Na podlagi 3. člena Zakona o zavodih (Uradni list RS, št. 12/91, 45/I/94 – odl. US, 8/96, 31/00 in 36/00 – ZPDZC), 26. in 135. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), 23. člena Zakona o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99 in 110/02) ter 27. člena Statuta Mestne občine Ljubljana (Uradni list RS, št. 26/01 in 28/01) je Mestni svet mestne občine Ljubljana na 24. izredni seji dne 17. 5. 2004 sprejel

S tem odlokom Mestna občina Ljubljana uskladi delovanje javnega zavoda Mestna galerija Ljubljana (v nadaljevanju: galerija) z določbami Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Uradni list RS, št. 96/02), ureja njen status, razmerja med ustanoviteljem in galerijo ter temeljna vprašanja glede organizacije, dejavnosti in načina financiranja galerije.
Ustanovitelj galerije je Mestna občina Ljubljana, Mestni trg 1, Ljubljana (v nadaljevanju: ustanovitelj).
Ustanoviteljske pravice in obveznosti izvaja Mestni svet mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju: Mestni svet).

Mestna galerija Ljubljana je bila ustanovljena z odločbo o ustanovitvi Mestne galerije Ljubljana št. 31/68, ki jo je dne 28. 12. 1954 sprejel Mestni ljudski odbor glavnega mesta Ljubljane. Z Odlokom o ustanovitvi javnega zavoda Mestna galerija Ljubljana (Uradni list RS, št. 42/99) se je uskladilo delovanje galerije in njen pravni status.

Poslanstvo galerije je trajno zagotavljanje javnih kulturnih dobrin iz razstavne dejavnosti na področju moderne in sodobne vizualne umetnosti doma in v tujini.
Galerija uresničuje svoje poslanstvo na naslednjih lokacijah: Mestni trg 5, Vodovodna cesta 3, Dunajska cesta 31 in Cankarjevo nabrežje 11.
Galerija v prostorih na Mestnem trgu 5 (Mestna galerija) samostojno pripravlja monografske in skupinske (retrospektivne in študijske) razstave slovenskih in tujih avtorjev ter posreduje monografske in skupinske razstave, ki jih pripravijo druge slovenske in tuje galerije oziroma muzeji. Sodelovanje s slovenskimi in tujimi galerijami in muzeji poteka praviloma med galerijami in muzeji sorodne usmeritve in pomena ter na podlagi reciprocitete.
Galerija v prostorih na Vodovodni cesti 3 (Bežigrajska galerija 2) je kot samostojna razstavna enota namenjena predvsem slovenskim in tujim posameznim samostojnim predstavitvam aktualne sodobne vizualne umetnosti. Občasno predstavlja tudi projekte, ki zgodovinsko sodijo v obdobje moderne vizualne umetnosti.
Galerija v prostorih na Dunajski cesti 31 (Bežigrajska galerija 1) in v najetih prostorih na Cankarjevem nabrežju 11, hrani stalno zbirko del slovenskih in tujih avtorjev, ki se z letnimi programi odkupa in daril dopolnjuje. Za to zbirko so značilna zlasti dela na papirju od klasične zvrsti (risba ipd.) do izbranih primerov likovnih zapisov v najrazličnejših tehnikah. Zbirka se bo s sistematičnim dopolnjevanjem zavoljo svoje raznovrstnosti predvidoma izoblikovala v stalno zbirko, ki bo posebnega pomena za celoten slovenski prostor. Občasne razstave na obeh lokacijah se organizirajo v skladu z vsebinskim značajem stalne zbirke.
V skladu s programsko usmeritvijo Bežigrajske galerije 1 je poudarek predvsem na predstavitvah aktivno delujočih avtorjev, ki uresničujejo svojo umetniško zasnovo na papirju v najširšem vsebinskem in formalnem pomenu. Na Cankarjevem nabrežju 11 je občasni razstavni program namenjen zlasti fotografskim predstavitvam ter izbranim avtorskim razstavam nekonvencionalnega značaja tako glede predstavitvene tehnike kot izvedbene tehnologije.

Ime galerije je: Mestna galerija Ljubljana.
Sedež galerije je: Ljubljana, Mestni trg 5.
Galerija ima pečat pravokotne oblike. V spodnjem delu pečata je napis Mestna galerija Ljubljana, v gornjem delu pa je znak galerije, ki ga sestavljajo umetniško stilizirane črke MGL, pregrajene z navpičnimi črtami.
Galerija je vpisana v sodni register pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod reg. št. srg. 196/82 z dne 22. 6. 1983.

