Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam
U K A Z
o razglasitvi Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-C)
Razglašam Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-C), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 17. junija 2004.
Št. 001-22-128/04
Ljubljana, dne 28. junija 2004
dr. Janez Drnovšek l. r.
Predsednik
Republike Slovenije
Z A K O N
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU (ZUP-C)
1. člen
V celotnem besedilu Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/02), razen v členih od 199 do vključno 203 in 205, se besedna zveza »upravna stvar« in »stvar« kot upravna stvar, spremeni v »upravna zadeva« oziroma »zadeva« v ustreznem sklonu in številu.
Beseda »spis« se v celotnem zakonu spremeni v besedo »dokument« v ustreznem sklonu in številu.
2. člen
V celotnem zakonu se besedne zveze »ime in priimek«, »ime« ali »priimek« spremenijo v besedno zvezo »osebno ime« v ustreznem sklonu in številu.
3. člen
V celotnem zakonu se pri besednih zvezah »posebna pritožba« črta beseda »posebna«.
4. člen
V celotnem zakonu se izrazi »občine« ali »lokalne skupnosti«, »pokrajine«, »mestne občine« in »širše samoupravne lokalne skupnosti« nadomestijo z izrazom »samoupravne lokalne skupnosti«, razen v 62. členu zakona; besedna zveza »organi lokalnih skupnosti« se nadomesti z besedami »organi samoupravnih lokalnih skupnosti«; besedna zveza »svet lokalne skupnosti« se nadomesti z besedilom »svet samoupravne lokalne skupnosti«; besedna zveza »občinski svet« se nadomesti z besedilom »svet samoupravne lokalne skupnosti«; besedna zveza »občinska uprava« ali »pokrajinska uprava« se nadomesti z besedilom »uprava samoupravne lokalne skupnosti« v ustreznem sklonu in številu.
5. člen
V zakonu se besedna zveza »nasprotna stranka« nadomesti z besedilom »stranka z nasprotnim interesom« v ustreznem sklonu in številu.
6. člen
Drugi odstavek 1. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Javno pooblastilo za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah se podeli z zakonom, za vodenje postopka in odločanje v upravnih zadevah iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti pa z odlokom sveta samoupravne lokalne skupnosti.«.
7. člen
10. člen se spremeni tako, da se glasi:
»O tem, katera dejstva je šteti za dokazana, presodi uradna oseba, pooblaščena za vodenje postopka oziroma odločanje v upravni zadevi po svojem prepričanju, na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.«.
8. člen
V prvem odstavku 13. člena se v drugem stavku črta besedilo za besedo »pritožba«, vejica pa se nadomesti s piko.
9. člen
V 16. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Če zakon določa, da je za odločanje o upravnih zadevah na določenem področju na prvi stopnji pristojno ministrstvo, in je v ministrstvu organiziran organ v sestavi za to področje, na prvi stopnji vodi postopek in odloča o upravni zadevi organ v sestavi ministrstva.«.
10. člen
V 19. členu se doda nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Ne glede na prejšnji odstavek, organi državne uprave, organizirani po teritorialnem načelu, odločajo v upravnih zadevah na območju celotne države v postopkih uvedenih na zahtevo stranke, če tako določa uredba vlade.«.
Dosedanji tretji odstavek postane četrti odstavek.
11. člen
Peti odstavek 20. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(5) V zadevah, ki se nanašajo na vodno plovilo ali zrakoplov, ultralahko oziroma drugo letalno napravo, in v zadevah, za katere je nastal povod za postopek na tovrstnem vodnem plovilu ali zrakoplovu, ultralahki ali drugi letalni napravi, se določi krajevna pristojnost po sedežu organa, ki je sicer pristojen za upravno zadevo.«.
12. člen
V tretjem odstavku 25. člena se črta drugi stavek.
13. člen
V prvem odstavku 26. člena se za 3. točko pika nadomesti s podpičjem in doda nova 4. točka, ki se glasi:
»4. med upravno enoto in ministrstvom.«.
V petem odstavku se črta besedilo »ali njemu ustrezen organ«.
Doda se nov sedmi odstavek, ki se glasi:
»(7) V drugih sporih o pristojnosti odloča organ, ki je pristojen za nadzor nad delom obeh ali vseh organov v sporu.«.
14. člen
V 32. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V primeru iz prejšnjega odstavka se za predstojnika šteje poslovodni organ, razen če splošni akt nosilca javnega pooblastila ne določa drugače.«.
15. člen
Za prvim odstavkom 33. člena se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) Ministrstvo lahko, kadar odloča na prvi stopnji, za posamezna dejanja v postopku, ki jih je treba opraviti izven sedeža ministrstva, zaprosi tisti državni organ, na katerega območju je treba dejanje opraviti.«.
Dosedanji drugi odstavek postane tretji odstavek.
16. člen
V 43. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi navesti, v čem je njen pravni interes.«.
17. člen
V 50. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Če med postopkom zaradi prenosa lastninske pravice ali drugih podobnih razlogov oseba pridobi možnost nastopati kot stranka v postopku, jo organ na to opozori in ji omogoči, da prevzame položaj stranke.
(3) Če pristojni organ pravni osebi pravnomočno prepove delovanje, se postopek nadaljuje v skladu s prvim odstavkom tega člena ali ustavi.«.
Dosedanji drugi odstavek, ki postane četrti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če postopka ni mogoče nadaljevati, organ ustavi postopek s sklepom, ki ga razglasi na oglasni deski in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.«.
18. člen
V prvem odstavku 51. člena se v prvem stavku za besedo »zadeve« doda besedilo »ali interes stranke«, v tretjem stavku se za besedo »deski« doda besedilo »in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje,«, zadnji stavek tega odstavka pa se črta.
19. člen
V 53. členu se doda nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Če stranka, ki stalno živi v tujini, uveljavlja v Republiki Sloveniji kakšno pravico v upravnem postopku, mora imeti pooblaščenca v tem postopku, če iz kakršnih koli razlogov ne more osebno sodelovati v postopku.«.
20. člen
V tretjem odstavku 54. člena se besedi »strokovna organizacija« nadomestita z besedilom »fizična ali pravna oseba«.
V četrtem odstavku se za besedilom »ki ni odvetnik« doda beseda »očitno«.
21. člen
V šestem odstavku 55. člena se na koncu doda stavek, ki se glasi:
»Organ zavrže vlogo s sklepom, zoper katerega je dovoljena pritožba.«
22. člen
V drugem odstavku 56. člena se za besedo »stranko« doda besedilo »ali pooblaščenca«.
23. člen
Tretji odstavek 58. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Preklic oziroma odpoved pooblastila velja od trenutka, ko se pisno ali ustno na zapisnik naznani, če ni v preklicu določen drugačen rok prenehanja, oziroma če je v postopku udeležena stranka z nasprotnim interesom, ko se odpoved ali preklic naznani tudi njej.«.
24. člen
V tretjem odstavku 59. člena se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo »če je to izrecno navedeno v pooblastilu.«.
25. člen
63. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Z vlogami so mišljene zahteve, predlogi, prijave, prošnje, pritožbe, ugovori in druga dejanja, s katerimi se posamezniki ali pravne osebe oziroma organizacije obračajo na organe.
(2) Vloga se lahko vloži v pisni obliki. Pisna vloga je vloga, ki je napisana ali natisnjena in lastnoročno podpisana (vloga v fizični obliki), ali vloga, ki je v elektronski obliki in je podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom. Pisna vloga se praviloma izroči neposredno organu, pošlje po pošti, po elektronski poti ali preko osebe, ki opravlja posredovanje vlog kot svojo dejavnost (poslovni ponudnik). Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge.
(3) Vloga se lahko vloži tudi na predpisanem ali drugače pripravljenem obrazcu. Ne glede na določbe drugih predpisov se za obrazce, predpisane zgolj v fizični obliki, šteje, da so z enako vsebino predpisani tudi v elektronski obliki.
(4) Pristojni organ vzpostavi za organe državne uprave in nosilce javnih pooblastil, ki izvajajo naloge iz državne pristojnosti, enotni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Ta informacijski sistem lahko pod pogoji, ki jih določi vlada, na podlagi pisnega dogovora uporabljajo tudi organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ki izvajajo naloge iz občinske pristojnosti.
(5) Pogoje in način vložitve vlog v elektronski obliki oziroma po elektronski poti, vročanje po elektronski poti ter organizacijo in delovanje informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje uredi vlada z uredbo.
(6) Vloga se lahko vloži tudi ustno pri organu na zapisnik.
(7) Vlada lahko z uredbo določi seznam vlog, ki se lahko vložijo tudi po telefonu ali elektronski poti brez varnega elektronskega podpisa s kvalificiranim potrdilom, in način identifikacije strank v teh primerih.
