Na podlagi Zakona o urejanju prostora (ZUREP-1 – Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03), Zakona o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij (Uradni list RS, št. 60/94, 69/94, 73/94 – odl. US RS, 73/95 – odl. US RS, 56/98, 67/98 – odl. US RS, 72/98 – odl. US RS, 73/98 – popravek odl. US RS in 75/98) in 14. člena statuta Občine Razkrižje (Uradni list RS, št. 12/99, 2/01 in 38/04) je Občinski svet občine Razkrižje na 12. redni seji dne 16. 6. 2004 sprejel

Kompletni besedili poglavij 458. in 459. iz Uradni list SRS, št. 7/87 – Dolgoročni plan Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 in Uradni list RS, št. 24/92) in družbenega plana Občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 7/87, 27/87 ter Uradni list RS, št. 24/92), se spremenita v vsebini, ki se nanašajo na Občino Razkrižje in se oblikujeta v obliko odloka s členi.

Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana se nanaša na:
– vzpostavitev dejanskega stanja na področju urejanja prostora,
– uskladitev z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin Dolgoročnega in Srednjeročnega plana Republike Slovenije,
– uskladitev z novimi planskimi izhodišči za območje Občine Razkrižje,
– spremembe mej ureditvenih območij naselij na pobudo občine in posameznikov za potrebe poselitve-gradnje in ureditev na kmetijskih zemljiščih,
– dopolnitev s programskimi zasnovami sanacije območja pridobivanja mineralnih snovi gramozne jame v Razkrižju,
– dopolnitev s programskimi zasnovami za območje športnega parka v Občini Razkrižje,
– dopolnitev s programskimi zasnovami za organizirano stanovanjsko gradnjo v Gibini.

Sestavni del sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana in družbenega plana Občine Razkrižje:
1. Karte v M 1:25.000,
2. Kartografska dokumentacija na preglednih katastrskih načrtih v merilu 1:5000,
3. programske zasnove:
– sanacijo območja pridobivanja mineralnih surovin v Razkrižju,
– območje športnega parka v Razkrižju,
– organizirane stanovanjske gradnje v Gibini,
4. Strokovna podlaga za varstvo kulturne dediščine v občini Razkrižje, ZVNKD, maj 2001.

Kmetijska območja
Kmetijska območja bomo ohranjali za osnovni namen – pridelava hrane. Spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v nekmetijska bomo dovoljevali le izjemoma in v skladu z zakonodajo. Kmetijske površine v zaraščanju in zamočvirjena zemljišča bomo z agrotehničnimi ukrepi izboljševali ali pa jih pogozdili oziroma namenili drugi dejavnosti.
Gozdove bomo varovali pred nestrokovno eksplotacijo in pred boleznimi.
Plato za bencinski servis se dovoli samo v zdajšnjem obsegu navoza tik ob cestišču.
V gozdnih območjih ni dovoljena gradnja objektov.
V gozdu kjer poteka turistično-sprehajalna pot ni posegov v gozdno strukturo.
Gozdovi na področju ribnikov v k.o. Veščica imajo poudarjeno klimatsko funkcijo 2. stopnje, zaradi ugodnega vpliva na neugodne klimatske razmere, predvsem veter. Na podlagi te ugotovitve lahko zaključimo, da je zelo pomembno, da se ohranja nepretrgan pas gozda (gozdni tampon).
Na območju gozdne površine v k.o.Gibina na parceli 301 mora na podlagi 92. člena Zakona o gozdovih (Uradni list RS, št. 30/93 in št. 67/02) lastnik gozda pridobiti soglasje Zavoda.

Stanovanjska gradnja
Na področju gradnje stanovanj bomo zaokroževali obstoječa stanovanjska območja s pozidavo plomb in gradnjo na prostih površinah znotraj naselij. Organizirana stanovanjska gradnja je predvidena na območju Gibine. Degradirana stanovanjska območja bomo postopoma sanirali. Ohranjali bomo avtohtoni poselitveni vzorec naselij.

Rekreacijska območja
Glavna poteza rekreacijskih programov je Turistično sprehajalna pot Razkriški kot. Ob njej so nanizane posamezne turistične točke in spremljajoče dejavnosti.
Športne površine so predvidene ob reki Ščavnici in bodo zajemala igrišča za igre z žogo in atletske površine. Rekreaciji je namenjena tudi sanirana vodna površina gramoznice med Muro in Ščavnico.