Galerija opravlja pod enakimi pogoji in na način, ki velja za javno službo, naslednje dejavnosti:
– samostojno prireja slovenske in tuje razstave doma in v tujini v vlogi producenta;
– organizira izmenjave slovenskih in tujih razstav med zavodom in sorodnimi slovenskimi in tujimi galerijsko-muzejskimi ustanovami;
– promovira vizualno umetnost z izdajanjem publikacij in nosilcev slike ter zvoka;
– ustvarja stalne zbirke slovenskih in tujih likovnih del, zlasti na papirju;
– izvaja strokovno matičnost za področje vizualnih umetnosti iz obdobja moderne in sodobne vizualne umetnosti za območje ljubljanske regije.
Poleg dejavnosti iz prejšnjega odstavka opravlja galerija tudi naslednje druge dejavnosti, ki služijo izvajanju dejavnosti iz prvega odstavka tega člena in se financirajo izključno iz nejavnih virov:
– priprava in izvedba strokovnih posvetovanj, predavanj, likovnih delavnic, sejemskih razstav in kulturnih prireditev, ki smiselno dopolnjujejo dejavnosti galerije iz prejšnjega odstavka;
– komisijska prodaja likovnih del;
– prodaja izdelkov, ki izhajajo iz dejavnosti galerije;
– gostinske storitve za obiskovalce galerijskih prireditev in druge obiskovalce.
Galerija opravlja dejavnosti v obsegu in na način določen z letnim programom dela in finančnim načrtom.
Dejavnosti iz prvega in drugega odstavka tega člena se v skladu z Uredbo o uvedbi in uporabi standardne klasifikacije dejavnosti (Uradni list RS, št. 2/02) razvrščajo v naslednje podrazrede standardne klasifikacije dejavnosti:

DE/22.110  Izdajanje knjig
DE/22.130  Izdajanje revij in periodike
DE/22.150  Drugo založništvo
DE/22.220  Drugo tiskarstvo
DE/22.320  Razmnoževanje video zapisov
G/52.486   Trgovina na drobno z umetniškimi izdelki
G/52.630   Druga trgovina na drobno zunaj prodajaln
H/55.400   Točenje pijač
K/70.200   Dajanje lastnih nepremičnin v najem
K/73.202   Raziskovanje in eksperimentalni razvoj na področju humanistike
K/74.871   Prirejanje razstav, sejmov in kongresov
K/74.873   Druge poslovne dejavnosti, d.n.
K/74.810   Fotografska dejavnost
M/80.421   Dejavnost glasbenih in drugih umetniških šol
M/80.422   Drugo izobraževanje, izpopolnjevanje in usposabljanje, d.n.
O/91.330   Dejavnost drugih članskih organizacij
O/92.320   Obratovanje objektov za kulturne prireditve
O/92.511   Dejavnost knjižnic
O/92.512   Dejavnost arhivov
O/92.521   Dejavnost muzejev
O/92.522   Varstvo kulturne dediščine.

Galerija je po Uredbi o vzpostavitvi muzejske mreže za izvajanje javne službe na področju varovanja premične kulturne dediščine in določitvi državnih muzejev (Uradni list RS, št. 97/00, 103/00 in 105/01) uvrščena v muzejsko mrežo kot pokrajinski muzej za področje likovne umetnosti.

Organa galerije sta:
– direktor,
– svet galerije.

Direktor zastopa, predstavlja in vodi galerijo ter je odgovoren za zakonitost in strokovnost dela galerije.
Naloge direktorja so:
– organizira delo galerije,
– sprejema strateški načrt,
– sprejema program dela,
– sprejema akt o organizaciji dela po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v galeriji,
– sprejema akt o sistemizaciji delovnih mest po predhodnem mnenju reprezentativnih sindikatov v galeriji,
– sprejema kadrovski načrt,
– sprejema načrt nabav osnovnih sredstev in investicijskega vzdrževanja,
– sprejema druge akte, ki urejajo pomembna vprašanja v zvezi z delovanjem galerije,
– poroča ustanovitelju in svetu galerije o zadevah, ki lahko pomembno vplivajo na delovanje galerije,
– pripravi letno poročilo,
– sklepa zavodsko kolektivno pogodbo, če jo galerija ima,
– določa cene javnih kulturnih dobrin, ki jih zagotavlja galerija,
– izvaja vse pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi,
– določa plače, odloča o delovni uspešnosti in napredovanju delavcev v skladu s predpisi,
– imenuje pomočnika direktorja po predhodnem mnenju sveta galerije,
– opravlja druge naloge, določene s predpisi in tem odlokom.
K aktom iz druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme, enajste in dvanajste alinee prejšnjega odstavka tega člena daje soglasje svet galerije.