(8) Če je to potrebno za nemoteno delovanje informacijskega sistema za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, se lahko znotraj tega sistema posamezni vlogi določi računalniška identifikacijska številka.
(9) Overitelji, ki izdajajo kvalificirana potrdila, ki vsebujejo uradno dodeljene identifikacijske oznake, lahko od državnega organa, ki dodeljuje takšno oznako, zahtevajo preveritev pravilnosti takšne oznake tako, da mu posredujejo podatke o imetniku potrdila ali tretje osebe, na katero se nanašajo podatki v potrdilu, in takšno oznako ter zahtevajo odgovor organa o ujemanju posredovanih podatkov s podatki v uradni evidenci.«.
26. člen
64. člen se spremeni tako, da se glasi:
»Vloga se izroči organu, ki je pristojen za sprejem; vloži se lahko vsak delavnik med poslovnim časom, po elektronski poti pa ves čas.«.
27. člen
65. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Organ, ki je pristojen za sprejem vloge oziroma ustnega sporočila, je dolžan sprejeti vlogo v fizični obliki, ki se mu izroči, oziroma vzeti ustno sporočilo na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec in pri tem ugotoviti istovetnost vložnika, razen v primerih, ko je vložnik uradni osebi osebno znan.
(2) Uradna oseba, ki sprejme vlogo v fizični obliki, oziroma vzame ustno sporočilo na zapisnik, oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec, mora vložniku na njegovo ustno zahtevo potrditi prejem. Za tako potrdilo se taksa ne plača.
(3) Če organ ni pristojen za sprejem vloge v fizični obliki, za sprejem ustne vloge na zapisnik oziroma na predpisan ali drugače pripravljen obrazec, uradna oseba na to opozori vložnika in ga napoti k pristojnemu organu. Če vložnik kljub temu zahteva, da se njegova vloga ali ustno sporočilo sprejme, je uradna oseba dolžna to storiti. Tako vlogo organ s sklepom zavrže zaradi nepristojnosti.
(4) Če dobi organ po pošti, brzojavno ali po elektronski poti vlogo, ki je ni pristojen sprejeti, pa ni nobenega dvoma o tem, kateri organ jo je pristojen sprejeti, jo pošlje brez odlašanja pristojnemu organu oziroma sodišču in to sporoči stranki. Če organ, ki je dobil vlogo, ne more ugotoviti, kateri organ je zanjo pristojen, izda brez odlašanja sklep, s katerim zavrže vlogo zaradi nepristojnosti, in ga takoj pošlje stranki.
(5) Zoper sklep po tretjem in četrtem odstavku tega člena je dovoljena pritožba.
(6) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena ravna organ po prvem odstavku 129. člena tega zakona, če ugotovi, da se vloga ne nanaša na upravno zadevo.«.
28. člen
V prvem odstavku 66. člena se na koncu doda besedilo, ki se glasi: »Organ lahko na obrazcu vloge, ob sprejemu vloge ali z dopisom za dopolnitev vloge zahteva od stranke, da navede svojo uradno dodeljeno identifikacijsko številko, če je to potrebno zaradi identifikacije stranke ali zaradi pridobivanja podatkov iz uradnih evidenc.«.
V tretjem odstavku se besedilo »četrtem, petem in šestem odstavku 139. člena« nadomesti z besedilom »139. členu«.
V petem odstavku se črta beseda »lastnoročno«.
29. člen
67. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je vloga nepopolna ali nerazumljiva, je samo zaradi tega ni dovoljeno zavreči. Organ, mora v roku petih delovnih dni zahtevati, da se pomanjkljivosti odpravijo, in določiti vložniku rok, v katerem jo mora popraviti. Zahtevo v obliki dopisa za odpravo pomanjkljivosti se pošlje ali izroči vložniku, če je podal vlogo neposredno pri organu.
(2) Če stranka pomanjkljivosti odpravi v roku, se šteje, da je vloga vložena takrat, ko je bila vložena vloga, s katero so pomanjkljivosti odpravljene. Če stranka v tem roku pomanjkljivosti ne odpravi, organ s sklepom zavrže vlogo. Zoper ta sklep je dovoljena pritožba.
(3) Če dobi organ vlogo, ki ne izpolnjuje pogojev iz drugega odstavka 63. člena glede podpisa, pa dvomi, ali je vlogo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik, zahteva, naj stranka tako prejeto vlogo potrdi s pisno potrditvijo, razen če gre za primer iz sedmega odstavka 63. člena tega zakona. Če stranka ne ravna tako v določenem ji roku, organ ravna po prejšnjem odstavku.
(4) Enako kot v prejšnjem odstavku ravna organ tudi, če podvomi v pristnost podpisa na pisni vlogi, ki je ni prejel osebno od vložnika.«.
30. člen
68. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vloga je vložena pravočasno, če jo pristojni organ prejme, preden izteče rok. Če je vloga poslana po elektronski poti, se šteje za pravočasno, če jo je pred iztekom roka prejel informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.
(2) Če se vloga pošlje priporočeno po pošti, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan oddaje na pošto.
(3) Za osebe, ki so v vojaški službi, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan, ko te osebe izročijo vlogo vojaški enoti oziroma poveljstvu. To velja tudi za civilne osebe, ki službujejo v Slovenski vojski, če v kraju, kjer službujejo, ni redne pošte.
(4) Za osebe, ki jim je vzeta prostost, se za dan, ko je organ prejel vlogo, šteje dan, ko te osebe izročijo vlogo upravi zavoda, v katerem so. Uprava zavoda, ki sprejme vlogo, mora vložniku na njegovo ustno zahtevo potrditi prejem. Za tako potrdilo se taksa ne plača.
(5) Če je sicer pravočasno vložena vloga nepopolna ali nerazumljiva, pa vložnik pomanjkljivosti odpravi v roku, ki ga je določila uradna oseba, se šteje, da je vloga pravočasna.«.
31. člen
V drugem odstavku 73. člena se na koncu doda stavek, ki se glasi:
»Ob sporočilu organu je treba predložiti dokazilo, ki opravičuje izostanek, razen če to ni mogoče. Če stranka dokazila ne predloži, čeprav bi bilo to mogoče, se šteje, da izostanek ni opravičen.«
32. člen
Prvi in drugi odstavek 74. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) O ustni obravnavi, o ustnih izjavah strank ali drugih oseb in o drugih pomembnejših dejanjih v postopku se sestavi zapisnik.
(2) O uradnih zapažanjih in ugotovitvah, ustnih navodilih in sporočilih ter okoliščinah, ki se tičejo samo notranjega dela organa, pri katerem se vodi postopek, se praviloma ne sestavi zapisnika: o tem uradna oseba napiše uradni zaznamek z navedbo kraja in datuma ter ga podpiše. Podpis ni obvezen, če se podatki o času in kraju zaznamka v elektronski obliki ter uradni osebi, ki ga je sestavila, samodejno evidentirajo v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.«.
33. člen
V 76. členu se spremenijo prvi, drugi, tretji, sedmi in osmi odstavek tako, da se glasijo:
»(1) V zapisnik se vpiše:
– ime in sedež organa, ki opravlja dejanje,
– kraj, dan in ura dejanja in zadeva, v kateri se dejanje opravlja in
– osebna imena uradnih oseb, navzočih strank in njihovih zastopnikov ali pooblaščencev.
(2) Zapisnik mora obsegati natančen in kratek potek ter vsebino v postopku opravljenega dejanja in danih izjav. Pri tem se mora zapisnik omejiti na tisto, kar se tiče same zadeve, ki je predmet postopka. V zapisniku se navedejo vse listine in drugi dokazi, ki so bili v kakršenkoli namen uporabljeni pri dejanju. Če je treba, se te listine oziroma drugi dokazi priložijo zapisniku.
(3) Izjave strank, prič, izvedencev in drugih udeležencev v postopku, ki so pomembne za odločitev, se zapišejo v zapisnik dobesedno v prvi osebi. V zapisnik se vpišejo tudi vsi sklepi, ki se izdajo med dejanjem.
(7) Če se med dejanjem napravijo ali preskrbijo načrti, skice, risbe, fotografije in temu podobno, se priložijo zapisniku in v njem natančno navedejo.
(8) Če narava upravne zadeve tako zahteva, se zapisnik v določenih zadevah lahko piše tudi v obliki knjige ali kakšne drugačne evidence.«.
Dodata se nova deveti in deseti odstavek ki se glasita:
»(9) Zapisnik se lahko narekuje v elektronski nosilec zvoka. V tem primeru uradna oseba, ki vodi postopek, ob koncu dejanja pozove udeležence, da v elektronski nosilec zvoka izjavijo, da so z vsebino zapisnika seznanjeni, in ali se z njo strinjajo oziroma ali imajo kakšne pripombe.