Gospodarska infrastruktura:
1. Energetika
Plinovodno omrežje
Izvedba vzporednega magistralnega plinovoda. Skozi občino bo potekal del mednarodnega plinovoda Madžarska – Italija, približno vzporedno z obstoječim plinovodom R15
Električno omrežje
Pri načrtovanju in gradnji objektov na območjih za katera bodo izdelani prostorski akti bo potrebno upoštevati naslednje pravilnike, normative in tipizacijo:
– pravilnik o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1 kV do 400 kV, Uradni list SFRJ, št. 65/88,
– pravilnik o tehničnih normativih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov, Uradni list SFRJ, št. 51/73 (za nizkonapetostne vode),
– tipizacija elektroenergetskih kablovodov za napetost 1 kV, 10 kV in 20 kV (tipizacija DES, januar 1981),
– Pri projektiranju, kjer je zahtevano električno gretje in kjer je poudarjena racionalna raba energije, je potrebno upoštevati ˝pravilnik o racionalni rabi energije pri gretju in prezračevanju objektov ter pripravi tople vode˝ (Ur. 1. SRS št. 31/84).
Na podeželju bodo grajeni srednje in nizko napetostni vodi večinoma v nadzemni izvedbi, v podzemni oziroma kabelski izvedbi bodo vodi grajeni le v strnjenih, urbanih območjih.
Planiranje in izgradnja novih transformatorskih postaj (TP 20/0,4 kV) z pripadajočim omrežjem (20 kV in 0,4 kV) na obravnavanem območju, bo odvisna od povečanja obremenitev ter tam, kjer se bodo pojavile slabe napetostne razmere pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte (NNO, SN, TP).
Nove transformatorske postaje bo možno graditi kot samostojne objekte in v sklopu drugih objektov ali v njihovi neposredni bližini. Pri tem je potrebno izpolniti zahteve glede elektromagnetnega sevanja in hrupa (Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 70/96 in Uredba o hrupu v naravnem in življenjskem okolju, Uradni list RS, št. 45/95).
Za potrebe izgradnje večjih obrtnih delavnic oziroma industrijskih objektov, za katere bo potrebna večja priključna moč, bo potrebno pri upravljalcu posebej naročiti raziskavo o možnosti napajanja z električno energijo.
Za vsako poznejšo detajlnejšo obdelavo prostorskih aktov (občinski prostorski red, občinski lokacijski načrt) si mora projektant pri upravljalcu pridobiti natančnejše podatke o poteku tras elektroenergetskih vodov in lokacije posameznih elektroenergetskih objektov ter jih vnesti (vrisati) v grafične podloge obdelave.
Za izgradnjo novih objektov oziroma območij je potrebno določiti koordinatorja izgradnje, ki bo poskrbel za financiranje minimalne komunalne infrastrukture območja in med drugim tudi za izgradnjo elektroenergetskih objektov.
V skladu z 71. in 127. členom Energetskega zakona (Uradni list RS, št. 79/99) si bodo morali investitorji za vsako novo priključitev ali povečanje priključne moči pridobiti soglasja za priključitev in izpolniti z njim predpisane pogoje.
Investitorji si bodo morali pridobiti pogoje za izdelavo prostorskih aktov, ki bodo izdelani za posamezno območje, ter si k njim pridobiti soglasje upravljalca.
2. Komunalna omrežja
Kanalizacija
Za potrebe kanalizacije je na območju Gibine predvidena čistilna naprava kapacitete 2000 E. Predviden je zbiralnik odplak iz vseh naselij občine. Primarno in sekundarno kanalizacijsko omrežje bomo izgrajevali postopoma.
Vodovod
Obstoječe omrežje bo dograjevano v smislu popolne oskrbe vseh gospodinjstev in drugih uporabnikov v občini.
Telekomunikacijsko omrežje
Obstoječe omrežje bomo vzdrževali in širili skladno z gradnjo novih stanovanjskih območij v občini. Posebne ureditve niso predvidene.
3. Prometno omrežje
Na območju občine potekajo regionalne ceste:

+-----------+-----------------+-----------------------------------+
|oznaka     |kategorija       |povezava                           |
+-----------+-----------------+-----------------------------------+
|R I 231    |Regionalna cesta |Ljutomer – mejni prehod Gibina     |
|R II 727   |Regionalna cesta |Razkrižje – mejni prehod Razkrižje |
|R III 726  |Regionalna cesta |Razkrižje – Lendava                |
+-----------+-----------------+-----------------------------------+
|223020     |Lokalna cesta    |Razkrižje – Veržej                 |
+-----------+-----------------+-----------------------------------+
|           |Javne poti       |Ostale ceste v občini              |
+-----------+-----------------+-----------------------------------+

Na območju ob državni meji je predvidena povezava obstoječega omrežja javnih poti skladno z dogovorom o poteku državne meje med R Slovenijo in R Hrvaško ter Sporazumom med R Slovenijo in R Hrvaško o obmejnem prometu in sodelovanju.
Na regionalnem in lokalnem cestnem omrežju bomo znotraj strjenih naselij postopoma izgrajevali pločnike in avtobusna postajališča.