Direktor mora pri vodenju poslov ravnati z javnimi sredstvi s skrbnostjo vestnega gospodarstvenika.
Direktor zastopa in predstavlja galerijo v pravnem prometu neomejeno in je pooblaščen za sklepanje pogodb v okviru potrjenega finančnega načrta, razen:
– pogodb o investicijah in najemnih pogodb, katerih vrednosti presegajo tiste, določene s predpisi, ki urejajo naročila malih vrednosti in za katere je potreben sklep sveta galerije,
– pogodb, ki se nanašajo na upravljanje z nepremičninami, ki so last ustanovitelja in jih ima galerija v upravljanju, za katere je potrebno predhodno soglasje župana Mestne občine Ljubljana
in
– drugih pogodb, ki se nanašajo na nepremičnine, ki so last ustanovitelja in jih ima galerija v upravljanju, za katere je potrebno predhodno soglasje ustanovitelja.
Direktor lahko pri uresničevanju svojih pooblastil, določenih s predpisi in tem odlokom, prenese opravljanje posameznih zadev na posamezne delavce s posebnimi pooblastili v skladu z aktom o notranji organizaciji dela in sistemizaciji delovnih mest.
V primeru direktorjeve odsotnosti ali zadržanosti nadomešča direktorja delavec galerije, določen v aktu o sistemizaciji delovnih mest.

Za direktorja je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo družboslovne, humanistične ali umetniške smeri,
– strokovno pozna področje dela galerije,
– ima sposobnost organiziranja in vodenja dela,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega najmanj tri leta na vodstvenih delovnih mestih,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik in pasivno najmanj en svetovni jezik.
Kandidat za direktorja mora predložiti program poslovnega in programskega razvoja galerije za mandatno obdobje.

Direktorja imenuje Mestni svet na podlagi javnega razpisa po predhodnem mnenju sveta galerije. Javni razpis objavi pristojno delovno telo Mestnega sveta, ki lahko povabi posamezne kandidate tudi neposredno.
Če svet galerije ne da mnenja iz prejšnjega odstavka tega člena v roku 30 dni od dneva, ko je bil zanj zaprošen, se šteje, da je mnenje pozitivno.
Po pridobitvi mnenja sveta galerije ali poteku roka za njegovo pridobitev pristojno delovno telo Mestnega sveta predlaga Mestnemu svetu kandidata za direktorja.
Na podlagi akta o imenovanju sklene pogodbo o zaposlitvi z direktorjem v imenu sveta galerije njegov predsednik. Delovno razmerje z direktorjem se sklene za določen čas, za čas trajanja mandata.
Mandat direktorja traja pet let. Po preteku mandatne dobe je ista oseba lahko znova imenovana za direktorja.
Če je bil direktor pred svojim imenovanjem zaposlen v galeriji za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustreza njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.

Mestni svet je dolžan razrešiti direktorja pred potekom časa, za katerega je bil imenovan, če:
– direktor sam zahteva razrešitev,
– nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu,
– direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih galerije ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov sveta galerije ali ravna v nasprotju z njimi,
– direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči galeriji večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti galerije.
Poleg razlogov iz prejšnjega odstavka tega člena se lahko direktorja predčasno razreši zaradi bistvenih sprememb kot sta bistveno spremenjena dejavnost, zaradi katere je galerija ustanovljena ali zaradi prenosa ustanoviteljstva.
Direktorja razreši Mestni svet po postopku, določenem v Poslovniku Mestnega sveta za razrešitev oseb, ki jih voli ali imenuje Mestni svet.
Pred razrešitvijo direktorja si mora Mestni svet pridobiti mnenje sveta galerije. Svet galerije mora mnenje izdati v 30 dneh, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno. Če je pobudo za razrešitev direktorja dal svet galerije, v postopku razrešitve direktorja ni potrebno pridobiti njegovega predhodnega mnenja.
Direktorja je treba seznaniti o razlogih za njegovo razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.