(10) Pisni odpravek zapisnika iz prejšnjega odstavka mora biti sestavljen v osmih dneh in poslan vsem osebam, udeleženim pri dejanju, z dopisom, da lahko v nadaljnjih osmih dneh ugovarjajo zoper morebitno nepravilnost prepisa. Če v osmih dneh ne dajo pripomb na zapisnik, se šteje, da nanj nimajo pripomb. Na to jih je treba v dopisu posebej opozoriti.«.
34. člen
Prvi odstavek 77. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Zapisnik mora biti sestavljen pravilno in čitljivo; v njem se ne sme nič izbrisati. Ročno pisani zapisnik je treba na zahtevo stranke prepisati in opremiti z žigom in podpisom, mesta, ki so bila do sklenitve zapisnika prečrtana, morajo ostati čitljiva; overi jih s svojim podpisom uradna oseba, ki vodi postopek.«.
35. člen
Četrti odstavek 78. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Če ima zapisnik v fizični obliki več strani, se te označijo z zaporednimi številkami, vsako stran pa overi na koncu s svojim podpisom uradna oseba, ki vodi dejanje postopka, in podpiše tisti, čigar izjava je zapisana na koncu strani.«.
Peti, šesti in sedmi odstavek se črtajo.
36. člen
79. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dopolnitve že sklenjenega zapisnika se podpišejo in overijo.
(2) Če tisti, ki bi moral podpisati zapisnik, ne zna ali ne more pisati, ga podpiše nekdo, ki zna pisati in je seznanjen z vsebino zapisnika ter se tudi sam podpiše. Tega ne more storiti uradna oseba, ki vodi postopek, in tudi ne zapisnikar.
(3) Če kdo noče podpisati zapisnika ali odide, preden je zapisnik sklenjen, se to vpiše v zapisnik in navede, zakaj ga ni hotel podpisati.«.
37. člen
V prvem odstavku 81. člena se črta drugi stavek.
38. člen
Naslov podpoglavja pred 82. členom se spremeni tako, da se glasi: »4. Pregled dokumentov, obvestila o poteku postopka in dostop do informacij javnega značaja«, 82. člen pa se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Stranke imajo pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis.
(2) Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist.
(3) V skladu z zakonom, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, lahko, ne glede na določbe tega zakona, vsakdo ustno ali pisno zahteva od organa, da mu omogoči dostop do informacij javnega značaja v posameznih upravnih zadevah.
(4) Pregled in prepis dokumentov se lahko zahteva tudi ustno. Od osebe iz prejšnjega odstavka sme organ v primeru dvoma zahtevati, naj pisno ali ustno na zapisnik obrazloži svojo pravno korist.
(5) Če se v postopku uporabljajo podatki iz informatiziranih evidenc ter drugi podatki in zapisi v elektronski obliki, se ti štejejo za dokument v tej zadevi. Če so bili v postopku uporabljeni dokumenti, ki vsebujejo tajne podatke in so bili uporabljeni kot podlaga za odločitev, jih imajo stranke pravico vpogledati.
(6) Ne morejo se pregledovati in ne prepisovati zapisnik o posvetovanju in glasovanju in osnutki odločb.
(7) Stranka, prizadeti državni organi in vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist, imajo pravico zahtevati obvestila o poteku postopka.
(8) Zoper sklep o zavrnitvi zahtev iz prejšnjih odstavkov je dovoljena pritožba.
(9) Stranke imajo pravico v informacijskem sistemu za obveščanje in vročanje spremljati potek postopka.
(10) Če je zadržano izvrševanje predpisa s strani pristojnega organa, mora organ v roku 15 dni o tem pisno obvestiti stranke, ki uveljavljajo svoje pravice ali se jim nalagajo obveznosti.«.
39. člen
83. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Dokumenti se vročijo po pošti ali po elektronski poti, ali pa jih vroča organ po svoji uradni osebi, po pravni ali fizični osebi, ki opravlja vročanje dokumentov v fizični obliki ali po elektronski poti kot svojo dejavnost. Tistega, ki mu je treba vročiti dokument, je samo izjemoma dovoljeno povabiti zato, da ga prevzame, če to zahteva narava ali pomen dokumenta, ki ga je treba vročiti.
(2) Stranka lahko organu sporoči, da želi vročitev dokumentov po elektronski poti. Če stranka zahtevo za uvedbo postopka organu pošlje v elektronski obliki, se šteje, dokler ne sporoči drugače, da želi vročanje v elektronski obliki. Stranka lahko tudi zahteva vročanje dokumentov v fizični obliki.
(3) Če se načina vročitve ne določi po prejšnjem odstavku, način vročitve določi organ, čigar dokument je treba vročiti.
(4) Uradna oseba odredi, da se odločbe, sklepi ter drugi dokumenti, v katerih je določen rok in se pošiljajo naslovniku v fizični obliki, vročijo po določbah tega zakona.«.
40. člen
86. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Vročitev po elektronski poti se opravi preko informacijskega sistema pravne ali fizične osebe, ki opravlja vročanje dokumentov po elektronski poti kot svojo dejavnost.
(2) Sistem iz prejšnjega odstavka samodejno pošlje naslovniku elektronsko sporočilo, v katerem navede, da se v informacijskem sistemu nahaja dokument in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh.
(3) Naslovnik dokument prevzame iz informacijskega sistema iz prvega odstavka tako, da z uporabo kvalificiranega potrdila za varen elektronski podpis dokaže svojo istovetnost, presname dokument v elektronski obliki in elektronsko podpiše vročilnico.
(4) Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka, informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje dokument izbriše in pošlje naslovniku in organu elektronsko sporočilo, da je dokument izbrisan iz informacijskega sistema in ga lahko prevzame pri organu, ki je odredil vročitev.
(5) Informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje o vročitvi obvesti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico v elektronski obliki.«.
41. člen
Naslov pred 87. členom se spremeni tako, da se glasi »2. Osebno vročanje«, 87. člen pa se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, pri čemer se za osebno vročitev šteje tudi vročitev v skladu s 86. členom tega zakona. Drugi dokumenti se vročajo v skladu z zakonom, ki ureja poštne storitve.
(2) O vročitvi je treba obvestiti organ, ki je vročitev odredil, z vročilnico.
(3) Če se vročitev ne da opraviti tako, kot je določeno v prvem odstavku tega člena, pusti vročevalec v poštnem predalčniku, na vratih stanovanja, poslovnega prostora ali delavnice oziroma na drugem primernem mestu pisno sporočilo, v katerem navede, kje se dokument nahaja in da ga mora naslovnik prevzeti v 15 dneh. Na sporočilu in na samem dokumentu, ki bi ga bil moral vročiti, navede vročevalec vzrok take vročitve in dan, ko je sporočilo nalepil na vrata oziroma pustil na drugem primernem mestu, ter se podpiše.
(4) Vročitev po prejšnjem odstavku tega člena velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15 dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument iz prvega odstavka tega člena v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Kolikor stranka nima predalčnika ali je ta neuporaben, vročevalec vrne pošiljko pošiljatelju. Naslovnik mora biti s pisnim sporočilom iz prejšnjega odstavka obveščen o posledicah takega vročanja.
(5) Stranka lahko dokazuje odsotnost iz tretjega odstavka tega člena. Če odsotnost dokaže, lahko uveljavlja pravico do vrnitve v prejšnje stanje.«.
42. člen
V četrtem odstavku 88. člena se obakrat črta besedi »v redu«.
43. člen
Tretji odstavek 89. člena se črta.
Dosedanji četrti, peti in šesti odstavek postanejo tretji, četrti in peti odstavek.
44. člen
Naslov podpoglavja pred 91. členom se spremeni tako, da se glasi: »c) Vročanje državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti«.
45. člen
V 91. členu se spremenita prvi in tretji odstavek tako, da se glasita:
»(1) Državnim organom, organom samoupravnih lokalnih skupnosti, pravnim osebam in fizičnim osebam, registriranim za opravljanje dejavnosti, se vroča tako, da se dokument izroči uradni osebi oziroma osebi, ki je določena za sprejemanje dokumentov, če ni za posamezne primere drugače določeno.
(3) Vročanje po elektronski pošti se opravi tako, da se sporočilo iz drugega odstavka 86. člena pošlje na javno objavljen elektronski naslov državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti, pravne ali fizične osebe, registrirane za opravljanje dejavnosti oziroma na naslov, ki ga na svoji vlogi ta navede.«.
46. člen
Prvi in drugi odstavek 92. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Osebam v državi, ki uživajo diplomatsko imuniteto, se vročijo dokumenti preko ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, če ni v mednarodni pogodbi drugače določeno.