Vodno gospodarstvo:
– poplavno območje Murskega loga je krajinski park, znotraj katerega ni dovoljena gradnja. Območje bo omejeno s protipoplavnim nasipom in je rezervoar za izlitje visokih voda.
– Obrežje reke Ščavnice je na nevarnih odsekih utrjeno in zaščiteno proti izlivu z zemeljskimi nasipi oziroma utrjenim obrežjem reke.
– Poplavna območja (poplavne površine, inundacije, retencije, močvirja, naravne depresije) so namenjene predvsem občasnem izlivanju vode iz struge. Vode se tako dalj časa zadržijo v porečju, kar ima velik vpliv na bogatenje podtalnice in razvoj obvodnih ekosistemov, kakor tudi na zmanjšanje ogroženosti naselij in javne infrastrukture pred škodljivim delovanjem voda. Raba zemljišč na poplavnih območjih, mora biti usklajena s tem osnovnim namenom.
– Za vse večje posege je, še pred izdelavo občinskih prostorskih aktov (ZureP-1, Uradni list RS, št. 110/02, 8/03), treba izdelati strokovne ocene oziroma strokovne podlage (zasnovane na predhodnih raziskavah, študijah itd.), v katerih morajo biti definirani pričakovani vplivi na vode, vodni režim in stanje voda, kakor tudi potrebni ukrepi za zmanjšanje teh vplivov.
– Območje ribnika Kačji kot pri Veščici bomo uredili kot gojitveni ribnik, območje gramoznice med Muro in Ščavnico pa bo sanirano kot ekstenzivna vodna površina oziroma naravni biotop.
Pri vseh posegih bomo upoštevali obstoječo zakonsko regulativo področja o vodah (ZV-1).
– Gradnja bencinskega servisa bo izvedena zunaj območja predvidenega zaščitnega nasipa pred visokimi vodami.
– Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
– Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
– Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanjem rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij.
– Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe.
– Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne gospodarske rabe.

Varstvo narave
Varstvo narave bo izvajano s spoštovanjem določil o dovoljenih posegih znotraj krajinskega parka Murski log in ohranjanjem naravnih biotopov obrežja reke Ščavnice in pritokov.
Posebno pozorno bomo ohranjali sledeče naravne vrednote:

+-----+---------------------+--------------------------------+
|Št.  |Naziv                |Opis                            |
+-----+---------------------+--------------------------------+
|1698 |MURA–LOKA            |Poplavna območja murskih logov  |
|966  |MURA–MRTVI ROKAV     |Mrtvica Mure na območju Budine  |
|1661 |GRAMOZNICA RAZKRIŽJE |Habitat ogroženih živalskih in  |
|     |                     |rastlinskih vrst                |
|1078 |GIBINA – ŠKORŠ       |Drevo (škorš) izjemnih dimenzij |
+-----+---------------------+--------------------------------+

Varstvo kulturne dediščine
Varstvo kulturne dediščine bomo izvajali za vse kulturne spomenike obdelane v strokovni podlagi ki jo je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor maja 2001 za območje Občine Razkrižje.
Slikovno gradivo in tekst strokovne podlage so sestavni del odloka.

Obramba
Na območju občine ni objektov ali ureditev pomembnih za obrambo.
Zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami
Za obrambo pred poplavami je predviden obrambni nasip po robu poplavnega območja reke Mure. Struga reke Ščavnice je na nevarnih odsekih zaščitena pred erozijo vode ali izlitju.