Galerija ima lahko pomočnika direktorja na enem izmed naslednjih dveh področij:
– za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev,
– za vodenje umetniško strokovnega dela.
Pomočnik direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela lahko uporablja naziv umetniški vodja.
O potrebnosti pomočnika direktorja za eno od navedenih področij odloči svet galerije za vsak mandat direktorja posebej, in sicer glede na možnost, da posamezno področje vodi neposredno direktor sam.
Pomočnika direktorja iz prvega odstavka tega člena imenuje direktor na podlagi javnega razpisa ali neposrednega povabila. Svet galerije daje predhodno mnenje k imenovanju pomočnika direktorja. Če svet galerije ne da mnenja v roku 30 dni, se šteje, da je mnenje pozitivno.

Za pomočnika direktorja za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih pogojev izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo ekonomske, pravne ali organizacijske smeri,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– ima sposobnost organiziranja in vodenja dela.
Naloge pomočnika direktorja za vodenje finančnih, pravnih in splošnih zadev so:
– daje direktorju predloge in mnenja, ki se nanašajo na njegovo delovno področje,
– predlaga direktorju letni program dela in poročilo o delu galerije s svojega delovnega področja,
– opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti galerije in po nalogu direktorja.

Za pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje naslednje pogoje:
– ima univerzitetno izobrazbo s področja dela galerije,
– ima najmanj pet let delovnih izkušenj s področja dela galerije,
– pozna galerijske dejavnosti,
– ima sposobnost za organiziranje in vodenje galerijskega strokovnega dela,
– aktivno obvlada slovenski jezik,
– aktivno obvlada najmanj en svetovni jezik.
Naloge pomočnika direktorja za vodenje umetniško strokovnega dela so:
– predlaga direktorju odločitve, ki se nanašajo na umetniško strokovno delo galerije,
– predlaga direktorju letni program dela in poročilo o delu galerije s svojega delovnega področja,
– daje mnenje direktorju v zvezi z umetniško strokovnim delovanjem galerije,
– izvršuje sklepe in odločitve direktorja,
– opravlja druge naloge v skladu s splošnimi akti zavoda in po nalogu direktorja.

Mandat pomočnika direktorja traja za čas trajanja mandata direktorja in se lahko ponovi. Delovno razmerje pomočnika direktorja se sklene za določen čas.
Delavca, ki je bil pred imenovanjem za pomočnika direktorja zaposlen v galeriji za nedoločen čas, se po prenehanju funkcije premesti v skladu s sistemizacijo delovnih mest in kadrovskim načrtom na prosto delovno mesto, ki ustrezna njegovi strokovni izobrazbi in za katero izpolnjuje predpisane pogoje.
Pomočnik direktorja je lahko razrešen pred potekom mandata iz istih razlogov kot direktor. Pomočnika direktorja razreši direktor na podlagi predhodnega mnenja sveta galerije. Svet galerije mora mnenje izdati v 30 dneh, sicer se šteje, da je mnenje pozitivno.
Pred sprejemom sklepa o razrešitvi mora direktor seznaniti pomočnika direktorja o razlogih za razrešitev in mu dati možnost, da se v roku 15 dni o njih izjavi.
Pomočniku direktorja lahko predčasno preneha mandat tudi v primeru predčasnega prenehanja mandata direktorju. O tem sprejme sklep novo imenovani direktor.
Pomočnik direktorja odgovarja direktorju za strokovnost in zakonitost dela.

Svet galerije ima pet članov:
– tri člane – predstavnike ustanovitelja imenuje Mestni svet,
– enega člana – predstavnika delavcev galerije izvolijo delavci na zboru delavcev,
– enega člena – predstavnika uporabnikov oziroma zainteresirane javnosti imenuje Kulturniška zbornica Slovenije.
Mandat članov sveta galerije traja štiri leta in začne teči z dnem konstituiranja. Po preteku mandata so lahko ponovno imenovani oziroma izvoljeni. Direktor je dolžan obvestiti ustanovitelja, zaposlene in Kulturniško zbornico Slovenije o poteku mandata članom sveta galerije najmanj 90 dni pred potekom mandata.
Na konstitutivni seji člani sveta galerije izmed sebe izvolijo predsednika in namestnika. Konstitutivno sejo skliče direktor najpozneje v roku 30 dni po imenovanju oziroma izvolitvi njegovih članov.
Predsednik sveta galerije mora sklicati sejo sveta, če to zahtevata najmanj dva člana sveta, direktor galerije ali župan Mestne občine Ljubljana. Če predsednik sveta galerije ne skliče seje v roku 15 dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skliče direktor galerije ali župan Mestne občine Ljubljana.
Svet galerije sklepa veljavno, če je na seji navzoča večina članov sveta galerije. Svet galerije sprejema odločitev z večino glasov vseh članov sveta galerije.
Podrobnejše delovanje sveta galerije uredi svet galerije s svojim poslovnikom.

