Na podlagi drugega odstavka 164. člena Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04) izdaja Vlada Republike Slovenije

(1) Ta uredba določa merila za določanje razvitosti infrastrukture lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: infrastruktura) in obremenjenosti okolja, ki ju je treba ugotoviti zaradi določitve deleža plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini.
(2) Delež plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini, se izraža v odstotkih celotnega plačila za koncesijo, ki jo na naravni dobrini podeli Vlada Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: vlada) na podlagi koncesijskega akta.

Določbe te uredbe ne veljajo za določitev deleža plačila za koncesijo, ki pripada občini, če gre za koncesijo za gospodarsko rabo gozdov ali izkoriščanje mineralnih surovin.

(1) Razvitost infrastrukture in obremenjenost okolja se ugotavlja za celotno območje občine, na območju katere se nahaja naravna dobrina, za katero je podeljena koncesija za upravljanje, rabo ali izkoriščanje.
(2) Če se nahaja naravna dobrina na območju več občin, se ugotavlja razvitost infrastrukture in obremenjenost okolja za vsako občino posebej, delež plačila posamezni občini za koncesijo na naravni dobrini, določen na podlagi meril po tej uredbi, pa se nanaša na tisti del celotnega plačila za koncesijo, ki je sorazmeren delu naravne dobrine, ki se nahaja na območju te občine.
(3) Del naravne dobrine, ki pripada območju posamezne občine iz prejšnjega odstavka, se določi v koncesijskem aktu.

(1) Za namene te uredbe se občine razvrstijo glede na razvitost infrastrukture v občine s primerno in občine z manj primerno infrastrukturo.
(2) Razvitost infrastrukture se ugotavlja za vsa naselja ali dele naselij na območju občine, v katerih prebiva več kot 50 ljudi.
(3) Naselja ali deli naselij iz prejšnjega odstavka so določeni v operatavnih programih varstva okolja na področju izvajanja lokalnih gospodarskih javnih služb varstva okolja.
(4) Občine z manj primerno infrastrukturo so občine, v katerih je odstotek prebivalcev, ki prebivajo v naseljih ali delih naselij iz prejšnjega odstavka v stavbah, priključenih na javni vodovodni sistem za oskrbo s pitno vodo ali na javno kanalizacijo, manjši od odstotka vseh prebivalcev Republike Slovenije, ki so jim dostopne te javne dobrine.

(1) Za namene te uredbe se občine glede na obremenjenost okolja razvrstijo v občine z zmerno obremenjenostjo okolja in občine z večjo obremenjenostjo okolja.
(2) Občina z večjo obremenjenostjo okolja je občina, na območju katere je:
– območje poselitve ali drugo območje s čezmerno onesnaženostjo zraka v skladu s predpisi, ki urejajo kakovost zunanjega zraka, ali
– vodno telo površinskih ali podzemnih voda, ki ima slabo kemijsko stanje v skladu s predpisi, ki urejajo kemijsko stanje površinskih in podzemnih voda, ali
– območje, ki obsega najmanj 3 odstotke celotnega območja občine in je zaradi čezmerne obremenjenosti tal določeno kot degradirano okolje v skladu s predpisi, ki tako območje določajo in urejajo program ukrepov za izboljšanje kakovosti okolja ali njegovih delov na tem območju.

(1) Delež plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini z manj primerno infrastrukturo, je 60 odstotkov.
(2) Delež plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini z večjo obremenjenostjo okolja, je 60 odstotkov.
(3) Delež plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini, ki je hkrati občina z manj primerno infrastrukturo in občina z večjo obremenjenostjo okolja, je 70 odstotkov.
(4) Občini, ki ni občina iz prejšnjih odstavkov tega člena, in državi pripada plačilo za koncesijo na naravni dobrini v enakih deležih.

(1) Delež plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini, se določi v koncesijskem aktu na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja v letu pred izdajo koncesijskega akta.
(2) Podatki o razvitosti infrastrukture so podatki iz operativnih programov varstva okolja na področju oskrbe prebivalstva s pitno vodo in odvajanja ter čiščenja odpadne komunalne vode, ki jih sprejme vlada na podlagi zakona, ki ureja varstvo okolja, in v skladu z usmeritvami iz nacionalnega programa varstva okolja.
(3) Podatki o obremenjenosti okolja so podatki iz letnih poročil o rezultatih izvajanja monitoringa stanja okolja za tla, vodo in zrak, ki ga skladno s predpisi, ki urejajo monitoring stanja okolja, zagotavlja ministrstvo, pristojno za okolje.

(1) Podatke za razvrstitev občin, na območju katerih se nahaja naravna dobrina, med občine z zmerno ali večjo obremenjenostjo okolja in občine s primerno ali manj primerno infrastrukturo po tej uredbi pripravi in posreduje ministrstvu, pristojnemu za naravno dobrino, ministrstvo, pristojno za okolje.
(2) Delež plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini, določi vlada v koncesijskem aktu na podlagi podatkov iz prejšnjega odstavka.

(1) Upravičenost do večjega deleža plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini zaradi meril te uredbe glede razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja, se preveri za vsako štiriletno obdobje izvajanja koncesije, pri čemer se prvo štiriletno obdobje začne s prvim celim koledarskim letom po začetku podelitve koncesije na naravni dobrini.
(2) Delež plačila za koncesijo za naslednje štiriletno obdobje se v koncesijskem aktu določi na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja iz tretjega leta izvajanja koncesije tekočega štiriletnega obdobja.
(3) O spremembi deleža plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini, odloči vlada na predlog ministrstva, pristojnega za naravno dobrino.
(4) Ministrstvo, pristojno za naravno dobrino, mora posredovati predlog spremembe koncesijskega akta v zvezi z deležem plačila za koncesijo na naravni dobrini, ki pripada občini, najkasneje tri mesece pred iztekom tekočega štiriletnega obdobja iz prvega odstavka tega člena.
(5) Podatke za ugotavljanje razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja po tej uredbi ministrstvu, pristojnemu za naravno dobrino, zagotovi ministrstvo, pristojno za okolje.

Deleži plačila za koncesijo na naravnih dobrinah, ki pripadajo občinam na podlagi koncesijskih aktov, izdanih pred uveljavitvijo te uredbe, se glede na merila po tej uredbi preverijo prvič v letu 2006 na podlagi podatkov o razvitosti infrastrukture in obremenjenosti okolja za leto 2005, o morebitnih spremembah koncesijskih aktov v zvezi s plačilom za koncesijo odloči vlada do konca leta 2006, nova višina plačila za koncesijo pa se uporablja za štiriletno obdobje izvajanja koncesije od leta 2007 do leta 2010.

Ta uredba začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.