(2) Fizičnim in pravnim osebam v tujini se lahko vroča neposredno ali po diplomatski poti, razen, če mednarodna pogodba ne določa drugače.«.
47. člen
Drugi odstavek 93. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Vročitev je opravljena, ko uprava zavoda vroči dokument naslovniku.«.
48. člen
V 94. členu se na koncu prvega stavka pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.«
V zadnjem stavku se za besedo »deski«, doda besedilo ki se glasi: »in objave v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje«, besedilo »javnih glasilih oziroma drugih sredstvih javnega obveščanja« pa se nadomesti z besedilom »javnih občilih«.
49. člen
Drugi in tretji odstavek 96. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(2) Če tega ne stori in vročevalec kljub poizvedovanju ne more zvedeti, kam se je odselil, odredi organ, ki vodi postopek, naj se vse nadaljnje vročitve v postopku za to stranko opravljajo tako, da se dokument objavi na oglasni deski tega organa in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.
(3) Vročitev velja za opravljeno po izteku 15 dni od dneva, ko je bil dokument objavljen na oglasni deski organa, ki vodi postopek, oziroma objavljen v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje.«.
50. člen
V prvem odstavku 97. člena se besedilo »Potrdilo o vročitvi (vročilnico)« nadomesti z besedo »Vročilnico«.
V tretjem odstavku se beseda »izročitve« nadomesti z besedo »vročitve«.
Četrti odstavek se črta.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek, doda pa se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Minister, pristojen za upravo, predpiše obliko in vsebino ovojnice in vročilnice za osebno vročanje v fizični obliki ter obliko in način elektronskega vročanja v upravnem postopku.«.
51. člen
V prvem odstavku 102. člena se za besedo »ustna« doda besedi »ali videokonferenčna«.
Drugi odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Organ mora na narok najmanj osem dni pred njegovim razpisom povabiti stranke in druge osebe, za katere ugotovi, da je potrebna njihova navzočnost. Skupaj z vabilom pošlje stranki vlogo, ki je bila razlog za določitev naroka. V primeru videokonferenčne obravnave v vabilu navede kraj, prostor in čas naroka ter druge potrebne tehnološke podatke za videokonferenčno obravnavo. V vabilu na narok za videokonferenčno obravnavo pa organ navede, da se vsi, ki se ne želijo ali ne morejo vključiti v videokonferenčno obravnavo, lahko oglasijo na kraju in v prostoru, navedenem v vabilu in sodelujejo osebno. Če je organ začel postopek po uradni dolžnosti, navede v vabilu za narok, kakšno dejanje se bo opravilo na naroku.«.
52. člen
V 105. členu se črta tretji odstavek, dosedanji četrti odstavek pa postane tretji odstavek.
53. člen
V prvem odstavku 107. člena se črta besedilo v oklepaju.
54. člen
V prvem odstavku 114. člena se za drugim stavkom doda nov stavek, ki se glasi:
»Če v postopek vstopi stranski udeleženec, krije svoje stroške, če s svojim zahtevkom ni uspel. Če pa je s svojim zahtevkom uspel, krije stroške stranka, na zahtevo katere se je postopek začel, razen osebnih stroškov.«.
Šesti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Če se postopek ustavi zaradi umika zahteve ali pravnega sredstva stranke, na zahtevo katere je bil postopek uveden, trpi stranka vse stroške, ki so nastali do ustavitve postopka.«.
55. člen
V drugem odstavku 115. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Stroške, ki nastanejo zaradi zavarovanja dokazov na zahtevo stranke in zaradi izvedbe dokaza z izvedencem na zahtevo stranke, krijejo stranke v skladu z določili tretjega odstavka 189. člena.«.
56. člen
118. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) V odločbi odloči organ o stroških postopka, kdo trpi stroške postopka, koliko znašajo ter komu in v katerem roku jih je treba plačati.
(2) Če organ na drugi stopnji zavrže ali zavrne pravno sredstvo ali sam odloči o zadevi, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim.
(3) Če se postopek konča s sklepom, se o stroških odloči v tem sklepu. Če organ ne odloči o stroških, mora v tem sklepu navesti, da bo odločil o stroških v posebnem sklepu.
(4) Če organ ne odloči o stroških v odločbi, mora v odločbi navesti, da bo izdal o stroških poseben sklep.
(5) Če se pred uvedbo postopka izvede zavarovanje dokazov, pa se postopek ne začne v 30 dneh po tem dejanju, odloči o stroških izvedbe zavarovanja dokaza organ s sklepom.
(6) Zoper sklep o stroških postopka je dovoljena pritožba.«.
57. člen
V prvem odstavku 119. člena se v drugem stavku besedilo »posebne nagrade« nadomesti z besedilom »plačila za opravljeno storitev«.
V drugem odstavku se črta besedilo »oziroma nagrado«.
58. člen
120. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Minister, pristojen za upravo, natančneje uredi način zaračunavanja in izplačevanja stroškov postopkov. Določi tudi podrobnejša merila za izvajanje 122. člena glede oprostitve plačila stroškov, obročnega plačila ali njegovega odloga.
(2) Minister, pristojen za upravo, uredi tudi povračila stroškov, izdatkov in izgubljenega zaslužka pričam, izvedencem in tolmačem ter način zaračunavanja ter izplačevanja teh povračil, kot tudi nadomestitev stroškov v primeru oprostitve plačila stroškov.«.
59. člen
V tretjem odstavku 122. člena se črta beseda »takse« in vejica.
60. člen
V 126. členu se drugi odstavek črta.
61. člen
Drugi odstavek 127. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Upravni postopek na zahtevo stranke je uveden z dnem vložitve zahteve stranke, če ne gre za primere iz 129. člena tega zakona.«.
62. člen
V prvem odstavku 129. člena se v 2. točki beseda »vlagatelj« zamenja z besedo »vložnik«, 4. točka pa se spremeni tako, da se glasi:
»4. če se o isti upravni zadevi že vodi upravni ali sodni postopek, ali je bilo o njej že pravnomočno odločeno, pa je stranka z odločbo pridobila kakšne pravice, ali so ji bile naložene kakšne obveznosti. Enako ravna tudi, če je bila izdana zavrnilna odločba in se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, ni spremenilo.«.
63. člen
Prvi odstavek 133. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Ko je postopek uveden, lahko stranka do izdaje odločbe na prvi stopnji razširi ali spremeni postavljeni zahtevek ne glede na to, ali ima razširjeni oziroma spremenjeni zahtevek isto pravno podlago ali ne, če se tak zahtevek opira na iste bistvene sestavine dejanskega stanja in, če je organ pristojen za njegovo reševanje.«.
64. člen
Drugi odstavek 134. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če stranka uveljavlja svoj zahtevek nasproti drugi stranki, lahko umakne zahtevek do ustne obravnave, na ustni obravnavi pa le, če stranka z nasprotnim interesom še ni začela obravnavati glavne zadeve; če pa jo je že začela obravnavati, ga lahko umakne le, če v to privoli stranka z nasprotnim interesom, ki se mora o tem izreči v osmih dneh. Če se v osmih dneh ne izreče, se šteje, da je v umik privolila.«.
65. člen
V 136. členu se prvi odstavek črta.
66. člen
V četrtem odstavku 139. člena se v drugem stavku za besedo »podatke« doda beseda »brezplačno«.
Peti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(5) Uradna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba v skladu s prejšnjima odstavkoma priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo.«.
Za petim odstavkom se dodata nova šesti in sedmi odstavek, ki se glasita:
»(6) Določbe prejšnjega odstavka se uporabljajo tudi v postopku, uvedenem po uradni dolžnosti, v katerem se odloča o pravici stranke.
(7) Določbe petega in šestega odstavka tega člena se štejejo za zadostno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov v smislu zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ne glede na to, ali posebni (materialni) zakoni za posamezne vrste upravnih postopkov vsebujejo takšno podlago.«.
Dosedanji šesti odstavek postane osmi odstavek.
67. člen
V prvem odstavku 142. člena se v drugem stavku pika nadomesti z vejico in doda besedilo »ki zadrži izvršitev sklepa.«.
V drugem odstavku se doda nov prvi stavek, ki se glasi:
»Oseba, ki zahteva udeležbo v postopku, mora v svoji vlogi določno navesti, v čem je njen pravni interes, in, če je mogoče, predložiti tudi dokaze.«.
68. člen
143. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Organ pred začetkom ugotovitvenega postopka povabi k udeležbi v postopku osebe, za katere ugotovi, da imajo pravni interes za udeležbo v postopku.
(2) Če organ ne more ugotoviti katere osebe imajo pravni interes za udeležbo v postopku, povabi k udeležbi v postopku z javnim naznanilom, ki ga objavi na oglasni deski organa in na krajevno običajen način.
