Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/I/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00 – ZPDZC), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 24. izredni seji dne 17. maja 2004 sprejel

S tem odlokom Mestna občina Ljubljana uskladi delovanje javnega zavoda Lutkovno gledališče Ljubljana (v nadaljevanju: gledališče) z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njegov status, razmerja med ustanoviteljem in gledališčem ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja gledališča.
Ustanovitelj gledališča je Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: ustanovitelj).
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Mestni svet mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: Mestni svet).

Lutkovno gledališče Ljubljana je bilo ustanovljeno kot oddelek Poverjeništva za kulturo in umetnost pri Mestnem ljudskem odboru Glavnega mesta LR Slovenije Ljubljana leta 1948. Kot samostojna organizacija je bilo Lutkovno gledališče Ljubljana ustanovljeno z odločbo Mestnega sveta Ljubljana št. 010/66 z dne 28. 12. 1966. Mestni svet mestne občine Ljubljana je dne 18. 6. 1998 sprejel Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gledališče Ljubljana (Uradni list RS, št. 72/98 in 23/99), s katerim je uskladil status in delovanje zavoda.

Poslanstvo gledališča je nemoteno in trajno zagotavljanje javnih kulturnih dobrin na področju lutkarske dejavnosti. Z raznovrstnostjo vsebin, žanrov in estetik povezuje in združuje klasične animacijske tehnike z vsemi izraznimi scenskimi oblikami. Prednostno skrbi za izvirno domačo ustvarjalnost pri nastajanju besedil in likovnih zasnov ter načrtno vzpodbuja razvoj tehnologij in tehničnih rešitev. Glede na razgibano in bogato zgodovino slovenskega lutkarstva obnavlja in promovira postavitve najzanimivejših del iz preteklosti, ki so nepogrešljiva sestavina domače in širše evropske dediščine.
Pretežni del dejavnosti gledališča je namenjen otrokom v najzgodnejši starosti ob hkratnem osveščanju drugih generacij, da je lutkarstvo medij neskončnih možnosti, katerega umetniško in kulturno poslanstvo je namenjeno vsem in vsakomur.
Mednarodno sodelovanje gledališča bo usmerjeno v Evropo. Gledališče bo skrbelo za izobraževanje strokovnih in umetniških kadrov na svojem področju delovanja kot nadomestilo za manjkajoče institucionalne oblike.

Ime gledališče je: Lutkovno gledališče Ljubljana.
Skrajšano ime gledališča je: LGL.
Sedež gledališča je: Ljubljana, Krekov trg 2.
Gledališče ima pečat pravokotne oblike z besedilom Lutkovno gledališče Ljubljana in zaščitenim grafičnim znakom, ki ponazarja občinstvo vseh generacij, ki gleda predstavo, dimenzije 3 cm krat 2 cm.
Gledališče je vpisano v sodni register Okrožnega sodišča v Ljubljani pod vložno številko 1/01328/00.

Gledališče opravlja pod enakimi pogoji in na način, ki velja za javno službo, naslednje dejavnosti:
– priprava in izvedba gledaliških predstav,
– gostovanja s predstavami po Sloveniji in tujini,
– organizacija domačih in mednarodnih festivalov s področja lutkarske oziroma gledališke dejavnosti,
– priprava in izvedba seminarjev, strokovnih posvetovanj, delavnic s področja lutkarske dejavnosti,
– izdelovanje lutk, scenskih elementov in rekvizitov,
– vzdrževanje stikov s sorodnimi ustanovami in kulturnimi organizacijami doma in v tujini,
– založniška dejavnost – priprava in objava strokovnih in drugih lutkarskih publikacij,
– sodelovanje v organih mednarodne lutkarske organizacije UNIMA in drugih organizacijah oziroma organih,
– mentorska dejavnost v vzgojno-izobraževalnih in izobraževalnih ustanovah za pedagoge, učitelje in organizatorje kulturnih dejavnosti.
Poleg dejavnosti iz prejšnjega odstavka tega člena opravlja gledališče tudi naslednje druge dejavnosti, ki služijo izvajanju dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in se financirajo izključno iz nejavnih virov:
– priprava in izvedba kulturnih in umetniških prireditev,
– medijsko posredovanje umetniških stvaritev,
– prirejanje razstav in prodaja umetniški del domačih in tujih avtorjev,
– organizacija in izvedba kongresov, posvetovanj, predavanj, sejmov, proslav, tiskovnih konferenc, dražb umetniških del in drugih sorodnih prireditev,
– priprava in uresničevanje vzgojnih in izobraževalnih programov, povezanih z lutkarstvom in gledališko dejavnostjo nasploh,
– splošna založniška dejavnost,
– snemanje, predvajanje in distribucija filmov, video filmov v lastni produkciji ali koprodukciji,
– prodajanje in posojanje vsebin na nosilcih zvoka in slike,
– posojanje tehnične, scenske, druge gledališke opreme in rekvizitov,
– ponujanje storitev v okviru registriranih dejavnosti,
– gostinske storitve za lastne potrebe in obiskovalce prireditev v LGL,
– prodaja spominkov, knjig, katalogov, plakatov, tiskovin, vsebin na nosilcih zvoka in slike ter drugih predmetov, ki so povezani z dejavnostjo gledališča.
Gledališče opravlja dejavnosti v obsegu in na način določen z letnim programom dela in finančnim načrtom.
Dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena se v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščajo v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti:

