Na podlagi 23., 171., 172., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) je Občinski svet občine Ljubno na podlagi 16. člena Statuta Občine Ljubno na 14. redni seji dne 8. 7. 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 2000, dopolnjenega leta 1989 (Uradni list RS, št. 19/90) in srednjeročnega družbenega plana Občine Mozirje za obdobje od leta 1986 do leta 1990, usklajenega leta 1989, za območje Občine Ljubno (Uradni list RS, št. 51/92 in Uradno glasilo Zgornjesavinjskih občin, št. 3/00) v nadaljnjem besedilu: dolgoročni in srednjeročni plan.
Tekstualni in grafični del sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ljubno se spremenita in dopolnita s sestavinami, ki so navedene v členih tega odloka.

Vsebina sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Ljubno se nanaša na:
– digitalizacijo prostorskih sestavin planskih aktov na digitalnih katastrskih načrtih v državnem koordinatnem sistemu (DKN 5),
– opredelitev osnovnih in podrobnejših območij namenske rabe prostora, območij varovanj in omejitev s pripadajočimi grafičnimi znaki v digitalni obliki skladno s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03),
– uskladitev z novimi obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije za področja varstva ohranjanja narave in kulturne dediščine,
– uskladitev z dodatnimi podatki pristojnih resorjev za področja vodnega gospodarstva in prometa ter dopolnitve za vsa področja, kjer je obvezna uskladitev s sprejetimi občinskimi predpisi,
– spremembe mej ureditvenih območij naselij na pobudo občine in posameznikov za potrebe poselitve – gradnja in ureditve na kvalitetnih in manj kvalitetnih kmetijskih zemljiščih in gozdu (elaborat izjemnih posegov),
– dopolnitev s strokovnimi podlagami za 14 območij iz 4. člena odloka.

V točki 4. »Strategija razvoja in razvojne dejavnosti ter določanje namenske rabe prostora« se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Po računalniški izmeri kart DKN M 1:5000 leta 2003 je izmerjena velikost Občine Ljubno 7911,11 ha.
Kmetijska zemljišča merijo 1560,9 ha oziroma predstavljajo 19,7% celotnega območja občine. V najboljša kmetijska zemljišča je razvrščenih 725,5 ha oziroma predstavljajo 9.2% celotnega območja občine ter druga kmetijska zemljišča v izmeri 835,4 ha oziroma 10.5% celotnega območja občine. Gozdnih površin je 6057,3 ha kar predstavlja 76,6% celotnega območja občine od tega merijo površine varovalnega gozda 78,4 ha oziroma predstavljajo 1% celotnega območja občine.
Zazidanih površin in drugih neplodnih površin je 240,4 ha kar predstavlja 3% celotnega območja občine.«
V točki 1.6, poglavja 5.1.1. »Kmetijska zemljišča« se na koncu besedila dodata dva odstavka, ki se glasita:
»Po računalniški izmeri kart DKN M 1:5000 leta 2003, je izmerjena velikost Občine Ljubno 7911,11 ha.
Kmetijska zemljišča merijo 1560,9 ha oziroma predstavljajo 19,7% celotnega območja občine. V najboljša kmetijska zemljišča je razvrščenih 725,5 ha oziroma predstavljajo 9.2% celotnega območja občine ter druga kmetijska zemljišča v izmeri 835,4 ha oziroma 10,5% celotnega območja občine.
S spremembami in dopolnitvami planskih aktov je predlagan izvzem iz varovanja za najboljša kmetijska zemljišča (1. območje kmetijskih zemljišč) v velikosti 23,53 ha v opredelitev za stavbna zemljišča. Predlog za spremembo rabe iz območja drugih kmetijskih zemljišč v urbanizirana stavbna zemljišča obsega 5,13 ha zemljišč. Utemeljitve sprememb rabe na kmetijskih zemljiščih so podane v strokovnem gradivu Izjemni posegi (v letu 2003) in v strokovnih podlagah, ki so sestavni del teh sprememb in dopolnitev planskih aktov.«
V točki 1.7., poglavja 5.1.2. »Gozdovi« se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Gozdnih površin je 6057,3 ha kar predstavlja 76,6% celotnega območja občine od tega merijo površine varovalnega gozda 78,4 ha oziroma predstavljajo 1% celotnega območja občine.
Zmanjšanje površin gozdov zaradi urbanizacije je predvideno v obsegu 11,79 ha. Krčitve gozdov morajo biti podrobneje opredeljene v programskih izhodiščih za pripravo prostorskih izvedbenih aktov za posamezna območja.
V varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim namenom, kjer gozdnogospodarski ukrepi niso dovoljeni (gozdnih rezervatih), posegi v prostor niso dovoljeni. Tudi ostale dejavnosti (rekreacija …) so možne le v omejenem obsegu. Posegi v prostor so le izjemoma možni v gozdovih s 1. stopnjo poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij. V območjih, kjer so ekološke in socialne funkcije manj poudarjene, so krčitve za kmetijske namene možne s soglasjem Zavoda za gozdove Slovenije.
V gozdnem prostoru izven naselja praviloma ni dovoljeno graditi zidanih objektov. Obor za rejo divjadi ni dovoljeno postaviti v zavarovanih območjih, v gozdovih s 1. stopnjo poudarjenosti ekoloških in socialnih funkcij, na pomembnih življenjskih prostorih prostoživeče divjadi ter sredi strnjenih gozdnih kompleksov. Gradnja obor v gozdnem prostoru in v neposredni bližini je izjemoma možna ob soglasju Zavoda za gozdove Slovenije, ki preveri izpolnjevanje lovskogojitvenih ter ostalih pogojev. Za krčitve gozdov in obore, ki presegajo površino 5 ha, pa se mora obvezno izdelati presoja vplivov na okolje.
Gozdne vlake se lahko gradi v območjih, ki so za to primerna in na podlagi gozdnogojitvenega načrta, ki ga izdela Zavod za gozdove Slovenije.
Infrastrukturni objekti naj se izogibajo strnjenih gozdnih kompleksov oziroma naj potekajo ob obstoječih presekih. Vožnja z motornimi vozili in motornimi sanmi v naravnem okolju ni dovoljena. V večjih gozdnih kompleksih, kjer so poudarjene ekološke funkcije gozdov, tudi na gozdnih in ostalih makadamskih cestah ni dovoljeno organizirati voženj z motornimi vozili za športne tekmovalne ali reklamne namene.«
V točki 1.8., poglavja 5.1.3. »Vodni viri« se na koncu besedila doda nov odstavek, ki se glasi:
»Na območju Občine Ljubno ni z odloki zavarovanih vodovarstvenih območij vodnih virov. Za vse vodne vire, ki se že izkoriščajo, njihovo varovanje pa ni predpisano z odlokom, je treba izdelati strokovne podlage za določitev varstvenih pasov vodnih virov ter sprejeti odloke o varovanju vodnih virov. Do sprejetja le-teh pa je potrebno omejiti dejavnosti, ki bi lahko poslabšale kvaliteto vode na območju vodnih virov. Za vse nezajete vodne vire je potrebno izdelati kataster vodnih virov, s katerim bo ugotovljena zmogljivost vodnih virov, kvaliteta, pregled nad lokacijami in možen transport do posameznih uporabnikov. Vse nezajete vodne vire, ki so pomembni za oskrbo s pitno vodo, je potrebno zavarovati pred onesnaženjem.«
V točki 1.9., poglavja 5.1.4. »Rudnine« se nadomesti naslov z novim besedilom »Mineralne surovine«, se na koncu besedila dodata dva nova odstavka, ki se glasita:
»Na območju Občine Ljubno, je ležišče keramične gline obvezno izhodišče republiškega plana, z lokacijo pri Radmirju (Hom I in II), z omejenim pridobivalnim prostorom in raziskovalnim prostorom.
Severno od Okonine je na območju Ter, večji aktivni kamnolom tehničnega kamna-apnenca, ki ga izkoriščajo za različne potrebe gradbeništva. Širitev kamnoloma proti zahodu je zelo omejena. Na severu je apnenec v normalnem geološkem kontaktu z dolomitom srednje triasne starosti. Nadaljnja širitev kamnoloma je možna predvsem proti severu, vendar v omejenem obsegu. Za območje kamnoloma Ter je izdelana strokovna podlaga.
Za eventualne delujoče kamnolome si morajo lastniki zemljišča kamnoloma pridobiti za izkoriščanje vsa predpisana dovoljenja v skladu z veljavnimi zakoni in predpisi. V dokumentaciji za pridobitev dovoljenj morajo biti opredeljeni predvsem način ter trajanje pridobivanja mineralnih rudnin z obveznostjo sprotne in rokom končne sanacije pridobivalnega oziroma celotnega prostora, ki je bil degradiran zaradi delovanja kamnoloma.«
V točki 5.1.5. »Naravna dediščina« se nadomesti naslov z novim besedilom »Ohranjanje narave«, se na koncu besedila doda novo besedilo, ki se glasi:
»Ohranjanje narave na območju Občine Ljubno
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije so opredeljena območja:
– Karavanško-Kamniško-Savinjski regijski park 124 – predlog
– Krajinski park Golte, 67 – zavarovano in predlog širitve
– nravni spomenik Savinja, 269
– naravni spomenik Visočnikov javor, 489
– naravni rezervat Smrekovec Komen – greben, 291
– naravni spomenik Golte 412, predlog
Evidentiranih je 25 naravnih vrednot.
