja predvidena za zavarovanje, na območja naravnih vrednot in na ekološko pomembnih območjih naj se posega le izjemoma in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo ta status;
– v praviloma izjemnih primerih poseganja na območja in objekte varstva kulturne dediščine je treba objekte in naprave mobilne telefonije umeščati in oblikovati na osnovi postopkov, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– posebno pozornost je treba nameniti oblikovanju objektov mobilne telefonije tako, da je oblikovanje čim bolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora (npr. barve, obliko stebrov in anten).
Kabelsko razdelilni sistem
Za sprejem televizijskih programov prek satelita in distribucijo signala je dopustno zgraditi razdelilno kabelsko omrežje (v nadaljevanju: CaTV) in ga povezati na glavno antensko postajo s sprejemnim sistemom.
– Trasa omrežja CaTV mora praviloma potekati po isti trasi kot poteka telefonsko omrežje.
– Predvideni kablovodi morajo biti vkopani in praviloma v zaščitnih ceveh.
– Upoštevati je potrebno predpisane vertikalne in horizontalne odmike kabla CaTV od ostalih komunalnih vodov.
(6) RAVNANJE IN ODLAGANJE ODPADKOV
25. člen
Zbiranje, odvoz in odlaganje komunalnih odpadkov je urejeno z ustreznimi predpisi in jih izvaja pristojna komunalna organizacija. Komunalne odpadke se odvaža na komunalno deponijo.
Dovoljeno je zbiranje manjših količin organskih odpadkov na vrtovih in njivah za predelavo v kompost.
Za ločeno zbiranje odpadkov se, v skladu z občinskimi predpisi, v posameznih območjih, na primerno dostopnih mestih, locira ekološke otoke.
Pri novih objektih se predvidijo zbirna mesta za odpadke tako, da niso vidno izpostavljena in da so dostopna vozilom za odvoz.
Zbiranje posebnih in nevarnih odpadkov mora biti ločeno od ostalih komunalnih odpadkov in urejeno na način, ki ga določajo veljavni predpisi.
Gradbene odpadke se odvaža na deponijo urejeno za odlaganje tovrstnih odpadkov, oziroma se jih ustrezno predela. Deponiranje gradbenih odpadkov naj se zagotavlja povezano s sanacijo gramoznic in drugih kopov mineralnih surovin. Odlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopnega materiala v 15 m obvodni pas na brežine, v pretočne profile vodotokov, na kmetijska in gozdna zemljišča ter na nestabilna mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.
3.6 Merila in pogoji za ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti
26. člen
Naravovarstvene smernice
Za gradnjo objektov in prostorske ureditve v območjih naravnih vrednot je, v skladu z Zakonom o ohranjanju narave, predhodno potrebno pridobiti naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje pristojnega ministrstva za okolje, prostor in energijo.
V območju PUP podeželje se varujejo naravne vrednote in biotska raznovrstnost z upoštevanjem naslednjih varstvenih usmeritev:
– ob vodotokih je potrebno ohranjajati poplavne in retenzijske površine ter obvodni pas vegetacije;
– poselitve in posegov se ne usmerja v varstvene pasove vodotokov. Vodotok Sava ima varstveni pas v širini obrečnega gozda oziroma obrečne vegetacije, vendar ne več kot 40 m od zgornjega roba brežine oziroma kanjona. Vodotoki Kokra, Kokrica, Rupovščica, Suha in Žabnica imajo varstvene pasove v širini 10 m, ostali vodotoki in opuščene struge pa 4 m. V varstvenem pasu se lahko gradijo varovalne ograje na način, da se ne prekinja prehod vzdolž pasu;
– male HE in druge vodosilne naprave se lahko gradijo na mestih obstoječih ali nekdanjih vodosilnih naprav po predhodni določitvi ekološko sprejemljivega pretoka. Na naravno ohranjenih vodotokih, ki so po naravovarstveni kategorizaciji razvrščeni v I. in II. razred naj se male HE ne gradijo;
– vodnogospodarski objekti in obrežna zavarovanja naj se gradijo le ob najnujnejših primerih, sonaravno, z naravnimi materiali, ob čim manjšem poseganju v obvodno vegetacijo in na način, ki ohranja dinamiko vodotoka. Ohranja naj se vzdolžna razgibanost vodotokov z brzicami, tolmuni, mrtvimi rokavi ipd.;
– naplavine se lahko odvzemajo le v obsegu, ki ne spreminja naravne dinamike vodotoka, brez večjih posegov v njegove brežine in v času izven gnezditvene sezone ptic;
– na območjih botaničnih naravnih vrednot naj se ohranja obstoječa raba, kultura in ekološki pogoji, ki omogočajo obstoj naravne vrednote;
– ohranjajo naj se ogroženi habitati (predvsem mokrišča, suha ekstenzivna travišča, visokodebelni sadovnjaki, naravni vodotoki, poplavni gozdovi) in ogrožene živalske ter rastlinske vrste;
– z namenom izboljšanja življenjskih pogojev favne naj se na Kranjskem in Sorškem polju v čim večji meri ohranjajo ostanki gozdov, gozdni robovi, omejki in grmišča;
– gozdne ceste naj se ne trasirajo preko naravnih vrednot in območij pomembnih z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti;
– agromelioracije naj se izvajajo tako, da bistveno ne spreminjajo reliefa oziroma ne posegajo v geomorfološke posebnosti (grbinasti travniki, ostanki ledeniškega delovanja ipd.). Hidromelioracij naj se ne izvaja;
– drevesa, ki so spoznana za naravne vrednote, se ohranja in sanira na podlagi strokovnega mnenja pristojnega zavoda območne enote Kranj;
– na območjih strnjene poselitve naj se ohranjajo zelene površine, drevesa, skupine dreves, stoječe in tekoče vode ter drugi življenjski prostori.