DB/18.240  Proizvodnja športnih in drugih oblačil, pokrival in dodatkov
DD/20.510  Proizvodnja drugih izdelkov iz lesa
DE/22.110  Izdajanje knjig
DE/22.130  Izdajanje revij in periodike
DE/22.140  Izdajanje posnetih nosilcev zvočnega zapisa
DE/22.150  Drugo založništvo
DE/22.310  Razmnoževanje zvočnih zapisov
DE/22.320  Razmnoževanje video zapisov
DE/22.330  Razmnoževanje računalniških zapisov
DN/36.500  Proizvodnja igralnih pripomočkov in igrač z oblačili
G/52.420   Trgovina na drobno
G/52.486   Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
G/52.488   Trgovina na drobno v drugih specializiranih prodajalnah, d.n.
G/52.620   Trgovina na drobno na tržnicah in stojnicah
G/52.630   Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
H/55.301   Dejavnost restavracij in gostiln
H/55.302   Dejavnost okrepčevalnic, samopostrežnih restavracij
H/55.400   Točenje pijač
H/55.510   Dejavnost menz
K/70.200   Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/71.402   Dejavnost videotek
K/71.403   Izposojanje drugih izdelkov široke porabe
K/74.130   Raziskovanje trga in javnega mnenja
K/74.400   Oglaševanje
K/74.500   Dejavnost posredovanja in zaposlovanja delovne sile
K/74.810   Fotografska dejavnost
K/74.871   Prirejanje razstav, sejmov in kongresov,
K/74.873   Druge poslovne dejavnosti, d.n.
M/80.421   Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol
M/80.422   Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
O/91.330   Dejavnost drugih članskih organizacij
O/92.110   Snemanje filmov in video filmov
O/92.120   Distribucija filmov in video filmov
O/92.130   Kinematografska dejavnost
O/92.310   Umetniško ustvarjanje in poustvarjanje
O/92.320   Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.340   Druge razvedrilne dejavnosti
O/92.521   Dejavnost muzejev.

Organi gledališča so:
– direktor,
– svet,
– strokovni svet.

Direktor zastopa, predstavlja in vodi gledališče ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela gledališča.
Naloge direktorja so:
– organizira delo gledališča,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v gledališču,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v gledališču,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem gledališča,
– poroča ustanovitelju in svetu o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje gledališča,
– pripravlja letna poročila,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo gledališče ima,
– določa cene javnih kulturnih dobrin, ki jih zagotavlja gledališče,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– določa plače, odloča o delovni uspešnosti in napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje pomočnika direktorja po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta,
– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, enajste in dvanajste alinee prejšnjega odstavka tega člena daje soglasje svet gledališča.

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktor zastopa in predstavlja gledališče v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta, razen:
– pogodb o investicijah in najemnih pogodb, katerih vrednosti presegajo tiste, določene s predpisi, ki urejajo naročila malih vrednosti in za katere je potreben sklep sveta gledališča,
– pogodb, ki se nanašajo na upravljanje z nepremičninami, ki so last ustanovitelja in jih ima gledališče v upravljanju, za katere je potrebno predhodno soglasje župana Mestne občine Ljubljana
in
– drugih pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki so last ustanovitelja in jih ima gledališče v upravljanju, za katere je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih z zakonom in tem aktom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec gledališča, določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo družboslovne, humanistične ali umetniške smeri,
– strokovno pozna področje dela gledališča,
– ima sposobnost organiziranja in vodenja dela,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na vodstvenih delovnih mestih,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik in pasivno najmanj en svetovni jezik.
Kandidat za direktorja mora predložiti program poslovnega in programskega razvoja gledališča za mandatno obdobje.