Poglavje: 11. Bilanca k površini:
Tabela 6: Bilanca površin Občine Razkrižje

celotna površina občine              10065673 m2
območja kmetijskih površin            6993655 m2
območja gozdov                        1789069 m2
stavbna zemljišča skupaj              1282949 m2
– predlogi občanov              90267
– obst. stavbna. zemljišča    1192682

Načini urejanja s prostorskimi akti:

I. Prostorski planski akti
– urbanistična zasnova    – ni predvidena
– krajinska zasnova       – je predvidena za območje Krajinskega parka Mura-Loka
– programske zasnove      – za območje organizirane stanovanjske gradnje Gibina
                          – za območje bencinskega servisa Razkrižje
II. Prostorski akti
– lokacijski načrt        – za območje organizirane stanovanjske gradnje Gibina
                          – za sanacijo gramoznice Razkrižje
– prostorski ureditveni   – za območje naselij
pogoji
                          – za odprto območje občine
                          – za območje KP Mura – Loka

PROGRAMSKA ZASNOVA ZA ORGANIZIRANO STANOVANJSKO GRADNJO V GIBINI
1. Namen in cilji
Občina Razkrižje kot samostojna politična enota se na nove razmere prilagaja s pripravo celovite zasnove razvoja svojega območja v gospodarskem, sociološkem in prostorskem segmentu. Poselitvena središča občine, Veščica, Razkrižje, Šafarsko in Gibina, so strnjena obcestna naselja med državno mejo s Hrvaško, kmetijskim območjem in rekama Ščavnico in Muro. Zaradi do sedaj razmeroma mirnega razvoja, so ohranila svoj lasten značaj kot odraz dosedanjih dejavnosti in značilne urbanistične in arhitekturne podobe pokrajine. To je vsekakor kvaliteta, ki jo kaže ohranjati. Ker pa se nadaljnjemu razvoju oziroma širitvi naselij vendarle ni mogoče odreči, so potrebni nekateri posegi na nove, do sedaj kmetijske površine. Razvoj s svojimi posledicami v prostoru tako nujno spreminja prostorsko podobo naselij, zato je potrebno širitev načrtovati organizirano.
Danes so vsa štiri naselja na razvojni točki, ko morajo imeti jasno zastavljeno razvojno perspektivo in kot posledico tudi zagotovljene prostorske pogoje za realizacijo le-te. Zato se je Občina Razkrižje odločila spremeniti in dopolniti svoja osnovna prostorska plana:
– Dolgoročni plan Občine Ljutomer za obdobje 1986–2000 za območje Občine Razkrižje,
– Družbeni plan občine Ljutomer za obdobje 1986–1990 za območje Občine Razkrižje;
in začrtati osnovne smernice za pričakovan razvoj posameznih urbanih sklopov v prostoru, torej tudi prostorski razvoj vsakega od naselij. Naselja bodo imela pretežno naslednje funkcije:
– Razkrižje in Šafarsko – občinsko središče z upravnimi, oskrbnimi, socialnimi in proizvodnimi dejavnostmi ter stanovanjskimi funkcijami;
– Gibina in Veščica – naselji z oskrbnimi in stanovanjskimi funkcijami.
Ta razvojna vizija je načelna. Dejavnosti enega naselja se bodo v manjši meri pojavljale tudi v ostalih, vendar so v gornjih naseljih navedene dejavnosti zastavljene kot glavne že danes in se bodo v tej smeri razvijale tudi v prihodnje. Pri razmeščanju dejavnosti po naseljih je to dejstvo treba upoštevati, da ne bo prihajalo do konfliktnih medsebojnih vplivov.
Pri nadaljnjem prostorskem razvoju je potrebno upoštevati krajinsko sliko, naravne razmere, urbanistični vzorec, obstoječo prometno in drugo infrastrukturo ter ekološko situacijo območja. Slednjo občina z vsakim večjim posegom v prostor načrtno izboljšuje, kar je odraz ozaveščene ekološke miselnosti občanov in zahteva nove aktivnosti na področju gradnje infrastrukture.