(3) V vabilu k udeležbi navede organ rok, v katerem je mogoče priglasiti udeležbo v postopku. Ta rok ne sme biti krajši od osem dni.
(4) Če oseba, ki jo je organ povabil, ne priglasi udeležbe v postopku v roku, lahko priglasi udeležbo v skladu s 142. členom tega zakona do izdaje odločbe. Če oseba ne zahteva udeležbe v postopku, ji organ te udeležbe ni dolžan zagotoviti.
(5) Če stranka, ki je vložila zahtevo, zahtevi priloži pisno izjavo osebe, ki ima pravni interes za udeležbo v postopku, iz katere jasno in nedvoumno izhaja, da ta oseba v zadevi nima nasprotujočega interesa, organu ni treba vabiti te osebe k udeležbi v postopku. Takšna oseba lahko zahteva udeležbo do konca postopka na prvi stopnji v skladu s 142. členom tega zakona.
(6) Če oseba, ki je bila pravilno vabljena k stranski udeležbi in opozorjena na posledice, do izdaje odločbe na prvi stopnji ni pravilno priglasila stranske udeležbe, ne more uveljavljati pravnih sredstev zoper odločbo.
(7) Osebi, ki zatrjuje, da ji ni bila dana možnost udeležbe v postopku, čeprav je imela to pravico, se na njeno zahtevo vroči odločba, če zahteva vročitev v 30 dneh od dneva, ko je izvedela za izdajo odločbe.«.
69. člen
Tretji in četrti odstavek 146. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(3) Uradna oseba, ki vodi postopek, mora stranki na ustni obravnavi ali izven ustne obravnave pisno oziroma ustno na zapisnik omogočiti:
1. da se izreče o vseh okoliščinah in dejstvih, ki so bila navedena v ugotovitvenem postopku;
2. da se izreče o predlogih in ponujenih dokazih;
3. da sodeluje pri izvedbi dokazov;
4. da postavlja vprašanja drugim strankam, pričam in izvedencem in
5. da se seznani z uspehom dokazovanja ter se o tem izreče.
(4) Pristojni organ ne sme izdati odločbe, preden ne da stranki možnosti, da se izreče o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembna za izdajo odločbe.«.
70. člen
V tretjem odstavku 151. člena se zadnji stavek spremeni tako, da se glasi:
»Če dokazila ni predložila katerakoli druga stranka v postopku, organ nadaljuje postopek in odloči o zadevi.«.
71. člen
V 152. členu se drugič uporabljena beseda »oziroma« nadomesti z besedo »ali«.
72. člen
V prvem odstavku 153. člena se na koncu 1. točke doda besedilo »organ v takem primeru obvesti morebitne pravne naslednike o možnosti vstopa v postopek in jim vroči sklep;«.
Na koncu 2. točke se doda naslednje besedilo »organ v tem primeru vroči sklep o prekinitvi postopka skrbstvenemu organu;«.
V 3. točki se za besedo »pooblaščenca« doda besedilo »ali zakonitega zastopnika«; na koncu te točke pa doda besedilo »organ v tem primeru vroči sklep o prekinitvi postopka skrbstvenemu organu, v primeru pravnih oseb pa se o tem obvesti organ za imenovanje zakonitega zastopnika;«.
Na koncu 4. točke se doda besedilo »sklep se vroči stečajnemu dolžniku;«.
73. člen
V 154. členu se dodata nova drugi in tretji odstavek, ki se glasita:
»(2) Če pri organu obstajajo ustrezne tehnološke možnosti, lahko uradna oseba na predlog strank razpiše namesto ustne videokonferenčno obravnavo.
(3) Za videokonferenčno obravnavo se smiselno uporabljajo določbe tega zakona o ustni obravnavi.«.
74. člen
V drugem odstavku 155. člena se 4. točka spremeni tako, da se glasi:
»4. če je treba obravnavati okoliščine, ki pomenijo tajnost podatkov v skladu z zakonom, ki ureja tajnost podatkov, ali poslovno in poklicno tajnost.«.
V četrtemu odstavku se pred piko vstavi besedilo »in v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje«.
75. člen
V prvem odstavku 163. člena se besedilo »pretresti in dognati« nadomesti z besedo »ugotoviti«.
V drugem odstavku se črta beseda »opiše«; besedilo »v glavnih črtah« pa se nadomesti z besedo »povzame«.
76. člen
V 164. členu se dodata nova tretji in četrti odstavek, ki se glasita:
»(3) Dejansko stanje se lahko ugotavlja tudi na podlagi podatkov v informatiziranih evidencah.
(4) Podatki iz evidenc prejšnjega odstavka se štejejo za del dokumenta, čeprav se v njem v pisni oziroma listinski obliki ne nahajajo. V zapisnik se vpiše, kje so ti podatki dostopni. Če se v postopku ne vodi zapisnik, se o tem sestavi uradni zaznamek.«.
77. člen
Tretji odstavek 169. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) V postopku dokazovanja je mikrofilmska ali elektronska kopija listine oziroma reprodukcija te kopije izenačena z listino iz prvega odstavka tega člena, če je takšno mikrofilmsko ali elektronsko kopijo oziroma reprodukcijo te kopije izdal državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnih pooblastil.«.
Četrti odstavek se črta.
78. člen
V drugem odstavku 171. člena se za besedo »mikrofilmska« dodata besedi »ali elektronska«.
79. člen
173. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Listine, ki so dokaz, predložijo stranke ali pa jih preskrbi organ, ki vodi postopek. Stranka predloži listino v izvirniku, mikrofilmski kopiji listine ali reprodukciji te kopije ali v overjenem prepisu, lahko pa jo priloži tudi v navadnem prepisu ali kot mikrofilmsko, elektronsko kopijo ali fotokopijo ali reprodukcijo te kopije.
(2) Za predloženo listino se šteje tudi sporočilo organu, kje se v informatizirani bazi ali evidenci nahaja zapis, če gre za javno evidenco ali za drugo evidenco, če je organu dosegljiva.
(3) Če predloži stranka listino v prepisu, kot fotokopijo ali kot elektronsko kopijo, lahko zahteva uradna oseba, ki vodi postopek, naj pokaže izvirno listino. Uradna oseba ugotovi, ali se prepis oziroma kopija ujema z izvirnikom. To ugotovitev zaznamuje na prepisu oziroma kopiji; ta zaznamek se ne šteje za upravno overitev in se zanj ne plača taksa.«.
80. člen
Za 177. členom se doda novo podpoglavje z naslovom, ki se glasi:
»2.a Upravna overitev lastnoročnih podpisov, prepisov in kopij
a) Splošno o overitvi«.
81. člen
178. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Upravna overitev lastnoročnega podpisa je potrditev njegove pristnosti. Overitev prepisa ali kopije pa potrditev istovetnosti prepisa, fizične ali elektronske kopije z izvirno listino.
(2) Z upravno overitvijo se ne potrjuje resničnost podatkov v listini.
(3) Ne glede na določbe drugih predpisov se šteje, da je upravna overitev lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije, glede postopkov po tem zakonu, enakovredna notarski overitvi lastnoročnega podpisa, prepisa ali kopije.«.
82. člen
Za 178. členom se dodajo novi 178.a, 178.b, 178.c, 178.d, 178.e, 178.f, 178.g in 178.h člen z naslovoma oddelkov pred 178.b členom in pred 178.e členom, ki se glasijo:
»178.a člen
(1) Overitev opravi uradna oseba upravne enote ne glede na bivališče ali sedež osebe, ki to zahteva.
(2) Overitev listine, potrebne v konkretnem upravnem postopku, opravi uradna oseba organa, pred katerim se vodi postopek.
b) Overitev lastnoročnega podpisa
178.b člen
(1) Pristnost lastnoročnega podpisa dokaže predlagatelj listine tako, da pred uradno osebo lastnoročno podpiše listino ali da prizna podpis, ki je že na listini, za svoj. Istovetnost predlagatelja listine ugotovi uradna oseba na podlagi veljavne javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, razen v primerih, ko je predlagatelj uradni osebi osebno znan. Uradna oseba morebitno pooblaščenost predlagatelja za zastopanje ugotavlja na podlagi overjenega pooblastila ali podatkov iz uradne evidence.
(2) Overitev podpisa se potrdi na izvirni listini z navedbo datuma overitve, oznake, s katero je overitev podpisa evidentirana pri organu, z navedbo vrste in oznake uradnega osebnega dokumenta ter s podpisom uradne osebe in z žigom.
178.c člen
(1) Kadar se overja podpis ali ročno znamenje slepih ali tistih, ki ne znajo brati, prebere predlagatelju uradna oseba listino, na kateri naj se overi podpis ali ročno znamenje.