Na območju PUP podeželje se nahaja večje število naravnih vrednot državnega in lokalnega pomena, in sicer:
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|EVID_št|END_št|IME_NV |SPECIFIČNE VARSTVENE USMERITVE |ZVRST |POMEN |
|ARSO |ZRSVN | |SO: | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|22 |212 |Brdo pri Kranju – parkovni |V parku se gospodari v skladu z |onv |Državni |
| | |kompleks |varstveno usmeritvijo za | | |
| | | |ekosistemsko-gozdno naravno | | |
| | | |vrednoto. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|507 | |Sorško polje – lipa |Ohranja se naravno stanje, |drev |Lokalni |
| | | |sanacija v primeru poškodb je | | |
| | | |možna. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|549 |189 |Šum na Nemiljščici |Mogoča je ureditev ter označitev |geomorf, |Državni |
| | | |planinske poti do slapu |hidr | |
| | | |(njegovega tolmuna). Ohranja se | | |
| | | |okoliški gozd in naravne brežine | | |
| | | |potoka. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|694 |188 |Rimske toplice pri Zgornji |Smiselna je renaturacija in |hidr |Lokalni |
| | |Besnici |prezentacija izvira. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|1246 |203 |Sv. Jošt – lipi |Drevesa se ohranja, sanacija v |drev |Lokalni |
| | | |primeru poškodb je možna. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|1878 |1022 |Udin boršt – osameli kras |Ohranja se vse značilne reliefne |geomorf, |Državni |
| | | |oblike kot so jame, brezna, |geomorfp, | |
| | | |vrtače in druge obike, izvire in |hidr, ekos | |
| | | |potoke in sledove poledenitve v | | |
| | | |naravnem stanju (melioracije in | | |
| | | |regulacije potokov naj se ne | | |
| | | |izvajajo), gozdna raba je v | | |
| | | |skladu z gozdnogospodarskim | | |
| | | |načrtom območja, nadelava | | |
| | | |gozdnih cest ni zaželena, | | |
| | | |nedovoljena odlagališča odpadkov | | |
| | | |se sanirajo. Možne so naslednje | | |
| | | |oblike rekreacije: pohodništvo, | | |
| | | |kolesarjenje, tek na smučeh. | | |
| | | |Niso zaželene gradnje objektov | | |
| | | |kot so stanovanjske hiše, | | |
| | | |športni objekti in naprave, | | |
| | | |gradnja cest in ostala komunalna | | |
| | | |infrastruktura. Možno je območje | | |
| | | |opremiti z učnimi potmi in | | |
| | | |obnoviti obstoječe in postaviti | | |
| | | |nove informativne table. Predlog | | |
| | | |za KP. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|2762 |581 |Sava – od sotočja Bohinjke |Ohranja se naravna struktura in |hidr, |Državni |
| | |in Dolinke dolvodno |dinamika reke, njene poplavne |geomorf, | |
| | | |površine, naravne brežine in |zool. | |
| | | |obvodni zeleni pas. | | |
| | | |Vodnogospodarski ukrepi se | | |
| | | |izvajajo v nujnih primerih, | | |
| | | |sonaravno. Odvzem plavin je | | |
| | | |možen v jesenskem času in | | |
| | | |količini, ki zagotavlja | | |
| | | |nastajanje novih prodišč, v | | |
| | | |kolikor je nujen v primeru | | |
| | | |ogroženosti objektov. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|3369 |187 |Hišarjevo brezno |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Državni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|3428 |660 |Semenski sestoj rdečega bora|Korica |Določen v |NS |
| | | | |odloku | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|4312 |1048 |Kovk pri Crngrobu – |Ohranja se naravno stanje. Možno |geol |Državni |
| | |nahajališče mineralov in |je raziskovanje ter nato | | |
| | |fosilov |prezentacija mineralov in | | |
| | | |fosilov ex situ. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|4353 |670 |Bidovčeva luknja |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp, |Državni |
| | | |in vhoda. |zool | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|4370 |178 |Jeralovo brezno |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp, |Državni |
| | | |in vhoda. |zool | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|4472 |686 |Nemiljščica |Ohranja se naravna struktura in |hidr |Državni |
| | | |dinamika potoka, njegove | | |
| | | |poplavne površine, naravne | | |
| | | |brežine in obvodni zeleni pas. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|4473 |685 |Besnica |Ohranja se naravna struktura in |hidr |Državni |
| | | |dinamika reke, njene poplavne | | |
| | | |površine, naravne brežine in | | |
| | | |obvodni zeleni pas. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|4929 |667 |Milka – potok |Ohranja se naravna struktura in |hidr |Lokalni |
| | | |dinamika reke, njene poplavne | | |
| | | |površine, naravne brežine in | | |
| | | |obvodni zeleni pas. Puščajo se | | |
| | | |posamezne erozijske zajede kot | | |
| | | |gnezdišče vodomca. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|4930 |474 |Stražnica – potok |Ohranja se naravna struktura in |hidr |Lokalni |
| | | |dinamika reke, njene poplavne | | |
| | | |površine, naravne brežine in | | |
| | | |obvodni zeleni pas. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|4972 |324 |Sorško polje – lipovec pri |Pod krošnjo lipovca se ne |drev |Lokalni |