Direktorja imenuje Mestni svet na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta in strokovnega sveta. Javni razpis objavi pristojno delovno telo Mestnega sveta, ki lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Če svet oziroma strokovni svet ne dasta mnenja iz prejšnjega odstavka tega člena v roku 30 dni od dneva, ko sta bila zanj zaprošena, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Po pridobitvi mnenja sveta in strokovnega sveta ali po poteku roka za njuno pridobitev pristojno delovno telo ustanovitelja predlaga Mestnemu svetu kandidata za direktorja.
Na podlagi akta o imenovanju sklene z direktorjem pogodbo o zaposlitvi v imenu sveta gledališča njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
Če je bil direktor pred svojim imenovanjem zaposlen v gledališču za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

Mestni svet je dolžan razrešiti direktorja pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če:
– direktor sam zahteva razrešitev,
– nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih gledališča ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organa gledališča ali ravna v nasprotju z njimi,
– direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči gledališču večjo škodo ali če zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti gledališča.
Poleg razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko direktorja predčasno razreši zaradi bistvenih sprememb kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je gledališče ustanovljeno ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Direktorja razreši Mestni svet po postopku, določenem v Poslovniku Mestnega sveta za razrešitev oseb, ki jih voli ali imenuje Mestni svet.
Pred razrešitvijo direktorja si mora Mestni svet pridobiti mnenje sveta in strokovnega sveta. Svet in strokovni svet morata mnenje izdati v 30 dneh, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Če je pobudo za razrešitev direktorja dal svet, v postopku razrešitve direktorja ni potrebno pridobiti njegovega predhodnega mnenja.
Direktorja je treba seznaniti o razlogih za njegovo razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.

Gledališče ima lahko pomočnika direktorja na enem izmed naslednjih področij:
– za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev,
– za vodenje umetniško strokovnega dela,
– za vodenje strokovnega dela na področju tehnike (v nadaljevanju: pomočnik direktorja za tehnične zadeve).
Pomočnik direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela lahko uporablja naziv umetniški vodja.
O potrebnosti pomočnika za eno od navedenih področij odloči svet gledališča za vsak mandat direktorja posebej, in sicer glede na možnost, da posamezno področje vodi neposredno direktor sam.
Pomočnika direktorja iz prvega odstavka tega člena imenuje direktor na podlagi javnega razpisa ali neposrednega povabila. Svet in strokovni svet dajeta predhodno mnenje k imenovanju pomočnika direktorja. Če svet in strokovni svet ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Za pomočnika direktorja za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev, je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ekonomske, pravne smeri ali organizacijske smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– ima sposobnost organiziranja in vodenja dela,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik.
Naloge pomočnika direktorja za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev so:
– predlaga direktorju odločitve, ki se nanašajo na njegovo delovno področje,
– daje direktorju predloge in mnenja, ki se nanašajo na njegovo delovno področje,
– predlaga direktorju letni program dela in poročilo o delu gledališča s svojega delovnega področja,
– daje mnenje direktorju v zvezi s poslovanjem gledališča,
– izvršuje sklepe in odločitve organov gledališča,
– opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti gledališča in po nalogu direktorja.

Za pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo s področja dela gledališča,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja dela gledališča,
– pozna lutkarske dejavnosti,
– ima sposobnost za organiziranje in vodenje umetniško strokovnega dela,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik.
Naloge pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela so:
– direktorju predlaga odločitve, ki se nanašajo na umetniško strokovno delo gledališča,
– predlaga direktorju letni program dela in poročilo o delu gledališča s svojega delovnega področja,
– daje mnenje direktorju v zvezi z umetniško strokovnim delovanjem gledališča,
– izvršuje sklepe in odločitve direktorja,
– opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti gledališča in po nalogu direktorja.

Za pomočnika direktorja za tehnične zadeve: je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo tehnične ali organizacijske smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– pozna gledališko tehniko,
– ima sposobnost za organiziranje in vodenje strokovnega dela na področju tehnike,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik.
Naloge pomočnika direktorja za tehnične zadeve so:
– direktorju predlaga odločitve, ki se nanašajo na strokovno delo na področju tehnike,
– pripravlja predlog letnega programa dela in predlog poročila o delu gledališča s svojega delovnega področja,
– daje direktorju mnenje v zvezi s programom tehnike,
– izvršuje sklepe in odločitve direktorja,
– opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti gledališča in po nalogu direktorja.