(2) Kadar se overja podpis ali ročno znamenje gluhih, ki ne znajo brati, prebere predlagatelju sodni tolmač listino, na kateri naj se overi podpis ali ročno znamenje.
(3) Kadar se overja podpis ali ročno znamenje tistih, ki ne razumejo jezika, v katerem je listina napisana, prevede predlagatelju vsebino listine uradna oseba ali sodni tolmač.
(4) Tak način overitve je treba navesti v potrdilu o overitvi.
178.d člen
Če uradna oseba ne razume jezika, v katerem je listina napisana, lahko odredi, da prevede listino sodni tolmač. Če je listina prevedena, se to navede v potrdilu o overitvi.
c) Overitev prepisa ali kopije
178.e člen
(1) Prepis ali fizično kopijo (fotokopijo), ki naj se overi, je treba skrbno primerjati z izvirno listino. Prepis se mora ujemati z izvirno listino tudi v pravopisu, ločilih in okrajšavah.
(2) V potrdilu o overitvi se navede oznaka, datum overitve, število pol oziroma listov izvirne listine in prepisa ali kopije. Potrdilo podpiše in žigosa uradna oseba, ki opravi overitev.
178.f člen
(1) Elektronsko (skenirano) kopijo pripravi uradna oseba na podlagi izvirne listine.
(2) Uradna oseba opravi overitev tako, da skupaj z elektronsko kopijo navede oznako, datum overitve, število pol oziroma listov izvirne listine in prepisa ali kopije ter oboje elektronsko podpiše.
178.g člen
Kadar se overi prepis samo enega dela listine ali izpisek iz kake listine, mora biti prepis oziroma kopija takšna, da je iz nje razvidno, kateri deli listine so vsebovani in kateri izpuščeni.
178.h člen
Če uradna oseba, ki overja prepis ali kopijo, ne razume jezika, v katerem je listina napisana, lahko odredi, da primerja prepis ali kopijo z izvirno listino sodni tolmač.«.
83. člen
V 179. členu se črtata peti in šesti odstavek.
84. člen
V 180. členu se črtata drugi in tretji odstavek.
85. člen
Za 180. členom se doda nov 180.a člen, ki se glasi:
»180.a člen
(1) Če organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila oziroma druge listine iz 179. člena, mora v roku 15 dni izdati odločbo, če ni v predpisu, s katerim je bila vzpostavljena uradna evidenca drugače določeno.
(2) Če organ zavrne zahtevo za izdajo potrdila oziroma druge listine iz 180. člena, mora v roku 30 dni izdati odločbo.
(3) Če organ ni izdal potrdila, druge listine ali odločbe iz prejšnjih odstavkov, se po preteku rokov šteje, da je zahtevo zavrnil. Zoper to je dovoljena pritožba.
(4) Če stranka na podlagi dokazov, s katerimi razpolaga, zatrjuje, da potrdilo oziroma druga listina, ki ji je bila izdana na podlagi 179. ali 180. člena tega zakona ni v skladu s podatki iz uradne evidence, lahko zahteva spremembo potrdila oziroma druge listine. Organ mora v roku 15 dni izdati spremenjeno potrdilo oziroma drugo listino oziroma odločbo, s katero zavrne zahtevek za spremembo oziroma za novo potrdilo ali drugo listino.«.
86. člen
V prvem odstavku 183. člena se v 2. točki za besedo »poslovno« vejica nadomesti z besedo »ali«, besedilo »umetniško ali znanstveno« pa se črta;
V četrtem odstavku se črta besedilo »uradne, državne ali vojaške«, za besedo »tajnosti« se doda besedilo »v skladu z zakonom,«.
87. člen
V drugem odstavku 189. člena se črta drugi stavek.
Doda se nov tretji odstavek, ki se glasi:
»(3) Predujem oziroma strošek izvedbe dokaza z izvedencem bremeni tisto stranko, ki ima močnejši pravni interes za izvedbo dokaza, oziroma stranko, ki je zahtevala uvedbo postopka. Če ima več strank interes, da se izvede dokaz z izvedencem, bremeni predujem oziroma strošek izvedbe dokaza vse te stranke v sorazmernem deležu.«.
88. člen
V prvemu odstavku 190. člena se na koncu odstavka doda nov stavek, ki se glasi:
»O tem je treba izdati pisni sklep, v katerem se opredeli naloge izvedenca in določi rok za njihovo izvedbo.«.
89. člen
V drugem odstavku 197. člena se besedilo za besedo »postopek« črta; vejica za besedo »postopek« se nadomesti s piko.
90. člen
V drugem odstavku 206. člena se vejica nadomesti s piko, besedilo »ki pa ne prekine postopka« pa se črta.
91. člen
V tretjem odstavku 207. člena se besedilo »predpisom lokalne skupnosti« nadomesti z besedilom »odlokom samoupravne lokalne skupnosti«.
92. člen
209. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če je v zakonu ali odloku samoupravne lokalne skupnosti določeno, da odloča en organ v soglasju z drugim organom, se zahteva soglasje vnaprej tako, da organ, ki zahteva soglasje, sporoči drugemu organu, kakšen je zahtevek stranke, oziroma, če gre za postopek po uradni dolžnosti, kakšno odločbo namerava izdati, ter zahteva, da naj zaprošeni organ svoje soglasje ali razloge za odklonitev soglasja pisno sporoči.
(2) Organ, ki izda odločbo, mora v svoji odločbi navesti akt, s katerim je drugi organ dal soglasje ali ga odrekel oziroma navesti, da drugi organ v predpisanem roku ni niti dal soglasja niti ga odrekel.
(3) Določba prvega odstavka tega člena velja tudi takrat, kadar je v zakonu predpisano, da odloča en organ z odobritvijo, potrditvijo ali dovoljenjem drugega organa ipd.
(4) Če je z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določeno, da mora pristojni organ pred izdajo odločbe zahtevati mnenje drugega organa, sme izdati odločbo šele potem, ko dobi mnenje.
(5) Organ, čigar soglasje ali mnenje je potrebno za odločbo, mora dati soglasje oziroma mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo od njega to zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti da daje soglasje niti da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal; če pa ne da nobenega mnenja, izda pristojni organ odločbo tudi brez mnenja.«.
93. člen
Naslov pred 210. členom se spremeni tako, da se glasi: »2. Oblika, način izdaje in sestavni deli odločbe«, v 210. členu pa se prvi, tretji in peti odstavek spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Vsaka odločba mora biti označena kot taka. Izjemoma se lahko z zakonom ali odlokom samoupravne lokalne skupnosti določi, da je lahko odločba tudi drugače poimenovana.
(3) Pisna odločba obsega: uvod, naziv, izrek (dispozitiv), obrazložitev, pouk o pravnem sredstvu, ter, če se izda v fizični obliki, podpis uradne osebe in žig organa, oziroma če se izda v elektronski obliki, varna elektronska podpisa uradne osebe in organa, overjena s kvalificiranim potrdilom; če je varen elektronski podpis uradne osebe overjen s kvalificiranim potrdilom, ki vsebuje tudi navedbo organa, varen elektronski podpis organa ni potreben. V primerih, za katere tako določa zakon ali na podlagi zakona izdan predpis, posamezni deli v odločbi niso obvezni. Če se odločba izdela samodejno, ima lahko namesto podpisa in žiga faksimile.
(5) Odločbo je treba vročiti stranki v izvirniku.«.
94. člen
Tretji odstavek 211. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Organ, ki je ustno odločil, mora stranki izdati pisno odločbo v osmih dneh od ustne odločitve.«.
95. člen
V prvem odstavku 212. člena se za besedo »pristojnosti« doda »način uvedbe postopka,«.
96. člen
V 213. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V izreku se lahko v skladu z zakonom določijo tudi pogoji ali nalogi, povezani z odločitvijo organa o predmetu postopka.«.
Dosedanji drugi odstavek postane šesti odstavek.
Dosedanji tretji odstavek, ki postane peti odstavek, se spremeni tako, da se glasi:
»(5) V izreku se odloči tudi o tem, ali so nastali stroški postopka. Uradna oseba določi njihov znesek, kdo jih mora plačati, komu in v katerem roku, ali navede, da bo o stroških postopka izdan poseben sklep.«.
V dosedanjem četrtem odstavku, ki postane tretji odstavek, se beseda »določbo« nadomesti z besedo »odločbo«.
Dosedanji peti odstavek postane četrti odstavek.