| | |Meji |izvajajo kmetijska dela. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5023 |479 |Golnik – slapišče |Ohranja se naravno stanje, |hidr |Lokalni |
| | | |ohranja se dinamika in naravna | | |
| | | |struktura slapišča in potoka. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5036 |644 |Jelovica – severovzhodno |Pobočje naj ostane v naravnem |geomorf |Lokalni |
| | |pobočje |stanju, po njem naj se ne | | |
| | | |nadelujejo nove planinske poti. | | |
| | | |Plezališča se lahko odpirajo po | | |
| | | |predhodni preverbi gnezdenja | | |
| | | |ptic. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5078 |179 |Laznikova zijavka |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5081 |676 |Lisična |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5238 |1100 |Spodnja Besnica – lipi pri |Lipi je potrebno z robniki |drev |Lokalni |
| | |znamenju |ločiti od cestišča, vendar pod | | |
| | | |krošnjo pustiti dovolj rastnega | | |
| | | |prostora. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5283 |1064 |Želinjski potok – dolina |Varovana dolina v okviru |geomorf, |Lokalni |
| | | |predlaganega KP Udin Boršt, |hidr | |
| | | |ohranja se naravna struktura | | |
| | | |doline z obrežno vegetacijo in | | |
| | | |pritoki. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5289 |1063 |Pri kotlu – vrtača |Ohranja se naravno stanje. Možna |geomorf, |Lokalni |
| | | |je gozdna raba. Nadelava gozdnih |geol | |
| | | |cest in vlak preko vrtače naj se | | |
| | | |ne izvaja. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5298 |681 |Kompanov kevder |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5300 |675 |Krištanov brezen |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5302 |677 |Mišja jama |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5310 |679 |Poskokarjeva luknja |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5317 |680 |Votlina nad žago |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5327 |678 |Pasja jama |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5328 |828 |Pekel v Klemenčevem gradišču|Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5340 |673 |Jama nad potjo |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5358 |201 |Brezno nad Podblico |Ohranja se naravno stanje brezna |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5361 |827 |Arhova zijalka |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5362 |173 |Berjevca |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5375 |674 |Jama v Drči |Ohranja se naravno stanje jame |geomorfp |Lokalni |
| | | |in vhoda. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5380 |1109 |Suha – vodotok |Ohranja se naravna struktura in |hidr |Lokalni |
| | | |dinamika reke, njene poplavne | | |
| | | |površine, naravne brežine in | | |
| | | |obvodni zeleni pas. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5385 |473 |Tenetiše – log črne jelše |Posegi v območju loga ali |hidr, ekos |Lokalni |
| | | |okolici, ki spreminajo | | |
| | | |hidrološke razmere v logu niso | | |
| | | |zaželeni, možna so sanacijska | | |
| | | |gozdarska dela ob naravnih | | |
| | | |katastrofah. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|4212 |475 |Golnik – mokrišče |Sedanja raba na območju mokrišča |hidr., bot., |Državni |
| | | |naj se ohranja, kmetijstvo naj |zool. | |
| | | |se ne intenzivira | | |
| | | |(hidromelioracije!). Možna je | | |
| | | |ureditev obstoječih sprehajalnih | | |
| | | |poti in manjše mlake pod | | |
| | | |naseljem. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
|5391 |1099 |Rupovščica (Kokrica, |Ohranja se naravna struktura in |hidr, |Lokalni |
| | |Parovnica) |dinamika reke, njene poplavne |geomorf | |
| | | |površine, naravne brežine in | | |
| | | |obvodni zeleni pas. | | |
+-------+------+----------------------------+---------------------------------+-------------+--------+
Na območju PUP podeželje so od naštetih naravnih vrednot z odlokom zavarovana naslednja območja narave:
+--------+-------------------------+--------+-----------------+-------------------+
|Številka|Ime NV |Kraj |Varstveni režim |Varstveni status |
|NV | | |za | |
+--------+-------------------------+--------+-----------------+-------------------+
|3369 |Hišarjevo brezno |Mlaka |podzemeljske |NS – v okviru Udin |
| | | |geomorfološke NV |Boršta |
+--------+-------------------------+--------+-----------------+-------------------+
|3428 |Semenski sestoj rdečega |Kokrica |določen v odloku |NS |
| |bora | | | |
+--------+-------------------------+--------+-----------------+-------------------+
|1878 |Udin boršt – osameli kras|več |določen v odloku |KP predlog DP RS, |
| |na konglomeratu savskih |krajev | |spominski park |
| |teras | | | |
+--------+-------------------------+--------+-----------------+-------------------+
3.7 Merila in pogoji za varstvo kulturne dediščine
27. člen
Kulturna dediščina z varstvenimi režimi za posamezne vrste dediščine je opredeljena v strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine v Mestni občini Kranj, ki jih je v septembru 2001 izdelal takratni Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju.