Občina je področje urejanja prostora opredelila kot eno temeljnih aktivnosti, pri kateri bo udejanila svojo ustavno pravico, da sama gospodari s svojim prostorom. Tako ima namen odkupiti vsa stavbna zemljišča, na katerih so predvideni večji posegi v prostor (proizvodna, stanovanjska, rekreacijska območja ali drugo) in jih pred prodajo komunalno opremiti.
Da bodo gradnji namenjena zemljišča tudi izkoriščena za opredeljen namen, bo občina vpeljala učinkovit sistem gospodarjenja z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, istočasno pa za območja predvidene zazidave priskrbela prostorske izvedbene dokumente. Tako bo omogočeno organizirano urejanje osnovne infrastrukture na teh območjih in s tem ustrezno poskrbljeno za okolje pred prodajo zemljišč investitorjem.
Eno od teh je predvideno območje organizirane stanovanjske zazidave med Šafarskim in Gibino, kjer je predvidena zazidava 15 družinskih hiš. Območje bi dopolnjevalo v verigi naselij Občine avtohton urbanistični model »dvojnega glavnika«.
Organizirana stanovanjska gradnja Gibina predstavlja možnost gradnje za kar 6% prebivalcev Občine Razkrižje, ki se bodo sicer iz občine odselili. Zaradi tega je ta zazidava med najpomembnejšimi planiranimi občinskimi aktivnostmi.
Občina je že lastnik ( ½ za realizacijo potrebnega zemljišča na južnem delu območja.
2. Obstoječ urbanistični vzorec
Občina Razkrižje ima 1350 prebivalcev. Glavnina zaposlenih prebivalcev je zaposlena v nekmetijskih dejavnostih, ob tem pa dopolnilno še kmetuje. Glavna smer dnevne migracije je proti zahodu, v ca. 5 km oddaljen Ljutomer. Zaradi skromnih zaposlitvenih možnosti se število prebivalstva polagoma zmanjšuje. Ta trend poskuša Občina zaustaviti, tudi s ponudbo novih površin za proizvodne in stanovanjske dejavnosti.
Vsa štiri naselja so oblikovana kot strnjena obcestna poselitev v obliki dvojnega glavnika, vzporedna s (700 m oddaljeno državno mejo na rahlo dvignjenem terenu južno od nje. Glavnina obstoječe poselitve občine Razkrižje je ob glavni cesti Ljutomer – državna meja z meddržavnima mejnima prehodoma Razkrižje in Gibina.
Možnosti kompleksne širitve so le ob prečnih cestah na pobočju južno proti državni meji.
S tem vzorcem skladna je tudi predvidena kompleksna zazidava pri Gibini.
Centralno območje bo dopolnjeno ob svojih sedanjih zametkih v Razkrižju in Šafarskem. Leži centralno glede na vsa štiri naselja, danes pa ima osnovno šolo, občinsko stavbo, nov kulturni dom, otroški vrtec, trgovino, cerkev in več gostinskih lokalov.
Proizvodne dejavnosti so prisotne kot posamezne enklave v stanovanjskih območjih naselij, predvidena pa je tudi manjša proizvodna cona na vzhodnem delu Razkrižja, ob cesti proti mejnemu prehodu.
Rekreacijsko območje je ( 1,5 km dolga sprehajalna pot vzporedno z rekama Ščavnico in Muro od Razkrižja mimo Šafarskega do Gibine, imenovana »Razkriški kot«. Območje povezuje več že obstoječih in urejenih točk kulturne, naravne in etnološke dediščine in je turistično zanimiva kot sprehajališče v izjemno lepem ambientu.
Urbanistični vzorec »glavnika« je smiselno ohranjati, saj se ustrezno vklaplja v okolico.
3. Opis meje območja strokovne podlage kompleksne zazidave gibina
Meja območja strokovne podlage poteka po sledečih parcelah (vse k.o. Gibina):