Mandat pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za pomočnika direktorja zaposlen v gledališču za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot direktor. Pomočnika direktorja razreši direktor na podlagi predhodnih mnenj sveta in strokovnega sveta. Svet in strokovni svet morata mnenji izdati v 30 dneh, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi, mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku direktorja lahko predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorju. O tem sprejme sklep novo imenovani direktor.
Pomočnik direktorja odgovarja direktorju za strokovnost in zakonitost dela.

Svet ima pet članov, ki jih izmed strokovnjakov s področja dela gledališča, financ in pravnih zadev imenuje ustanovitelj.
Mandat članov sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja sveta. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani. Direktor je dolžan najmanj 90 dni pred potekom mandata o tem obvestiti ustanovitelja.
Na konstitutivni seji člani sveta izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Konstitutivno sejo skliče direktor najpozneje v roku 30 dni po imenovanju njegovih članov.
Predsednik sveta mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta, direktor gledališča ali župan Mestne občine Ljubljana. Če predsednik sveta ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor gledališča ali župan Mestne občine Ljubljana.
Svet sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta. Svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov sveta.
Podrobnejše delovanje sveta uredi svet s svojim poslovnikom.

Svet ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja gledališča,
– spremlja, analizira in ocenjuje delo gledališča,
– potrjuje letno poročilo,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, če jo gledališče ima, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– sprejema splošne akte gledališča, ki jih po tem odloku ne sprejema direktor,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,
– daje ustanovitelju pobudo za razrešitev direktorja,
– daje predhodno mnenje k razrešitvi direktorja, razen če je sam dal pobudo za njegovo razrešitev,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,
– daje predhodno mnenje direktorju k imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja,
– opravlja druge naloge, določene s tem odlokom in drugimi predpisi.

Član sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje sveta ali se jih udeležuje neredno,
– ne opravlja nalog ali jih ne opravlja strokovno,
– ne zastopa interesov ustanovitelja,
– ustanovitelj ugotovi, da obstaja konflikt med zasebnimi interesi člana sveta in interesi gledališča,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana sveta se za čas do izteka mandatne dobe imenuje nov član.

Strokovni svet šteje tri člane:
– enega člana izvolijo delavci gledališča, in sicer izmed vseh zaposlenih v gledališču,
– po enega člana imenujeta Kulturniška zbornica Slovenije in Ustanova lutkovnih ustvarjalcev Slovenije.
Mandat članom strokovnega sveta traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja strokovnega sveta. Po preteku mandata so lahko ponovno izvoljeni oziroma imenovani.
Volitve predstavnikov delavcev ureja poseben akt, ki ga v skladu z veljavnimi predpisi sprejme direktor v soglasju s svetom.
Volitve se razpišejo največ 90 in najkasneje 60 dni pred potekom mandata.
Direktor mora v roku največ 90 dni pred potekom mandata pozvati delavce gledališča, Kulturniško zbornico Slovenije in Ustanovo lutkovnih ustvarjalcev Slovenije, da izvolijo oziroma imenuje člane strokovnega sveta.
Strokovni svet se konstituira na svoji prvi seji z izvolitvijo predsednika in njegovega namestnika. Prvo konstitutivno sejo strokovnega sveta skliče direktor v roku 30 dni po izvolitvi oziroma imenovanju njegovih članov.
Strokovni svet dela in sprejema odločitve na sejah. Strokovni svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina članov strokovnega sveta. Strokovni svet sprejema odločitve z večino glasov vseh članov strokovnega sveta.
Strokovni svet podrobneje uredi svoje poslovanje s poslovnikom.

Strokovni svet ima naslednje naloge:
– spremlja in ocenjuje delovanje gledališča in politiko njegovega ustanovitelja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je gledališče ustanovljeno,
– obravnava vprašanja s področja strokovnega dela gledališča in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– daje predhodno mnenje ustanovitelju k imenovanju in razrešitvi direktorja gledališča,
– daje predhodno mnenje k zavodski kolektivni pogodbi, če jo gledališče ima,
– daje predhodno mnenje direktorju k imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja,
– daje druge pobude in predloge v zvezi z delovanjem gledališča,
– opravlja druge zadeve, določene s predpisi.

Član strokovnega sveta je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je izvoljen oziroma imenovan, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje strokovnega sveta ali se jih udeležuje neredno,
– ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana strokovnega sveta se za čas do izteka mandatne dobe imenuje oziroma izvoli nov član po istem postopku kot je bil imenovan oziroma izvoljen razrešeni član.
Mandat predstavnika delavca v strokovnem svetu preneha na podlagi odpoklica predstavnika delavcev, ki ga ureja akt iz tretjega odstavka 20. člena tega odloka.
Mandat ostalim članom strokovnega sveta preneha na podlagi odpoklica predlagatelja, kateremu lahko da predlog strokovni svet ali direktor.