Vse registrirane enote kulturne dediščine so razvidne iz grafičnega dela PUP.
(1) Območja kompleksnega varstva
V Mestni občini Kranj oziroma v PUP podeželje se nahajajo naslednja območja kompleksnega varstva kulturne dediščine:
1.1 BITNJE – območje obsega vasi Žabnica, Spodnje, Srednje in Zgornje Bitnje, s pripadajočimi kmetijskimi in gozdnimi zemljišči v obliki prog, ki potekajo od potoka Žabnice do regionalne ceste Kranj – Ljubljana.
1.2 BRDO PRI KRANJU – območje obsega celotni kompleks protokolarnega objekta Brdo z okoliškimi naselji ob vznožju prisojnega predgorja.
1.3 LIPIŠKA DOLINA – območje obsega manjši del sicer širšega območja varovanja Lipinske doline, ki se nahaja na zahodnem delu občine.
Območja kompleksnega varstva so sorazmerno velike enote človekovega okolja v odprtem prostoru, ki vsebujejo eno ali več ožjih območij z medsebojno prostorsko in vsebinsko povezano kulturno dediščino in širše vmesno območje s posameznimi vrednimi kulturnimi prvinami, ki ožjim območjem zagotavljajo prostorsko integriteto in jih bogatijo s prisotnimi kulturnimi vrednotami. Stavbna dediščina in kulturna krajina v vmesnem prostoru morata biti pretežno ohranjeni.
(2) Kulturna dediščina državnega pomena:
#907 Brdo pri Kranju – grad Brdo,
#7874 Brdo pri Kranju – Park gradu Brdo,
#567 Praše – Kašča Praše 6,
#713 Suha pri Predosljah – Cerkev sv. Štefana,
#872 Zgornja Besnica pri Kranju – Domačija Zgornja Besnica 7.8.
(nov naslov: Domačija v Čepuljah 10),
#873 Zgornja Besnica pri Kranju – Kajža Zgornja Besnica 28
(nov naslov: Kajža na Vidmu 31),
#9213 Brdo pri Kranju – Muzej na prostem,
490882 Zgornje Bitnje – Izjemna krajina,
490883 Jamnik – Izjemna krajina.
(3) Vplivna območja kulturne dediščine:
#470523 Zgornja Besnica – cerkev Sv. Tilna,
1626 Spodnja Besnica – Cerkev Sv. Janeza Krstnika,
#1928 Breg ob Savi – Cerkev Sv. Matere Božje,
460864 Jama – Vas, 400865 Praše – Obcestna vas in
400863 Mavčiče – Obcestna vas,
#2014 Jama ob Savi – Cerkev Sv. Lenarta,
#2015 Podreča – Cerkev Sv. Kanciana,
#2605 Tenetiše – Cerkev Sv. Dominika,
#2604 Trstenik pri Kranju- Cerkev Sv. Martina in
#14715 Trstenik pri Kranju – Župnjišče,
#13004 Golnik – Zdravilišče Golnik.
Prostorsko se varujejo tudi vse enote kulturne dediščine lokalnega pomena iz strokovnih podlag varstva kulturne dediščine ter vse kapelice, znamenja in kozolci v krajini, čeprav območja niso posebej zarisana.
V vplivnih območjih kulturne dediščine se prostorski razvoj usmerja na način, ki omogoča ohranjanje že prepoznanih prostorskih kvalitet in razmerij ter sanacijo degradiranih površin. Nova poselitev naj bo prostorsko in strukturno podrejena obstoječemu poselitvenemu vzorcu.
V vplivnih območjih dediščine in območjih kompleksnega varstva ni dovoljeno postavljati betonskih drogov za električno napeljavo in oglaševalskih panojev. Usmerjevalne table morajo biti izdelane po celostni podobi za celotno območje.
Usmeritve za varovanje prostorskih kvalitet na vplivnih območjih:
– ohranjati kvalitetne poglede na prostorske dominante,
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo,
– ohranjati kozolce v njihovem razmerju do prostora in naselij,
– ohranjati travniške sadovnjake ob robu naselij,
– ohranjati večja in pomembnejša drevesa v naselju, ob znamenjih in sredi kmetijskih površin,
– ohranjati živice,
– poleg kulturne dediščine upoštevati tudi druge kakovostne starejše grajene ali kako drugače ustvarjene prostorske prvine,
– usmerjati izvajanje dejavnosti tako, da ustvarjajo ali ohranjajo kvalitetna razmerja in strukture v krajini ter predstavljajo prostorsko ter časovno kontinuiteto,
– pospeševati dejavnosti, ki pripomorejo k ohranitvi vrednot kulturne krajine, ter omejevati ali preprečevati tiste, ki jih načenjajo,
– usmerjati dejavnost v vplivnem območju tako, da ne povzročijo degradacije ali uničenja površinskih vodotokov,
– preprečiti spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih,
– upoštevati izjemne, tipične in kompleksne naravno kot tudi kulturno pomembne pojavne oblike površinskih in podtalnih vod, vodnatost in čistost voda in vodni rob,
– na urbaniziranih površinah v čim večji meri ohranjati naravne prvine.