Izhodiščna točka opisa meje je križišče cest ob SZ vogalu parcele 336/2, dalje proti jugu ob cesti do JZ vogala parc. št. 346, nato po njenem robu proti SV do JV vogala parc. št. 345, po njenem V robu proti S, kjer seka parcele 339, 338, 337/5, 337/4, 337/3, 337/2, 337/1 in 336/2, kjer se po njenem S robu vrne v izhodiščno točko.
4. Velikost in sedanja namembnost zemljišč
Celotno območje obdelave s to strokovno podlago obsega 1,52 ha (15.200 m2) površin ob jugovzhodnem delu obstoječega ureditvenega območja naselja Gibina.
Predvideno novo območje je razširitev obstoječega ureditvenega območja naselja na južno stran glavne ceste. Danes so to kmetijske, njivske površine (700 m širokega pasu med naseljem in državno mejo.
5. Naravne značilnosti območja
Območje strokovne podlage leži na ravnini ob naselju Gibina, ki je kmetijsko izrabljena (njive). Ravnina je rahlo nagnjena proti severu (proti Muri). Srednja nadmorska višina območja je na koti 177 mnm.
Podnebje je blago, značilno za obrobje Panonske nižine.
Severno od območja strokovne podlage je reka Ščavnica, ki se v daljših meandrih steka proti izlivu v Muro pri Gibini, vendar območje ni poplavno zaradi 3-5 m dvignjenega platoja, na katerem so naselja. Naselja so strnjena, dominanta je običajna, cerkveni zvonik.
Pokrajina ima močan pečat bližine reke Mure.
Ob Ščavnici je vzpostavljena turistična rekreacijska sprehajalna pot »Razkriški kot«, ki povezuje več že obstoječih in urejenih točk kulturne, naravne in etnološke dediščine in je zanimiva kot sprehajališče v izjemno lepem ambientu.
V teh krajih je še ohranjena značilna kulturna krajina ravninske Prlekije, na eni strani obrobljena z obmurskim gozdom, na drugi s prleškimi griči. Izrazito umirjena, idilična pokrajina je za današnji potrošniški ritem življenja dragocen turistični potencial, ki se ga danes še vse premalo zavedamo.
6. Varovana naravna in kulturna dediščina
Naravna dediščina
Na območju strokovne podlage ni elementov varovane naravne dediščine na državnem nivoju.
Kulturna dediščina
Na območju strokovne podlage ni elementov varovane kulturne dediščine na državnem nivoju.
7. Zasnova zazidave in nova namembnost območja
Na območju je predvidena stanovanjska zazidava družinskih hiš etažnosti K+P+M ob stanovanjski cesti, navezani na obstoječo zbiralno cesto, v Gibini priključeno na glavno cesto Ljutomer – Razkrižje – mejni prehod Gibina.
Predvidenih je 15 hiš na parcelah povprečne velikosti 800 m2 ob dvosmerni stanovanjski cesti z enostranskim pločnikom.
Namembnost območja je izključno stanovanjska, v kateri je dopustna le servisna obrt brez emisij in povečanega transporta.
8. Zasnova prometnega omrežja
Glavna cestna prometnica naselja ostaja cesta Ljutomer – mejni prehod Gibina.
Nanjo je iz južne strani vezana obstoječa zbiralna cesta proti zaselkom ob državni meji, ob kateri je predvidena nova stanovanjska zazidava.
Na to cesto je priključena predvidena zanka stanovanjske ceste, na katero bodo orientirani vhodi in uvozi na parcele.
Cesta je predvidena kot dvosmerna z enostranskim pločnikom ob zahodnem robu.
Zbiralna cesta mora biti na zahodni strani obsajena z avtohtonim drevjem, n.pr. javorovim drevoredom.
9. Zasnova energetskih in komunalnih omrežij
Energetska omrežja
– Elektrovodno omrežje: za oskrbo z električno energijo je na območju strokovne podlage predvidena ena transformatorska postaja na severnem delu območja. Omrežje bo grajeno v podzemni kabelski izvedbi. Kapacitete TP, dimenzije in trase omrežja bodo opredeljene v prostorskem izvedbenem aktu, ki bo tej strokovni podlagi sledil ter v izvedbenih načrtih. Predvidena je enostranska javna razsvetljava ob pločniku stanovanjske ceste.
