Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo

Zaradi razvoja proizvodnje električne energije v Termoelektrarni Šoštanj (v nadaljnjem besedilu: TEŠ) in s tem predvidenih potreb po večjih količinah zemeljskega plina v Šoštanju v naslednjih treh letih (kar je utemeljeno v strateškem razvojnem načrtu TEŠ), je Geoplin d.o.o., kot izvajalec gospodarske javne službe prenosa zemeljskega plina dolžan pravočasno ustvariti pogoje za povečan odjem oziroma novo točko odjema v slovenskem omrežju zemeljskega plina. Na novem plinovodu bo predviden priključek z merilno reducirno postajo (v nadaljnjem besedilu: MRP) za tovarno Gorenje-Notranja oprema. Plinovod pa bo dimenzioniran tako, da bo možno preko njega oskrbovati tudi široko potrošnjo v občinah Braslovče, Šmartno ob Paki in glede na možnosti nadaljnjega razvoja tudi v Mozirju in Nazarjah.
Priprava državnega lokacijskega načrta za prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) se je pričela na osnovi obrazloženega in dokumentiranega predloga, ki ga je podal minister za okolje, prostor in energijo, z dopisom št. 311-34/01, z dne 23. decembra 2003.
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je utemeljen, ker je:
– dograditev magistralnih plinovodov opredeljena v tekstualnem delu prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89, in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03),
– prenosni plinovod z delovnim tlakom višjim od 16 barov opredeljen kot prostorska ureditev državnega pomena v Uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– prenos zemeljskega plina obvezna republiška gospodarska javna služba, določena v Energetskem zakonu (Uradni list RS, št. 79/99, 8/00 – popr., 52/02 – ZJA, 110/02 – ZGO-1, 50/03 – odl. US in 51/04),
– oskrba z zemeljskim plinom definirana v Resoluciji o strategiji rabe in oskrbe Republike Slovenije z energijo, (Uradni list RS, št. 9/96) ter v Resoluciji o nacionalnem energetskem programu (Uradni list RS, št. 57/04).
Predlog ministra za okolje, prostor in energijo je dokumentiran v:
– študiji: Prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do Termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju – idejna zasnova.

Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta je magistralni prenosni plinovod (R25D) od odcepa na magistralnem plinovodu M2 pri Šentrupertu do termoelektrarne Šoštanj v Šoštanju, nazivnega tlaka 70 barov in nazivnega premera DN 400-600 mm (v nadaljnjem besedilu: plinovod).
Predlagana trasa plinovoda poteka po območju treh občin: Braslovče, Šmartno ob Paki in Šoštanj, v skupni dolžini približno 17 km.
Predvideni plinovod se prične s priključkom na plinovod M2 (Rogaška Slatina-Vodice pri Ljubljani. Priključek se izvede pri Šentrupertu pri Polzeli v okviru obstoječega sekcijskega ventila ali na odcepnem mestu plinovoda za Prebold. Obe predvideni lokaciji sta že sedaj ograjeni z žično ograjo, zaradi dodatnih inštalacij izbrano priključno mesto razširi. Velikost zemljišča je predvidoma 10 a. Zaključi se z merilno reducirno postajo (v nadaljnjem besedilu MRP) za potrebe TEŠ. Območje se ogradi. Pri MRP bo tudi inštalacija čistilne postaje. Potrebno zemljišče je približno 15 a.
Osnovno varianto plinovoda je predlagal minister za okolje, prostor in energijo in sicer se priključek na obstoječi magistralni prenosni plinovod M2 (Rogaška Slatina-Vodice pri Ljubljani) v bližini Šentruperta pri Polzeli nadaljuje v smeri SSZ do Gorenja. Na delu do prečkanja Savinje se izogne naseljem in poteka med hmeljišči. Po prečkanju Savinje (predvideni sta dve možnosti, vzhodneje in zahodneje, pri čimer vzhodnejša varianta večkrat prečka reko Pako) se nadaljuje proti Šmartnem in naprej do zaselka na Velikem vrhu. Na tem delu na primerni oddaljenosti obide posamezne kmetije, se ponovno spusti do lokalne ceste za Šoštanj, jo prečka in se nadaljuje proti Vrhovnikovem vrhu. Plinovod se po spustu zaključi pri TEŠ, kjer bo MRP TEŠ.
Detajlni potek plinovoda bo določen v toku nadaljnje izdelave strokovnih podlag in postopku priprave in sprejemanja državnega lokacijskega načrta.
Z državnim lokacijskim načrtom se predvidi tudi možnost kasnejšega priklopa predmetnega plinovoda na plinovod M2/1, katerega izgradnja je predvidena vzporedno z obstoječim plinovodom M2.
Sestavni del plinovoda je tudi priključek za Tovarno notranje opreme v Gorenju, ki se zaključi z MRP v območju tovarne.
Prenosni plinovod se dimenzionira tako, da bo možno preko njega oskrbovati tudi široko potrošnjo v občinah Braslovče, Šmartno ob Paki in glede na možnosti nadaljnjega razvoja tudi v Mozirju in Nazarjih. Iz tega razloga se predvidijo tudi odcepi za široko potrošnjo (predvidoma 3), ki bodo ograjeni. Zemljišče posameznega odcepa bo obsegalo približno 1 a.
Plinovod se s pomočjo sekcijskih zapornih postaj razdeli na posamezne odseke. Pri določanju razdalje med sekcijskimi zapornimi postajami je potrebno upoštevati delovni tlak, imenski premer plinovoda in možnosti dostopa ter potrebo po sekcijskih zapornih postajah zaradi samega obratovanja. Oddaljenost med posameznimi sekcijskimi zapornimi postajami sme znašati največ 18 km. Velikost vsakega potrebnega zemljišča je približno 1a. Glede na predvideno dolžino predmetnega plinovoda ni pričakovati večjega števila teh postaj.
Vsi navedeni objekti so sestavni deli plinovoda. Gabariti in lokacije se določijo s projektom. Inštalacija bo delno pod zemljo, delno nad njo, bo ograjena in ta del prostora zaseda do opustitve plinovoda. Za nadzor in vzdrževanje je potrebna dostopna pot. Odvisno od izbrane tehnološke opreme bo le ta lahko na prostem, pod nadstrešnico ali v trdnem objektu. Z izbrano tehnološko opremo se določi tudi, če bo potreben električni in telekomunikacijski priključek.
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj je dne 20. aprila 2004 v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: Zakon o urejanju prostora) sklical prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve. Datum ter čas kraj in čas zbora konference je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – urad za prostorski razvoj objavilo v dveh sredstvih javnega obveščanja. S to objavo so bili o prostorski konferenci obveščeni predstavniki gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti, z vabili pa so bili povabljeni nosilci urejanja prostora, ki so navedeni v III. točki tega programa priprave.
Na prostorski konferenci so priporočila in usmeritve posredovali predstavniki: ZRSVN Celje, Občina Šmartno ob Paki, Občina Braslovče. Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta:
1. izvede kartiranje habitatov na predlagani trasi od Letuša do termoelektrarne Šoštanj,
2. smiselno upoštevajo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve, ki sta jih na prostorski konferenci podali občini Šmartno ob Paki in Braslovče.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– variantnih rešitev in primerjalne študije variant;
– strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom Zakona o urejanju prostora.

Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano,
2. Ministrstvo za kulturo,
3. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4. Ministrstvo za obrambo, Urad za obrambne zadeve, Sektor za civilno obrambo,
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje ohranjanja narave,
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje varstva okolja,
7. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda,
8. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – področje energetike,
9. Ministrstvo za promet, Direkcija RS za ceste,
10. Ministrstvo za promet, Urad za letalstvo,
11. Javna agencija za železniški promet Republike Slovenije,
12. Zavod za gozdove Slovenije,
13. Zavod za ribištvo Slovenije,
14. Zavod RS za varstvo narave,
15. ELES, d.o.o.,
16. Elektro Celje d.d., Javno podjetje za distribucijo električne energije,
17. Telekom Slovenije, Ljubljana,
18. DARS, d.d.,
19. Občina Braslovče,
20. Občina Šmartno ob Paki,
21. Občina Šoštanj,
22. občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Pobudnik priprave državnega lokacijskega načrta je Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Direktorat za energijo (v nadaljnjem besedilu: MOPE-DE).
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE-UPR).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Geoplin, Slovenska plinska družba, d.o.o. (v nadaljnjem besedilu: Geoplin).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je Geoplin.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje, določene v 156. do 160. členu ZUreP-1.

Strokovne podlage se izdelajo na podlagi analize prostora, pridobljenih smernic in analize le-teh, priporočil s prostorske konference ter ob upoštevanju programskih izhodišč, določenih v II. poglavju tega programa priprave. Izdelovalec državnega lokacijskega načrta predlaga možne nove variante ali optimizacije predlagane variante.
MOPE-DE, MOPE-UPR in Geoplin potrdijo predlagan obseg variant, za katere izdelovalec strokovnih podlag izdela idejne zasnove v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta izdela primerjalno študijo, v kateri prouči variante v skladu s tretjim odstavkom 45. člena Zakona o urejanju prostora in tretjim odstavkom 2. člena odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99). Variante se proučijo, ocenijo in medsebojno primerjajo glede vplivov na regionalni in urbani razvoj, energetske in distribucijske učinkovitosti, varovanja življenjskega okolja ljudi ter naravnih in kulturnih sestavin okolja, gospodarnosti in družbene sprejemljivosti. V zaključku primerjalne študije izdelovalec predlaga in utemelji najustreznejšo varianto plinovoda in poda usmeritve za njegovo optimizacijo v sklopu izdelave strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta.

Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
– vse predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge s področja prostorskega razvoja, varstva okolja, ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine.
Pred izdelavo predloga državnega lokacijskega načrta mora Geoplin zagotoviti naslednje strokovne podlage:
– idejno zasnovo načrtovane prostorske ureditve, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznim poročilom in utemeljitvijo,
– idejno zasnovo posameznih elementov prostorske ureditve, izdelano kot posamezni načrti, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve, z ustreznimi poročili in utemeljitvami,
– idejno zasnovo nove prometne ureditve, tudi v odnosu do obstoječe (ukinitve, preureditve obstoječih cest, poti ipd.),
– idejno zasnovo novih energetskih, vodovodnih, komunalnih in drugih infrastrukturnih priključkov in ureditev,
– idejno zasnovo zaščite, prestavitve in ukinitve obstoječih energetskih, vodovodnih in drugih komunalnih priključkov in ureditev,
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za preprečitev negativnih vplivov na okolje, kulturno dediščino in trajnostno rabo naravnih dobrin, za omilitev vplivov na rastlinske in živalske vrste ter njihove habitate, vključno z idejno zasnovo ureditve morebitnih izravnalnih ukrepov,
– idejno zasnovo rešitev in ukrepov za obrambo ter varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– geodetski načrt izdelan v skladu s pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04,)
– podatke o lastnikih in imetnikih drugih stvarnih pravic,
– poročilo o vplivih načrtovane prostorske ureditve na okolje izdelano v skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje, vključno z revizijo poročila,
– morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora, po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje pripravljavcu.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave izdela naravovarstvene smernice v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje pripravljavcu.

Pridobitev smernic za načrtovanje
– Geoplin zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:10 000 s tehničnim poročilom po sprejemu tega programa priprave.
– MOPE-UPR takoj prične s pridobivanjem smernic za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
– Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– Po izvedbi postopka javne izbire in sklenitve pogodbe za izdelavo državnega lokacijskega načrta, poročila o vplivih na okolje in strokovnih podlag izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te in analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
– MOPE-DE, MOPE-UPR in Geoplin potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava variantnih rešitev in primerjalna študija variant
– Geoplin zagotovi izdelavo variantnih rešitev poteka trase plinovoda končani izdelavi usmeritev za načrtovanje prostorske ureditve.
– Izdelovalec najkasneje izdela primerjalno študijo s predlogom najustreznejše variante.
– MOPE-UPR zagotovi recenzijo primerjalne študije.
– K izdelani in po potrebi dopolnjeni primerjalni študiji in predlogu najustreznejše variante pridobi MOPE-UPR stališča Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstva za kulturo ter stališča lokalnih skupnosti najkasneje v 30 dneh po končani recenziji primerjalne študije oziroma po izdelani dopolnitvi primerjalne študije.
– MOPE-UPR organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
– O variantni rešitvi, za katero se izdela predlog državnega lokacijskega načrta, odloči Vlada Republike Slovenije na predlog ministra za okolje, prostor in energijo.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih iz V. točke tega programa priprave po odločitvi Vlade Republike Slovenije o variantni rešitvi.
– Izdelovalec izdela predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh strokovnih podlag.
– MOPE-UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov s področja prostorskega in prometnega načrtovanja, varstva okolja in finančnega področja k predlogu državnega lokacijskega načrta po prevzemu predloga državnega lokacijskega načrta.
– Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po predaji recenzijskega mnenja Geoplinu.
Javna razgrnitev in javne obravnave
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter v vseh tangiranih občinah.
– Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
– MOPE-UPR istočasno obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v Uradnem listu Republike Slovenije ter na krajevno običajen način in sicer najmanj 14 dni pred javno razgrnitvijo prostorskega akta.
– MOPE-UPR v sodelovanju s MOPE-DE in Geoplinom v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
– MOPE-UPR v sodelovanju s MOPE-DE, Geoplinom in občinami, v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
– MOPE-UPR v sodelovanju s MOPE-DE in Geoplinom ter izdelovalcem takoj prouči pripombe in predloge.
– Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja najkasneje v 30 dneh po končani javni razgrnitvi.
– MOPE-UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč takoj seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
– Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in seznani občine.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
– Geoplin zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
– Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
– Geoplin preda dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta pripravljavcu, ki takoj pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
– Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
– MOPE-UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče MOPE-DE k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
– MOPE-UPR takoj posreduje mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter mnenje ministra, pristojnega za energijo MOPE-DE in Geoplinu.
– Izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po predaji mnenj iz prejšnjega odstavka Geoplinu.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
– Minister za okolje, prostor in energijo posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
– Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Geoplin zagotovi vsa sredstva za izdelavo primerjalne študije variant, strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.
MOPE-UPR zagotovi sredstva za recenzije primerjalne študije variant in državnega lokacijskega načrta ter drugih potrebnih dokumentov.

Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.