(4) Naselbinska dediščina
V območju PUP podeželje so varovana vaška jedra naslednjih naselij:
400806 Goriče – vas,
#14718 Zalog – vaško jedro,
#14703 Srednja vas pri Goričah – vas,
#14714 Trstenik – vaško jedro,
400684 Babni vrt – vas,
400659 Povlje – vas,
400864 Jama – vas,
400863 Mavčiče – obcestna vas in
400865 Praše – obcestna vas.
Pred vsakim posegom v objekt ali območje kulturne dediščine, oziroma pred načrtovanjem gradenj in prostorskih ureditev, ki lahko vplivajo na režim varstva, ohranjanja in vzdrževanja nepremične kulturne dediščine je, v skladu s predpisi, potrebno pridobiti kulturnovarstvene pogoje in soglasje pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.
Na objektih in območjih kulturne dediščine, ki so razglašeni za kulturne spomenike, so posegi dovoljeni v skladu z zakonskimi določili oziroma z določili razglasitvenega dokumenta.
3.8 Merila in pogoji za varstvo okolja
28. člen
Gradnje in prostorske ureditve so možne v vseh območjih urejanja, če v okolju ne povzročajo večjih motenj, kot so dovoljene s predpisi. Pri vseh gradnjah je potrebno upoštevati normativne določbe glede varovanja okolja.
Širitev posamezne dejavnosti, ki ima čezmerne vplive na okolje, je pogojena s sočasno sanacijo čezmernih vplivov na okolje, ki jih posamezna dejavnost povzroča.
(1) DOVOLJENE DEJAVNOSTI
29. člen
V območjih z oznako (S), (M) in (P) so dovoljene dopolnilne dejavnosti v okviru namenske rabe in ob upoštevanju naslednjih pogojev:
a) v območjih z oznako (SE):
1. obseg dejavnosti do vključno 5 zaposlenih,
2. dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
3. delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
b) v območjih z oznako (SV), (SN):
1. obseg dejavnosti omogoča do vključno 2 zaposlena na stanovanje, omejitev ne velja za pritličje javnega značaja (SV),
2. dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
3. delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da ne povzroča čezmerne obremenitve s hrupom.
c) v območjih (SK) in (KP) znotraj poselitvenih območij:
1. dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
2. kmetijske dejavnosti, hlev do 120 glav živine,
3. kmetijske dejavnosti, hlev od 40 do 120 glav živine; na območju kulturne dediščine mora projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD in zanj izdelati obvezno presojo vplivov na okolje,
4. delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
d) v območjih (MS) – vaška jedra:
1. dejavnosti, ki ne potrebujejo parkirnih površin za tovorna vozila ali gradbene stroje,
2. kmetijske dejavnosti, hlev do 40 glav živine; v primeru večjega hleva pa mora projektant arhitekturo hleva predhodno uskladiti na ZVKD,
3. delovni čas dejavnosti z obiskovalci mora biti tak, da s hrupom ne moti stanovanjskega okolja.
e) v območjih (MB in MD) so dopustne dejavnosti iz 2.14 in 2.15 točke 11. člena tega odloka, vendar ne smejo povzročati čezmernih vplivov na okolje.
f) v območjih (PI) so dopustne dejavnosti iz 2.18 točke 11. člena tega odloka, vendar ne smejo povzročati čezmernih vplivov na okolje.
(2) VARSTVO ZRAKA
30. člen
Za varstvo zraka je potrebno:
– pri načrtovanju in gradnji novih objektov upoštevati vse predpise za varstvo zraka in zagotoviti, da pri obratovanju ne bodo prekoračene dovoljene emisije,
– nove stavbe priključiti na ekološko čiste vire energije (plin, bio masa ...),
– zagotoviti racionalno rabo energije in izboljšanje toplotne izolacije stavb,
– obvezno je priključiti vse večje porabnike na zgrajeno plinovodno omrežje,
– urediti večje zelene površine in zasaditi visoko vegetacijo za boljši lokalni pretok zraka,
– postopno preiti na način ogrevanja obstoječih stavb z ekološko sprejemljivimi gorivi.
(3) VARSTVO PRED HRUPOM
31. člen
Na območju PUP podeželje se v skladu z uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju v poselitvenih območjih določa III. stopnja varstva pred hrupom, razen za:
– območja (SE) s čisto stanovanjsko namembnostjo, z majhno hrupno obremenitvijo, za katere se določa II. stopnja varstva pred hrupom so: Pla-S11, Pla-S6, Pla-S4, Pla-S5, Pla-S3, Pla-S7, Jav-S11, Jav-S10, Jav-S5, Jav-S6, Jav-S7, Jav-S4, Pš-S3, Zab-S13, Zab-S14, Zab-S6, Zab-S15, SBe-S8, SBe-S7, ZBe-S11, ZBe-S9, ZBe-S25, ZBe-S17, ZBe-S22, ZBe-S23, ZBe-S24, Ne-S11, Ne-S12, Ne-S13, Ne-S14, Ne-S15, Ne-S16, Ne-S17, Pod-S8, Pod-S3, Me-S2, Me-S5, Sr-S2, Te-S10, Le-S6, Le-S3, Ka-S1, Pa-S2, Po-S3, Po-S4, OG-S1 in OG-S2 ter znotraj urbanistične zasnove Golnik G-S1, G-S15, G-S11, G-S12 in G-S7,
– območja namenjena bolnišnicam, kjer se določa I. stopnja varstva pred hrupom,
– območja pokopališč (ZK), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom; ravni hrupa lahko izjemoma presegajo mejne vrednosti določene za II. stopnjo varovanja pred hrupom v primeru, ko je pokopališče locirano v bližini cerkva zaradi zvonov in kadar je pokopališče locirano ob prometni cesti. V primeru urejanja obstoječih in novih pokopališč ob prometnih cestah je potrebno zagotoviti ukrepe za varstvo pred hrupom,
– športna in rekreacijska območja namenjena zunanjim športnim igriščem (ZS) ter območja urejenih javnih zelenih površin – parkov (ZP), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– območja namenjena vzgoji in izobraževanju (DI), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– območja osnovnega zdravstvenega varstva (DZ), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom,
– proizvodna območja (P) pretežno namenjena proizvodnji, skladiščem in parkiriščem, kjer se določa IV. stopnja varstva pred hrupom.