– Plinovodno omrežje: možnost priklopa na plinovodno omrežje ali oskrba s plinsko energijo z nadzemnimi ali vkopanimi rezervoarji po pogojih dobavitelja.
Komunalna omrežja
– Vodovod: Območje strokovne podlage bo z vodo oskrbljeno iz obstoječega krajevnega vodovoda. Vodovodno omrežje bo iz PVC cevi. Dimenzije in trase omrežja bodo opredeljene v prostorskem izvedbenem aktu, ki bo tej strokovni podlagi sledil ter v izvedbenih načrtih.
– Kanalizacija: Kanalizacijskega omrežja v kraju ni. Odplake iz območja bodo v prvi fazi zbirane v individualnih nepropustnih dvoprekatnih greznicah, po izgradnji krajevnega fekalnega kanalizacijskega omrežja pa bo celotno območje nanj navezano. Meteorna kanalizacija ni predvidena. Vse odplake iz asfaltiranih površin je potrebno pred ponikanjem v podtalje voditi preko lovilcev olj.
Dimenzije in trase omrežja bodo opredeljene v prostorskem izvedbenem aktu, ki bo tej strokovni podlagi sledil.
– Telefon: za oskrbo s telefonom je potrebno območje priključiti na obstoječo krajevno telefonsko centralo. Omrežje mora biti v podzemni kabelski izvedbi. Kapaciteta, dimenzije in trase omrežja bodo opredeljene v prostorskem izvedbenem aktu, ki bo tej strokovni podlagi sledil ter v izvedbenih načrtih.
10. Ukrepi za varovanje okolja
Odpadki
– Komunalni odpadki: Komunalni odpadki bodo zbirani po vrstah in v predpisanih posodah. Mesta, kjer bodo posode nameščene, morajo biti urejena tako, da bo preprečeno izpranje v podtalje in raznašanje odpadkov z vetrom. Posode za zbiranje odpadkov ne smejo biti na iz ulice vidnih mestih, če pa so ob cesti, morajo biti pogledu zakrite z obzidavo ali znotraj objektov. Odvoz mora biti urejen na krajevno običajen način, odlagani pa morajo biti na ustrezno urejeno centralno odlagališče.
– Posebni odpadki: Strupeni, eksplozivni ali kako drugače za okolico nevarni odpadki na območju cone ne smejo biti deponirani.
– Emisije v ozračje: Na območju strokovne podlage, ki bo del strnjenega ureditvenega območja naselja Gibina, morajo biti emisije hrupa, vonjav in druge, pod nivoji, dovoljenimi za stanovanjska območja.
– Emisije v podtalje: Na območju strokovne podlage niso dovoljene nobene škodljive emisije v podtalje. Vse povozne površine morajo biti asfaltirane ter obrobljene z robniki, meteorna kanalizacija pa mora biti speljana v podtalje preko lovilcev olj.
Splošno varovanje okolja
Na območju strokovne podlage morajo biti vsi objekti in zunanje površine urejene z upoštevanjem področnih ukrepov za varovanje zdravega bivalnega in delovnega okolja. Vse emisije morajo biti pod zakonsko predpisanimi dovoljenimi nivoji, urejene in vzdrževane. Vzdrževanje javnih površin izvaja občinska komunalna služba, vzdrževanje zemljišč in objektov znotraj ograj pa lastniki.
Varovanje krajine
Novo območje ne sme kaziti ali bistveno spreminjati krajine. V ta namen mora biti cesta ob njegovem robu obsajena z enostranskim drevoredom avtohtone vrste listavca (npr. javor), obcestne ograje pa z živo mejo.
Etažnost objektov ne sme presegat dveh etaž nad terenom (K+P+M). Sleme je lahko visoko največ 10 m oziroma dve tretjini višine krošnje zrelega drevesa.
Novo območje stanovanjske zazidave nikakor ne bo delovalo kot prostorska dominanta. Te naj bodo še naprej v starejših naseljih, obstoječe. Upoštevati je treba izrazito umirjenost krajine in ohranjati njene avtohtone urbanistične in arhitekturne vzorce naselij.