Za izvajanje dejavnosti, za katero je gledališče ustanovljeno, daje ustanovitelj gledališču v upravljanje naslednje nepremičnine in opremo v njih, ki so del javne infrastrukture na področju kulture:
– prostore (del kleti, velika in mala dvorana ter garderobe v pritličju, pisarniški prostori v I. nadstropju, delavnica v II. nadstropju ter prostori na podstrešju – namenjenim za opravljanje dejavnosti gledališča) v zgradbi na Krekovem trgu 2 v Ljubljani, parcela št. 240/2, vlož. št. 96.
Premoženje iz prvega odstavka tega člena, ki ga ima gledališče v upravljanju, je last ustanovitelja in je dolžan z njim ravnati kot dober gospodar.
Za upravljanje s premoženjem je gledališče odgovorno ustanovitelju.

Sredstva za delo gledališča so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena tega odloka, še sredstva, ki jih gledališče pridobi:
– iz proračuna ustanovitelja,
– iz državnega proračuna in drugih javnih virov,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili, s prispevki pokroviteljev in iz drugih virov v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga gledališče doseže pri opravljanju dejavnosti iz prvega odstavka 5. člena tega odloka, sme gledališče uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je ustanovljeno.
O namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki, ki ga gledališče doseže pri opravljanju dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena tega odloka, odloča na predlog direktorja svet gledališča v soglasju z ustanoviteljem.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta.

Gledališče je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Gledališče je odgovorno za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
Gledališče prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.
Gledališče upravlja s premičnim premoženjem samostojno, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju župana Mestne občine Ljubljana, skladno s predpisi.
Gledališče lahko sredstva, pridobljena z oddajo nepremičnega premoženja ustanovitelja v najem, nameni le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je gledališče ustanovljeno ter za investicije.
Gledališče ne sme sklepati razpolagalnih pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem ustanovitelja in poslov, s katerimi se to premoženje obremenjuje.

Ustanovitelj ima do gledališča naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja skladnost strateških načrtov in programov dela gledališča s plani in programi Mestne občine Ljubljana,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi,
– odloča o statusnih spremembah,
– daje soglasje k spremembam ali razširitvah dejavnosti,
– opravlja druge zadeve v skladu s tem odlokom in drugimi predpisi.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti gledališča omejeno subsidiarno do vrednosti sredstev, ki so predvidena v proračunu ustanovitelja za opravljanje dejavnosti gledališča.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti gledališča iz naslova drugih dejavnosti, ki jih gledališče opravlja za druge naročnike.
Gledališče je dolžno na zahtevo organa mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojnega za kulturo, predložiti letni program dela in načrt investicijskega vzdrževanja ter upravljanja z nepremičninami.
Gledališče je dolžno obveščati ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter dajati druge podatke o poslovanju v skladu z zakonom in na zahtevo ustanovitelja posredovati podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter za statistične namene.

Splošni akti gledališča so pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, notranja organizacija in druga vprašanja, pomembna za delovanje gledališča.
Splošni akti morajo biti v skladu z zakonom, drugimi predpisi in tem odlokom.
Splošni akti začnejo veljati petnajsti dan po objavi na oglasni deski gledališča, razen če ni v aktu drugače določeno.

Svet in strokovni svet se oblikujeta v skladu s tem odlokom v roku dveh mesecev od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljata njune nujne naloge obstoječi svet in strokovni svet.

Dosedanji poslovodni direktor opravlja svojo funkcijo kot direktor gledališča do izteka mandata. Dosedanja programska direktorica nadaljuje z delom kot pomočnica direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela do izteka mandata.

Do sprejema novega akta o sistemizaciji delovnih mest velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakoni in tem odlokom.

Direktor mora priglasiti vpis gledališča v sodni register skladno z zakonom in tem aktom najkasneje v roku petnajstih dni od uveljavitve tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Lutkovno gledališče Ljubljana (Uradni list RS, št. 72/98 in 23/99) in Statut Lutkovnega gledališča Ljubljana št. 620-28/99, ki ga je sprejel sveta gledališča dne 26. 11. 1999, razen določb, ki urejajo volitve predstavnikov delavcev v svet gledališča. Te določbe se smiselno uporabljajo za prve volitve predstavnikov delavcev v strokovni svet in prenehajo veljati po končanih postopkih teh volitev.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.