Na območjih javne gospodarske infrastrukture se skladno uredbi o hrupu v naravnem in življenjskem okolju določa IV. stopnja varstva pred hrupom za območja državnih cest (DC), območja lokalnih cest (LC), območja železniških prog (IŽ), območja železniških postaj (IŽp) in območja za čiščenje vode (OC). Za območja oskrbe z električno energijo in za območja oskrbe z vodo se določa III. stopnja varstva pred hrupom.
Na območju krajine se za vsa območja določa III. stopnja varstva pred hrupom razen za območja rekreacijskih gozdov lokalnega pomena (GRL), kjer se določa II. stopnja varstva pred hrupom.
S temi prostorskimi ureditvenimi pogoji se ne določa stopnja varstva pred hrupom za območja za potrebe obrambe.
Stopnje varstva pred hrupom so lahko izjemoma drugačne (javne prireditve, javni shodi ali vsaka uporaba zvočnih ali drugih naprav), za kar je potrebno pridobiti soglasje pristojnega občinskega upravnega organa, ki ga izda na podlagi predhodne strokovne presoje.
Ne glede na določila prejšnjih odstavkov sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom območje pasu širine 25 m od osi na vsako stran ceste za naslednjo prometno infrastrukturo:
– glavna železniška proga I. reda Ljubljana – Jesenice,
– avtocesta: A2 Kranj Z-Ljubljana,
– glavna cesta: G2-104 Kranj V-Brnik-Mengeš-Trzin,
– regionalne ceste:
– R1-210 Zg. Jezersko-Preddvor-Kranj-Škofja Loka – Gorenja vas-Cerkno-Želin in Škofja Loka-Jeprca,
– R1-211 Kranj (Labore)-Jeprca-Ljubljana (Šentvid),
– R2-410 Bistrica pri Tržiču-Kokrica-Kranj,
– R2-412 Naklo (Kranj Z)-Kranj-Kranj (Labore),
– R3-635 Lesce-Kamna Gorica-Lipnica-Kropa-Rudno-Češnjica.
Celotna obremenitev posameznega območja s hrupom ne sme presegati mejnih ravni, določenih v predpisih o varstvu pred hrupom. Prav tako ne sme čezmernih obremenitev povzročati vir hrupa na kraju imisije.
Nove gradnje in rekonstrukcije objektov in naprav ne smejo povzročiti čezmerne obremenitve s hrupom v območjih, kjer predpisane mejne ravni niso presežene, oziroma ne smejo povzročiti povečanja obremenitve s hrupom v območjih, v katerih je obremenitev s hrupom že čezmerna.
Nov objekt ali naprava in objekt ali naprava v rekonstrukciji, ki je vir hrupa, mora za pridobitev dovoljenja za gradnjo ali za spremembo namembnosti izpolnjevati pogoje in ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje hrupa, ki jih določajo predpisi o varstvu pred hrupom.
Obstoječe vire čezmernega hrupa je potrebno sanirati tako, da ravni hrupa ne presegajo mejnih ravni hrupa.
V vplivnem območju avtoceste je potrebno upoštevati stopnjo obremenitve na osnovi strokovnih podlag, ki jih pri projektnih pogojih posreduje upravljalec avtoceste.
Pri novogradnjah, nadomestnih gradnjah objektov, rekonstrukcijah obstoječih objektov v varovalnih pasovih javnih cest je vse posege potrebno načrtovati tako, da ne bo potrebna izvedba dodatnih protihrupnih ukrepov zaradi prometa na cesti.
(4) VARSTVO TAL
32. člen
Na območjih skladišč tekočih goriv in naftnih derivatov morajo biti izvedena dela na način, ki onemogoča izliv v vodotoke ali direktno v podtalnico ali v kanalizacijo.
Pri gradnji objektov je potrebno humus odstraniti in deponirati. Humus se uporabi za zunanjo ureditev ali izboljšanje drugih kmetijskih zemljišč. Pri posegih na kmetijska zemljišča mora podati usmeritev za to pristojna strokovna služba.
(5) VARSTVO VODA TER OBVODNIH EKOSISTEMOV
33. člen
Za posege v vodovarstvena območja, vodne in obvodne ekosisteme je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo to področje ter akte o zavarovanju.