97. člen
V 214. členu se spremenita četrti in peti odstavek tako, da se glasita:
»(4) V enostavnih zadevah, v katerih je udeležena samo ena stranka, in v enostavnih zadevah, v katerih sta v postopku udeleženi dve stranki ali več, pa nobena ne ugovarja postavljenemu zahtevku in se zahtevku ugodi, lahko vsebuje obrazložitev odločbe samo kratko obrazložitev strankinega zahtevka in sklicevanje na pravne predpise, na podlagi katerih je bilo o zadevi odločeno. V takih zadevah se lahko izda odločba tudi na predpisanem obrazcu ali samodejno z uporabo informacijskega sistema.
(5) Če je pristojni organ po zakonu upravičen zadevo rešiti po prostem preudarku, mora v obrazložitvi poleg podatkov iz prvega odstavka tega člena navesti ta zakon in razloge, zakaj je tako odločil, in kako je uporabil obseg in namen prostega preudarka.«.
98. člen
V četrtem odstavku 215. člena se v prvem stavku za besedo »ravna« doda beseda »vsaka«.
99. člen
V 216. členu se tretji odstavek črta.
100. člen
V prvem odstavku 218. člena se besedilo »v obliki zaznamka na spisu, če so razlogi zanjo očitni« nadomesti z besedilom »v obliki uradnega zaznamka v zadevi.«
V drugem odstavku se v drugem stavku za besedo »obrazcu« doda besedilo »ali samodejno z uporabo informacijskega sistema«.
101. člen
Prvi odstavek 219. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Kadar se lahko odloča o kakšni zadevi po delih oziroma po posameznih zahtevkih, pa so posamezni deli oziroma zahtevki primerni za odločitev, lahko izda pristojni organ odločbo samo o teh delih oziroma zahtevkih (delna odločba).«.
102. člen
Drugi odstavek 220. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če so bila v postopku ugotovljena vsa dejstva, pomembna za odločanje, se lahko izda dopolnilna odločba brez novega ugotovitvenega postopka.«.
103. člen
V prvem odstavku 222. člena se na koncu prvega stavka črta vejica in besedilo »če ni s predpisom določen krajši rok«.
Tretji odstavek se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Rok iz prvega odstavka tega člena ne teče v času, ko je postopek prekinjen po 153. členu tega zakona, in v primerih iz desetega odstavka 82. člena tega zakona.«.
104. člen
Prvi in drugi odstavek 223. člena se spremenita tako, da se glasita:
»(1) Organ, ki je izdal odločbo, sme vsak čas popraviti pomote v imenih ali številkah, pisne ali računske pomote ter druge očitne pomote v odločbi. Popravek pomote ima pravni učinek od dneva, od katerega ima pravni učinek popravljena odločba. Popravek odločbe, ki je za stranko neugodna, pa učinkuje od dneva vročitve sklepa o popravku odločbe.
(2) O popravi pomote se izda sklep. Uradni zaznamek o popravi se zapiše na vse izvirnike odločbe, če je to mogoče. Uradni zaznamek podpiše uradna oseba, ki je podpisala sklep o popravi.«.
105. člen
Naslov pred 224. členom se spremeni tako, da se glasi: »6. Dokončnost, pravnomočnost ter izvršljivost odločbe in sklepa«.
106. člen
224. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Odločba, ki se ne more več izpodbijati s pritožbo, je dokončna. Z dokončnostjo lahko stranka prične izvajati pravico, če zakon ne določa drugače.
(2) Odločba prve stopnje postane izvršljiva:
1. ko se vroči stranki, če pritožba ni dovoljena;
2. ko preteče rok za pritožbo, če pritožba ni bila vložena;
3. ko se vroči stranki, če pritožba ne zadrži izvršitve;
4. ko se stranki vroči odločba organa druge stopnje, s katero se pritožba zavrne, ali sklep s katerim se pritožba zavrže.
(3) Odločba druge stopnje, s katero je bila odločba prve stopnje nadomeščena, postane izvršljiva, ko se vroči stranki.
(4) Če je v odločbi določeno, da se dejanje, ki je predmet izvršbe, mora opraviti v določenem roku, postane odločba izvršljiva s pretekom tega roka. Če v odločbi ni določeno, v katerem roku je treba opraviti dejanje, postane odločba izvršljiva v 15 dneh od dneva, ko bi postala izvršljiva po pravilih drugega in tretjega odstavka, če ne bi bilo izpolnitvenega roka, razen če je določeno, da se izvrši takoj zaradi nujnih ukrepov.
(5) Če se odločba nanaša na dve stranki ali več, ki so v postopku udeležene z istovetnimi zahtevki, ovira pritožba vsake take stranke izvršljivost odločbe.
(6) Sklep, zoper katerega ni dovoljena pritožba, in sklep, zoper katerega je dovoljena pritožba, ki pa ne zadrži njegove izvršitve, postane izvršljiv, ko se sporoči oziroma vroči stranki.
(7) Kadar je z zakonom ali s sklepom določeno, da pritožba zadrži izvršitev sklepa, postane sklep izvršljiv, ko preteče rok za pritožbo, če se stranka ni pritožila; če pa se je pritožila, postane sklep izvršljiv, ko se stranki vroči sklep, s katerim je pritožba zavržena, ali odločba, s katero je pritožba zavrnjena.
(8) Glede izvršljivosti sklepa se smiselno uporabljajo določbe tega zakona.«.
107. člen
Drugi odstavek 225. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Če se s pritožbo ali s tožbo izpodbijajo posamezne točke ali vsebinsko ločljivi deli izreka odločbe, lahko postanejo posamezne točke ali posamezni vsebinski deli izreka odločbe ali posameznih njenih točk, ki se ne izpodbijajo in medsebojno niso odvisni, dokončni ali pravnomočni.«.
Doda se nov peti odstavek, ki se glasi:
»(5) Potrdilo o dokončnosti ali pravnomočnosti izda organ na zahtevo stranke ali organa v skladu z določili 180. člena tega zakona. Dopusten je popravek pomote na potrdilu glede dokončnosti ali pravnomočnosti. Organi od strank ne smejo zahtevati takšnega potrdila, temveč morajo, če je to potrebno, sami pridobiti od pristojnega organa podatek o dokončnosti ali pravnomočnosti.«.
108. člen
V drugem odstavku 230. člena se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo »sicer o pritožbi odloča vlada.«.
109. člen
V prvem odstavku 237. člena se 3. točka črta.
V drugem odstavku se doda nova 7. točka, ki se glasi:
»7. če se odločbe ne da preizkusiti.«.
110. člen
V drugem odstavku 238. člena se v drugem stavku besedilo »v katerem delu in iz kakšnih razlogov izpodbija odločbo« nadomesti z besedilom, ki se glasi: »zakaj izpodbija odločbo«.
V četrtem odstavku se zadnja dva stavka črtata.
111. člen
V naslovu pred 239. členom se beseda »Izročitev« nadomesti z besedo »Vložitev«.
112. člen
239. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Pritožba se vloži pri organu, ki je izdal odločbo na prvi stopnji.
(2) Če je pritožba vložena pri organu druge stopnje, jo ta takoj pošlje organu prve stopnje.
(3) Pritožba, ki je bila vložena pri organu druge stopnje, je pravočasna, če jo je v roku prejel organ druge stopnje.
(4) Kadar stranka vloži pritožbo zato, ker organ prve stopnje o njeni zahtevi ni izdal odločbe (četrti odstavek 222. člena tega zakona), jo organ prve stopnje takoj pošlje organu druge stopnje, ki ravna po 255. členu tega zakona.
(5) Kadar stranka vloži pritožbo na podlagi tretjega odstavka 180.a člena tega zakona, jo organ prve stopnje takoj pošlje organu druge stopnje, ki smiselno ravna po 255. členu tega zakona.«.
113. člen
Prvi odstavek 241. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Če organ, ki je izdal odločbo, pritožbe ne zavrže po 240. členu tega zakona, jo pošlje morebitnim strankam z nasprotnimi interesi in jim določi rok, da se izrečejo o pritožbi in morebitnih novih dejstvih in dokazih. Rok ne sme biti krajši od osem dni in ne daljši od 15 dni.«.
114. člen
V prvem odstavku 245. člena se za besedo »prejme« doda besedilo »oziroma po poteku roka iz 241. člena«.
115. člen
V 251. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glasi:
»(4) Če je zoper odločbo iz tretjega odstavka tega člena organa druge stopnje vložena tožba, organ prve stopnje nadaljuje upravni postopek po pravnomočnosti sodne odločbe in izda odločbo v roku 30 dni po tistem, ko izve za pravnomočno sodno odločbo. Ne glede na to določbo, organ prve stopnje nadaljuje upravni postopek takoj in izda odločbo v roku iz prejšnjega odstavka v delu, v katerem odločba organa druge stopnje ni izpodbijana s tožbo. Organ prve stopnje nadaljuje upravni postopek tudi v primeru sklenitve poravnave, katere sestavni del je dogovor o umiku tožbe zoper odločbo druge stopnje.«.