Svet galerije ima naslednje naloge:
– nadzira zakonitost dela in poslovanja galerije,
– spremlja, analizira in ocenjuje delo galerije in politiko ustanovitelja,
– potrjuje letno poročilo,
– predlaga ustanovitelju revizijo poslovanja,
– ocenjuje delo direktorja,
– daje soglasje k strateškemu načrtu, programu dela, finančnemu načrtu, sistemizaciji delovnih mest, organizaciji dela, kadrovskemu načrtu, načrtu nabav in k zavodski kolektivni pogodbi, če jo galerija ima, ter nadzira njihovo izvajanje,
– daje soglasje k cenam javnih kulturnih dobrin,
– sprejema poslovnik o delu sveta galerije in tiste splošne akte galerije, ki jih po zakonu ali tem odloku ne sprejema direktor,
– daje predhodno mnenje k imenovanju direktorja,
– daje predhodno mnenje k razrešitvi direktorja, razen, če je sam dal pobudo za njegovo razrešitev,
– sklepa pogodbo o zaposlitvi z direktorjem in izvaja druge pravice in obveznosti delodajalca v razmerju do direktorja,
– predlaga ustanovitelju spremembo in razširitev dejavnosti,
– daje predhodno mnenje k imenovanju in razrešitvi pomočnika direktorja,
– ugotavlja ustreznost strateškega načrta in programa dela glede na namen, zaradi katerega je galerija ustanovljena,
– obravnava vprašanja s področja dela galerije in daje direktorju mnenja, predloge in pobude za reševanje teh vprašanj,
– opravlja druge naloge, določene z drugimi predpisi in s tem odlokom.

Član sveta galerije je lahko razrešen pred potekom mandata, za katerega je imenovan oziroma izvoljen, če:
– sam zahteva razrešitev,
– se trikrat zaporedoma neupravičeno ne udeleži seje sveta galerije ali se jih udeležuje neredno,
– ne opravlja svojih nalog ali jih ne opravlja strokovno,
– se ugotovi, da obstaja konflikt med zasebnimi interesi člana sveta galerije in interesi galerije,
– pri svojem delu ne ravna v skladu s predpisi.
V primeru predčasne razrešitve člana sveta galerije se za čas do izteka mandatne dobe imenuje nov član.

Za izvajanje dejavnosti, za katero je galerija ustanovljena, daje ustanovitelj galeriji v upravljanje naslednje nepremičnine ter opremo v njih, ki so del javne infrastrukture na področju kulture:
– Bežigrajska galerija 1, Dunajska cesta 31: parc. št. 2070/1 vlož. št. 914 katastrska občina Bežigrad,
– Bežigrajska galerija 2, Vodovodna ulica 3, parc. št. 925/1 in 920/2 katastrska občina Bežigrad,
– Mestna galerija, Mestni trg 5: parc. št. 5, zk. vl. št. 216 katastrska občina Ljubljana Mesto.
Premoženje iz prvega odstavka tega člena, ki ga ima galerija v upravljanju, je last ustanovitelja in je dolžna z njim ravnati kot dober gospodar.
Za upravljanje s premoženjem je galerija odgovorna ustanovitelju.

Sredstva za delo galerije so, razen premoženja ustanovitelja iz prejšnjega člena tega odloka, še sredstva, ki jih galerija pridobi:
– iz proračuna ustanovitelja,
– iz državnega proračuna in drugih javnih virov,
– s prodajo blaga in storitev na trgu,
– z donacijami, darili, volili in iz drugih virov, v skladu z zakonom in drugimi predpisi.

Presežek prihodkov nad odhodki, ki ga galerija doseže pri opravljanju dejavnosti iz prvega odstavka 5. člena tega odloka, sme galerija uporabiti le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katero je ustanovljena.
O namenu uporabe presežka prihodkov nad odhodki, ki ga galerija doseže pri opravljanju dejavnosti iz drugega odstavka 5. člena tega odloka, odloča na predlog direktorja svet galerije v soglasju z ustanoviteljem.
O načinu pokrivanja morebitnega primanjkljaja odloča ustanovitelj na predlog direktorja po predhodnem mnenju sveta galerije.