– Na območjih zajetij in vodnih črpališč v vodovarstvenih območjih je obvezno spoštovati omejitev pri izvajanju kmetijskih in drugih gospodarskih dejavnostih. Gradnje objektov ali naprav, ki so namenjena proizvodnji, v katero so vključene nevarne snovi, in gradnje objektov za katere je v skladu s predpisi s področja varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje ter gradnje objektov in naprav za odlaganje odpadkov, so v vodovarstvenenih območjih prepovedane.
– Odvajanje odpadnih voda in oddajanje toplote v površinske in podzemne vode ali odvzem toplote iz površinskih in podzemnih voda je dovoljeno samo na način in pod pogoji, ki jih določa zakon in predpisi na področju varstva okolja. Neposredno odvajanje odpadnih voda v podzemne vode je prepovedano.
– Odvajanje odpadnih voda v naravna jezera, ribnike, mlake in druge naravne vodne zbiralnike, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, in v vodne zbiralnike, ki so nastali zaradi odvzema ali izkoriščanja mineralnih surovin ali drugih podobnih posegov in so v stiku s podzemno vodo, je prepovedano.
– V naravnih jezerih, ribnikih, mlakah in drugih naravnih vodnih zbiralnikih, ki imajo stalen ali občasen pritok ali odtok celinskih ali podzemnih voda, je prepovedana takšna raba voda, ki bi lahko poslabšala njihovo ekološko ali kemijsko stanje.
– Prepovedano je gnojenje ali uporaba sredstev za varstvo rastlinja. Na vodnem in priobalnem zemljišču je prepovedano odlaganje odpadkov.
– Odvzemanje naplavin je dovoljeno le v obsegu in na način, ki bistveno ne spreminja naravnih procesov, ne ruši naravnega ravnovesja vodnih in obvodnih ekosistemov ali ne pospešuje škodljivega delovanja voda.
3.9 Merila in pogoji za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami ter ureditve za potrebe obrambe
34. člen
(1) VARSTVO PRED NARAVNIMI IN DRUGIMI NESREČAMI
Pri gradnjah in prostorskih ureditvah je potrebno upoštevati predpise, ki urejajo zaščito pred požarom, rušenjem, poplavami, plazovi in drugimi naravnimi nesrečami. Pri vseh posegih je potrebno upoštevati pogoje za:
– varen umik ljudi, živali in premoženja;
– potrebne odmike med objekti v skladu z veljavnimi predpisi ali potrebno protipožarno ločitev;
– prometne in delovne površine za intervencijska vozila;
– vire za zadostno oskrbo z vodo za gašenje, zagotovitev hidrantnega omrežja;
– zagotovitev površin za potrebe evakuacije.
Prostorske potrebe za področje zaščite in reševanja so določene v občinskem načrtu zaščite in reševanja.
(2) UREDITVE ZA POTREBE OBRAMBE
Potrebe po zaklanjanju in varovanju prebivalstva in dobrin pred vojnim delovanjem se urejajo v skladu z veljavnimi predpisi.
III. POSEBNE DOLOČBE
(1) POSEBNE DOLOČBE ZA GLEDE VRSTE PROSTORSKIH UREDITEV IN GRADENJ V OBMOČJIH ZA KATERA JE DOLGOROČNO NAČRTOVANA IZDELAVA LN
35. člen
(1.1) LN Brdo
Do sprejetja LN so poleg posegov iz 13. člena tega odloka
dopustni še naslednji posegi:
– dozidave obstoječih stavb,
– dopolnilne in nadomestne gradnje na obstoječih, gradbenih
parcelah določenih s planom,
– postavitve začasnih objektov razen objektov namenjenih
skladiščenju,
– ureditve zelenih površin.
Vsi navedeni posegi morajo biti v skladu s kulturnovarstvenimi smernicami.
(1.2) LN Praše
Do sprejetja LN so poleg posegov iz 13. člena tega odloka
dopustne še naslednje ureditve:
– ureditev razgledišč, počivališč, poti za obiskovalce ter
ureditev dostopov do vode, turistično – rekreacijska
dejavnost v obstoječem objektu.
(2) POSEBNE DOLOČBE ZA USMERITEV OBMOČJA KOMPLEKSNIH ZAZIDAV
36. člen
Usmeritve za območja potencialnih kompleksnih zazidav: Golnik G-S2, Trstenik Tr-S4, Tenetiše Te – S2, Podreča-Po-S2, Srakovlje Sr-S4 so razvidne iz grafičnih prilog, ki so sestavni del PUP.
(3) POSEBNE DOLOČBE GLEDE VRSTE POSEGOV
37. člen
(3.1) Meja Me-KP1
(3.2) Hrastje Hr-KP1
Za območje ne veljajo določila 6. točke 11. člena tega odloka.
Dovoljene pa so prostorske ureditve in gradnja objektov za intenzivno
kmetijsko proizvodnjo s spremljajočimi objekti (farme). Oblikovanje
stavb je prilagojeno dejavnosti. Na južnem robu farme v Hrastjah (Hr-
KP1) je potrebno ohraniti visoke hraste.
(3.3) Zg. Besnica Zbe-KP1
Za območje ne velja določilo 6. točke 11. člena tega odloka.