116. člen
Drugi odstavek 256. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(2) Rok iz prvega odstavka tega člena ne teče v času, ko je postopek prekinjen po 153. členu tega zakona, in v primerih iz desetega odstavka 82. člena tega zakona.«.
117. člen
Prvi, drugi in tretji odstavek 261. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
»(1) Obnovo upravnega postopka lahko predlaga stranka; organ, ki je izdal odločbo, na katero se obnovitveni razlog nanaša, pa lahko začne obnovo postopka po uradni dolžnosti.
(2) Zaradi okoliščin iz 1., 6., 7. in 8. točke 260. člena tega zakona sme stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde ni mogla navesti okoliščin, zaradi katerih predlaga obnovo.
(3) Iz razloga navedenega v 9. točki 260. člena tega zakona se ne more predlagati obnove postopka, če gre za primer iz drugega odstavka 229. člena tega zakona.«.
118. člen
V prvem odstavku 263. člena se v 4. točki pred številko »6« doda številko »5.,«.
5. točka se spremeni tako, da se glasi:
»5. v primeru iz 9. točke 260. člena – od dneva ko je izvedela, da je bila odločba izdana;«.
Doda se nova 6. točka, ki se glasi:
»6. v primeru iz 10. točke 260. člena – od dneva, ko je bila odločba izdana.«.
V drugem odstavku se na koncu pika nadomesti z vejico in doda besedilo, ki se glasi: »rok v primeru iz 1. točke 260. člena začne teči za organ od dneva, ko za odločanje o obnovi pristojni organ zve za nova dejstva oziroma nove dokaze. Enak rok pa velja za organ tudi v primeru iz 5. točke 260. člena.«.
Četrti odstavek 263. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(4) Po preteku treh let od dokončnosti odločb se obnova ne more več predlagati in tudi ne uvesti po uradni dolžnosti.«.
V petem odstavku 263. člena se beseda »petih« nadomesti z besedo »treh«.
119. člen
V 264. členu se prvi odstavek črta.
120. člen
V tretjem odstavku 267. člena se za besedo »odločbe« doda besedilo »razen v primeru iz 9. in 10. točke 260. člena«.
121. člen
Tretji odstavek 268. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Kadar je glede na okoliščine primera očitno, da je potrebna obnova postopka in obstaja verjetnost, da bo izdaja posebnega sklepa povzročila nepopravljive posledice za predlagatelja obnove ali za javni interes, lahko pristojni organ opravi tista dejanja postopka, ki jih je treba ponoviti, ne da bi izdal poseben sklep o obnovi postopka. To, da se dovoli obnova postopka brez posebnega sklepa, se navede v izreku odločbe iz 270. člena tega zakona. V obrazložitvi organ utemelji razloge za uvedbo obnove brez posebnega sklepa.«.
122. člen
V 270. členu se doda nov drugi odstavek, ki se glasi:
»(2) V obnovljenem postopku lahko stranka, kateri je bila izdana odločba in zoper katero se vodi obnova postopka, umakne svoj zahtevek do izdaje odločbe. Lahko pa ga tudi spremeni v soglasju s stranko z nasprotnim interesom.«.
123. člen
V prvem odstavku 274. člena se 2. točka spremeni tako, da se glasi:
»2. če je bila v isti zadevi že prej izdana pravnomočna odločba, s katero je bila ta upravna zadeva ob enakem dejanskem in pravnem stanju drugače rešena;«.
V drugem odstavku se beseda »zakon« nadomesti z besedo »predpis«.
124. člen
V prvem odstavku 275. člena se v prvem stavku za besedo: »odpravi« doda besedi »oziroma razveljavi«; za besedo »odpravo« pa se doda besedilo »ali razveljavitev«. V drugem stavku se za besedo »odpravi« doda besedilo »oziroma razveljavi«.
125. člen
V drugem odstavku 276. člena se besedilo »ministrstvo, pristojno za upravo« nadomesti z besedilom »ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini«.
126. člen
Tretji odstavek 278. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(3) Če je odločbo izdal organ samoupravne lokalne skupnosti v zadevi iz izvirne pristojnosti samoupravne lokalne skupnosti, jo lahko po prvem odstavku tega člena razveljavi ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini.«.
Četrti odstavek se črta. Dosedanja peti in šesti odstavek postaneta četrti in peti odstavek.
127. člen
V 282. členu se črtajo drugi, tretji, četrti in šesti odstavek. Dosedanji peti odstavek postane drugi odstavek.
128. člen
V 283. členu se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek. Dosedanji peti odstavek postane drugi odstavek.
129. člen
V 289. členu se črtajo drugi, tretji in četrti odstavek. Dosedanji peti, šesti in sedmi odstavek postanejo drugi, tretji in četrti odstavek.
130. člen
V prvem odstavku 290. člena se črta besedilo »oziroma nosilec javnega pooblastila«, za besedo »izvršljiva« pa se doda besedilo », kdaj je postala izvršljiva«.
V drugem in četrtem odstavku se črta besedilo »oziroma nosilec javnega pooblastila«.
Peti odstavek se črta.
131. člen
Prvi odstavek 292. člena se na začetku dopolni z besedilom »Zoper sklepe«, velika začetnica »V« pa se nadomesti z malo začetnico »v«.
V tretjem odstavku se v tretjem stavku za besedo »organ« doda besedilo », ki je pristojen za izvršbo,«.
132. člen
V drugem odstavku 293. člena se na koncu odstavka vejica nadomesti piko in doda besedilo »vendar ne več kot za šest mesecev.«
133. člen
Prvi odstavek 302. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Izvršba v zavarovanje se opravi po upravni poti razen za zavarovanje na nepremičninah ali na deležu družbenika, ki se opravi po sodni poti.«.
134. člen
Naslov pred 306. členom, ki se glasi: »Učinkovitost izvršbe«, se črta.
135. člen
307. člen se spremeni tako, da se glasi:
»(1) Nadzor nad izvajanjem tega zakona, drugih zakonov in podzakonskih predpisov, ki urejajo upravne postopke, opravlja upravna inšpekcija.
(2) Pooblastila upravne inšpekcije pri opravljanju nadzora ureja zakon o državni upravi.
(3) Inšpektor o opravljenem nadzoru izda zapisnik. V primeru ugotovljenih nepravilnosti predlaga predstojniku, da v določenem roku odpravi nepravilnosti oziroma izvede ustrezne ukrepe. Predstojnik lahko zoper zapisnik ugovarja. O ugovoru odloči minister, pristojen za upravo, s sklepom, zoper katerega ni upravnega spora. Minister, pristojen za upravo, lahko predlaga predstojniku, pristojnemu ministru ali vladi ustrezne ukrepe za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti.
(4) Upravna inšpekcija enkrat letno poroča vladi o svojem delovanju in ugotovitvah.«.
136. člen
Členi od 308 do vključno 318 se črtajo.
137. člen
Šesti odstavek 322. člena se spremeni tako, da se glasi:
»(6) Minister, pristojen za upravo, lahko predpiše obrazce za vabila, vročilnice, odredbe za privedbo, zapisnike, zapisnike v obliki knjig, za odločbe ter druge akte v upravnem postopku.«.
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
138. člen
Pristojni organ za informatizacijo državne uprave vzpostavi za organe državne uprave in nosilce javnih pooblastil enotni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje v treh mesecih od uveljavitve tega zakona.
139. člen
Za postopke glede dostopa do informacij javnega značaja se šteje vloga, ki je vložena v pisni obliki, za ustno vlogo, če je to za stranko ugodnejše, in če je stranka na to predhodno opozorjena ter izrecno ne navede, da želi, da se vloga obravnava kot pisna vloga.
140. člen
(1) S pričetkom veljavnosti tega zakona, prenehata veljati Zakon o povračilu stroškov pričam, izvedencem in tolmačem ter o nagradah izvedencem in tolmačem v upravnem postopku (Uradni list SRS, št. 13/66) in Pravilnik o načinu zaračunavanja in izplačevanja povračil in nagrad pričam, izvedencem in tolmačem v upravnem postopku (Uradni list SRS, št. 15/66).
(2) Zakon in pravilnik iz prejšnjega odstavka se uporabljata do izdaje ustreznih podzakonskih predpisov; ti morajo biti izdani najkasneje v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.
141. člen
Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati peti odstavek 3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP; Uradni list RS, št. 59/99, 57/01, 59/01-popr.).
142. člen
(1) Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, uporabljati pa se začne 1. 1. 2005.
(2) Do začetka uporabe tega zakona se uporabljajo prej veljavne določbe Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/2000 in 52/02).
Št. 030-01/92-2/20
Ljubljana, dne 17. junija 2004.
EPA 1151-III
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Borut Pahor l. r.