Galerija je pravna oseba, ki nastopa v pravnem prometu v okviru svoje dejavnosti samostojno, z vsemi pravicami in obveznostmi, v svojem imenu in za svoj račun.
Galerija je odgovorna za svoje obveznosti s sredstvi, s katerimi lahko razpolaga.
Galerija prevzema odgovornost za dobro gospodarjenje s sredstvi, namenjenimi za svojo dejavnost ter odgovornost dobrega gospodarja za upravljanje s sredstvi, ki so last ustanovitelja.
Galerija upravlja s premičnim premoženjem samostojno, z nepremičnim premoženjem pa samo po predhodnem soglasju župana Mestne občine Ljubljana, skladno s predpisi.
Muzejskega gradiva, ki je v lasti ustanovitelja in ga hrani galerija, je prepovedano odtujevati, razen če gre za izmenjavo, ki pomeni bistveno dopolnitev spomeniške zbirke, o čemer odloča na predlog galerije pristojni organ ustanovitelja.
Galerija lahko sredstva, pridobljena z oddajo nepremičnega premoženja ustanovitelja v najem, nameni le za opravljanje in razvoj dejavnosti, za katere je galerija ustanovljena ter za investicije.
Galerija ne sme sklepati razpolagalnih pravnih poslov v zvezi z nepremičnim premoženjem ustanovitelja in poslov, s katerimi se to premoženje obremenjuje.

Ustanovitelj ima do galerije naslednje pravice in obveznosti:
– ugotavlja skladnost strateških načrtov in programov dela galerije s plani in programi Mestne občine Ljubljana,
– spremlja skladnost porabe sredstev z letnimi programi,
– odloča o statusnih spremembah,
– daje soglasje k spremembam ali razširitvah dejavnosti,
– opravlja druge zadeve v skladu z drugimi predpisi in s tem odlokom.
Ustanovitelj odgovarja za obveznosti galerije subsidiarno do višine sredstev, ki se v tekočem letu zagotavljajo iz proračuna ustanovitelja za delovanje galerije.
Ustanovitelj ne odgovarja za obveznosti galerije iz naslova drugih dejavnosti, ki jih galerija opravlja za druge naročnike.
Galerija je dolžna na zahtevo organa mestne uprave Mestne občine Ljubljana, pristojnega za kulturo, predložiti letni program dela in načrt investicijskega vzdrževanja ter upravljanja z nepremičninami.
Galerija je dolžna obveščati ustanovitelja o rezultatih poslovanja ter dajati druge podatke o poslovanju v skladu s predpisi in na zahtevo ustanovitelja posredovati podatke, potrebne za spremljanje in financiranje dejavnosti ter za statistične namene.

Splošni akti galerije so pravilniki, poslovniki, organizacijski in drugi akti, s katerimi se ureja način uresničevanja pravic, obveznosti in odgovornosti delavcev, organizacija dela, sistemizacija delovnih mest in druga vprašanja, pomembna za delovanje galerije.
Splošni akti morajo biti v skladu z zakonom, drugimi predpisi in tem odlokom.
Splošni akti začnejo veljati petnajsti dan po objavi na oglasni deski galerije, razen če ni v aktu drugače določeno.

Svet galerije se oblikuje v skladu s tem odlokom v roku dveh mesecev od uveljavitve tega odloka. Do takrat opravljata njune nujne naloge obstoječi svet galerije in strokovni svet.

Dosedanji direktor nadaljuje z delom do izteka mandata, za katerega je bil imenovan.

Do sprejema novega akta o sistemizaciji delovnih mest velja obstoječi akt v vseh določbah, ki niso v nasprotju z zakonom in tem odlokom.

Direktor mora priglasiti vpis galerije v sodni register skladno z zakonom in tem odlokom najkasneje v roku petnajstih dni od uveljavitve tega odloka.

Z dnem uveljavitve tega odloka prenehata veljati Odlok o ustanovitvi javnega zavoda Mestna galerija Ljubljana (Uradni list RS, št. 42/99) in Statut Mestne galerije Ljubljana, ki ga je svet galerije sprejel dne 3. 6. 1999.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.