Uvod
Glede na potrebe Občine Razkrižje po rekreacijsko-turističnih in športnih območjih in na že obstoječe naravne danosti in programska območja bo na potezi SZ od naselja proti KP Mura urejena sprehajalna pot z vsemi vsebinskimi programi.
– izvir z naravno kuliso za tradicionalne kulturne dogodke,
– športni park z igrišči,
– sanirana gramozna jama kot rekreacijsko območje s spominskim obeležjem vojni za Slovenijo.
1. Območje po parcelnih številkah
K.o. Razkrižje: 506/1, 507, 508/1, 508/2, 504/2, 509
2. Namenska raba
Prostor je namenjen za šport in rekreacijo z vsemi potrebnimi površinami
– trdna podlaga (igrišča za nogomet, košarko, rokomet) in
– travnata urejena površina za igre na travi z igrali za otroško igro.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Območje športnega parka je locirano ob vodotoku Ščavnica na južni strani, mrtvice reke Mure na severu, vzhodno so obdelovalne površine, zahodno pa so stanovanjske stavbe.
Umestitev je tako naravna in pestra. Na tem območju ne bo grajenih objektov, samo trajna športna oprema (koši, goli, igrala…).
Športno igrišče se ogradi z zaščitno ograjo in zaščiti najbolj športno ˝udarne˝ smeri.
4. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine
Naravna dediščina
Na območju strokovne podlage ni elementov varovane naravne dediščine na državnem nivoju.
Kulturna dediščina
Na območju strokovne podlage ni elementov varovane kulturne dediščine na državnem nivoju.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje okolja
Usmeritve niso potrebne, ker je program dejavnosti okolju prijazen.
6. Promet
Do igrišča je speljana že obstoječa makadamska cesta. Skozi območje športnega parka poteka že tradicionalna sprehajalna pot od vaškega jedra čez potok Ščavnica do mrtvic reke Mure (krajinski park).
7. Komunalna in energetska infrastruktura
Komunalna
– za potrebe športnega parka je potrebno urediti igralne površine (asfalt, umetne mase…),
– umestiti igrala za otroško igro,
– urediti odvod meteornih voda v bližnji recepient,
– urediti parkirišče za vozila z vso potrebno opremo,
– urediti koše za odpadke.
Energetska
– urediti električno napeljavo iz bližnjega naselja in jo razporediti na svetila.
8. Usmeritve za zaščito prebivalcev
Investitor mora obvezno postaviti varovalno ograjo v višini približno 4m za nogometnimi goli.
V primeru otroškega igrišča postaviti zaščitno ograjo proti vstopu živali.
Zaklonišča so predvidena le, če to veljavni predpisi zahtevajo.
9. Tolerance
Vsi predvideni ukrepi se detajlno opredelijo v lokacijskem načrtu. Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pokažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, prometnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Uvod
Glede na potrebe Občine Razkrižje po rekreacijsko-turističnih in športnih območjih in na že obstoječe naravne danosti in programska območja bo na potezi SZ od naselja proti KP Mura urejena sprehajalna pot z vsemi vsebinskimi programi.
– izvir z naravno kuliso za tradicionalne kulturne dogodke,
– športni park z igrišči,
– sanirana gramozna jama kot rekreacijsko območje s spominskim obeležjem vojni za Slovenijo,
1. Območje po parcelnih številkah
K.o. Šafarsko: 41, 42/1, 42/2, 43, del 47/3, del 47/4, 46, 48/2, 59/2, 60/2, 61/2
K.o.Razkrižje: 209/2, 210/2, 211/2, 212/2, 213/2, 214/2, 215, 216, 217, 221/2, 222/1, 223, 224, 225, 226/1, 226/2, 227/1, 227/2, del 349, del 350, del 351, del 352, del 353, del 354, del 355, del 356/1, del 357/1, del 358/1, del 359/1, del 360/1, del 361/1, del 362/1, del 363/1, 356/2, 357/2, 358/2, 359/2, 360/2, 361/2, 362/2, 363/2, del 364, del 365, del 366, del 367, del 368, del 369, del 370
2. Namenska raba
Območje je namenjeno rekreacijskemu prostoru oziroma izhodiščni turistični točki za odhode v krajinski park Mura in prostor spomina na vojno za Slovenijo.
Namen zasnove je omogočiti prostorsko ureditev za dejavnost turizma v naravi (gramozna jama kot možni vodni potencial za razne športe in ambient za sprehode, glede na tradicijo na tem prostoru pa ˝spomenik˝na vojaško bazo v času vojne za Slovenijo.
3. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Na območju ni gradnje stalnih objektov (možnost premeščanja).
Gramoznica s svojo prisotnostjo členi prostor tako fizično kot tudi vsebinsko, saj daje življenski prostor številnim rastlinskim vrstam, ki so le tega izgubila z osuševanjem mrtvic reke Mure. Zato je potrebno gramoznico sanirati sonaravno v interesu narave.
4. Usmeritve za varstvo naravne in kulturne dediščine
Naravna dediščina
Območje strokovne podlage je v celoti umeščeno za visokovodni nasip, ki loči mrtvice Mure od naseljenih delov občine.
Kulturna dediščina
Na območju strokovne podlage je umeščen spomenik času boja za Slovenijo.
5. Usmeritve za varovanje in izboljšanje okolja
Gramoznico urediti, ograditi in jo narediti pregledno tako, da ni možnosti prikrivanja odlaganja odpadkov in s tem posrednega in neposrednega onesnaževanja okolja.
6. Promet
Motorni promet na območju gramoznice bo potekal samo na obodu, kjer je zdaj že obstoječa makadamska cesta. Uvoz na območje gramoznic bo mogoč s severne strani (po obstoječi cesti), vstop za obiskovalce (sprehajalce) pa bo urejen po sprehajalni poti speljani iz smeri centra naselja preko športnega parka do gramoznice.
7. Komunalna in energetska infrastruktura
Komunalna
– za potrebe sprehodov bo potrebno urediti in utrditi sprehajalno pot.
– urediti odvod meteornih voda v bližnji recepient,
– urediti koše za odpadke,
– urediti prostore za počitek s klopmi,
Energetska
– urediti električno napeljavo iz bližnjega naselja,
– urediti in razporediti svetila po prostoru.
8. Usmeritve za zaščito prebivalcev
Potrebna je postavitev opozorilnih znakov za nevarnost zdrsa v vodo in uporabe vodnih površin na lastno odgovornost.
9. Tolerance
Vsi predvideni ukrepi se detajlno opredelijo v lokacijskem načrtu. Pri realizaciji določil iz programske zasnove so dopustna odstopanja, če se v nadaljnjem podrobnejšem proučevanju pokažejo rešitve, ki so primernejše s tehničnega, prometnega, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.