Dovoljene pa so prostorske ureditve in gradnje objektov namenjenih
ribogojništvu ter spremljajočim objektom, ki služijo tej dejavnosti, ter
gradnje in postavitve ograj. Oblikovanje stavb je prilagojeno
dejavnosti.
(3.4) Ilovka Il – KP1
V severnem delu območja je dovoljena gradnja turistično nastanitvene in
gostinske stavbe.
(4) POSEBNE DOLOČBE ZA OBLIKOVANJE OBMOČIJ
38. člen
(4.1) Goriče
V območju vaškega jedra Go-M1 je strešna kritina rdeče barve, v
ostalem delu naselje pa je kritina sive ali rdeče barve.
(4.2) Srednja vas pri Goričah
V območju naselja je strešna kritina rdeče ali sive barve. Ohranjati
je potrebno značilno prečno orientacijo slemen pravokotno na cesto
Goriče – Zalog.
(4.3) Zalog
V območju naselja je strešna kritina rdeče ali sive barve.
Ohranjati je potrebno značilno prečno orientacijo slemen na levi
strani ceste Zalog – Goriče, ki naj potekajo pravokotno na cesto.
(4.4) Letenice
V območju naselja je strešna kritina rdeče ali sive barve.
(4.5) Trstenik
V območju vaškega jedra Tr-M1 je strešna kritina rdeče barve, v
ostalem delu naselja pa je kritina sive ali rdeče barve.
(4.6) Čadovlje
V naselju Čadovlje je potrebno ohranjati značilno prečno orientacijo
slemen pravokotno na cesto Hraše – Čadovlje.
(4.7) Suha
V naselju Suha je potrebno ohranjati značilno prečno orientacijo
slemen pravokotno na cesto Visoko – Suha – Predoslje.
(4.8) Jama
V vaškem jedru naj se ohrani značilna zazidava na zahodni strani ceste
Jeprca – Podreča – Labore, to je: dvojni vzporedni objekti z zatrepno
fasado do ceste, značilna oblikovanost stavb in gradbena linija.
(4.9) Praše
V naselju Praše je potrebno ohraniti značilno prečno orientacijo
slemen pravokotno na cesto Jeprca – Podreča – Labore.
(4.10) Mavčiče
V območju vaškega jedra Ma-M1 naj se ohrani značilna zazidava ob
cesti. Ohraniti je treba značilno podobo naselja na vedutno
izpostavljeni legi ob cerkvi Sv. Pavla.
(4.11) Jamnik
Na območju cerkve sv. Primoža Jam-D1 na grebenu in na travnatih
površinah posegi niso dovoljeni. Postavitev kozolcev je dovoljena pod
grebenom.
(4.12) Morfološka celota – Škofjeloško hribovje
Na skrajnem zahodnem delu morfološke celote se v okviru značilne
arhitekturne krajine dopušča postavitev stavb tako, da je smer slemena
pravokotna na plastnice.
(5) POSEBNE DOLOČBE GLEDE OMEJITEV GRADNJE
39. člen
(5.1) Tenetiše
V 700 m pasu od aktivne meje območja deponije odpadkov v Tenetišah
gradnja novih stanovanjskih stavb ni dovoljena. Meja vplivnega območja
odlagališča je razvidna iz grafičnih prilog.
IV. PREHODNE DOLOČBE
40. člen
(dokončanje postopkov)
Vsi postopki, ki so se začeli pred uveljavitvijo tega odloka, se dokončajo po določbah do sedaj veljavnih odlokov o prostorsko ureditvenih pogojih, razen v primeru, ko stranka pisno zahteva postopek v skladu z novim odlokom in priloži ustrezno dokumentacijo.
V. KONČNE DOLOČBE
41. člen
(prenehanje veljavnosti PIA)
Z dnem uveljavitve tega odloka prenehajo veljati odloki o prostorskih ureditvenih pogojih, in sicer:
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za ureditvena območja naselij Golnika, Goriče, Srednja vas, Zalog in Svarje (Uradni vestnik Gorenjske, št. 15/88 in Uradni list RS, št. 27/96 in 06/01),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Kranjsko in Sorško polje v obsegu, ki leži v območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 43/93, 3/94, 27/96 in 6/01),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za Dobrave v obsegu, ki leži v območju Mestne občine Kranj (Uradni list RS, št. 74/94, 27/96 in 6/01),
– Odlok o prostorskih ureditvenih pgojih za Škofjeloško hribovje (Uradni list RS, št. 70/94, 27/96 in 6/01).
Z dnem uveljavitve tega odloka se za gradnje in prostorske ureditve preneha uporabljati PIN:
– Odlok o zazidalnem načrtu Golnik – južni del (Uradni vestnik Gorenjske št. 26/76).
42. člen
(vpogled)
PUP podeželje je na vpogled vsem zainteresiranim na Oddelku za okolje in prostor Mestne občine Kranj in v prostorih Upravne enote Kranj, Slovenski trg 1, Kranj.
43. člen
(nadzorstvo nad izvajanjem)
Nadzorstvo nad izvajanjem tega odloka opravlja Inšpektorat RS za okolje in prostor – Inšpekcija za prostor.
44. člen
(veljavnost)
Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35003-0020/2002-48/02
Kranj, dne 10. junija 2004.
Župan
Mestne občine Kranj
Mohor Bogataj, univ. dipl. org. l. r.