Naravne vrednote državnega pomena – predlog
– Golte, 412
– Visočnikov javor, 489
– Smrekovec – Komen – greben, 291
– Savinja, 269
– Atelškova bodika, 6082
– Tirske peči, 372
Naravne vrednote lokalnega pomena – predlog:
– Tirškova tisa, 371
– Detmarjev hrast, 402
– Ermenčeva tisa, 500
– Turnovka – barje, 5997
– Radmirje – lipa, 400
– Detmarjeva lipa, 403
– Taškočeva smreka, 404
– Atelškova tisa, 499
– Visočnikova lipa, 803
– Sušnikov javor 1, 804
– Sušnikov javor 2, 805
– Okonina – termalni izvir, 1097
– Ljubno – vaška lipa, 1554
– Ljubno – kostanja, 1555
– Marovtov jesen, 1605
– Mačkin kot – stena, 1765
– Sopot – slap, 6072
– Sopot s pritoki, 6079
– Gračnica – vodotok, 5510
Z vidika biotske raznovrstnosti se ohranja tri ekološko pomembna območja (EPO) in habitatne tipe, za katera so v naravovarstvenih smernicah podane varstvene in razvojne usmeritve:
– EPO 172 Savinja med Radmirjem in Nazarjami
– EPO 1007 Kamniško Savinjske Alpe z vzhodnimi Karavankami.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ki so navedeni v strokovnem gradivu Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Ljubno, dopolnitev 2000, št.: 01-III-207/3-O-03, z dne 14. 8. 2003, izdelal: Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje, in so priloga temu odloku ter se hranijo na sedežu Občine Ljubno.«
V točki 5.1.5. »Kulturna dediščina « se na koncu besedila doda novo besedilo, ki se glasi:
»Pri posegih v prostor je potrebno upoštevati strokovne podlage za varstvo kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje, elaborat 02-3696/12-03 z dne 15. 10. 2003).
Po Zakonu o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) se ob samem objektu dediščine varuje tudi njegova neposredna okolica. To je območje, katerega varstvo zagotavlja funkcionalno integriteto varovane kulturne dediščine ter je identično z območjem enote dediščine v registru dediščine. Poleg tega se varuje tudi vplivno območje kulturne dediščine, to je ves tisti prostor, kjer lahko pojavi (posegi), ki so povezani z drugimi dejavnostmi v prostoru, vplivajo na dediščino. Ti vplivi imajo lahko negativne posledice na lastnosti, pomen ali celo na materialno substanco varovane dediščine.
Za vsako spremembo funkcije varovanega objekta ali njegovega dela ter za vse posege na enotah kulturne dediščine (objekti, skupine, objektov in območja) se izdajajo ustrezni kulturnovarstveni akti po Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Te akte izdaja pooblaščeni Zavod za varstvo nepremične kulturne dediščine, izdajajo pa se za gradnjo in rekonstrukcijo obstoječih objektov, za odstranitev objekta ter za vsa vzdrževalna dela. Za vzdrževalna dela izdaja občinski organ lokacijsko informacijo, v kateri je potrebno lastnika in investitorja del opozoriti, da je potrebno za vsa dela pridobiti kulturnovarstvene akte pristojne službe za varstvo nepremične kulturne dediščine.
S kulturnovarstvenimi pogoji se določijo zahteve, ki jih mora izpolnjevati projektna dokumentacija, oziroma zahteve, po katerih je potrebno izvajati vzdrževalna dela na objektu. S kulturnovarstvenimi pogoji se določi, glede na naravo in obseg posega, izdelavo konservatorskih smernic, konservatorskih programov in konservatorskih projektov prenove ter predhodne arheološke in gradbene raziskave.
Za enote dediščine, ki so ovrednoteni kot kulturni spomeniki velja, da se varujejo v celoti, izvirnosti in neokrnjenosti, ter da se poleg splošnih določb za varstvo stavbne dediščine lahko predpišejo tudi posebni varstveni pogoji.
Vsi objekti in območja kulturne dediščine naj se funkcionalno vključijo v njihov življenjski prostor, s tem da se ohrani in revitalizira njihova vloga in njihove avtentične stavbno funkcionalne sestavine.
Kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije so opredeljene naslednje enote pomembnejše kulturne dediščine:
– Savina Apnenica 10269.
Kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin dolgoročnega plana Republike Slovenije je opredeljeno pomembnejše območje kulturne dediščine:
– Zgornja Savinjska dolina in Zadrečka dolina (ŠO 54).
Kot kulturna dediščina so opredeljeni:
– naselbinska dediščina: Ljubno ob Savinji, Radmirje vas
– sakralna stavbna dediščina: 11 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov
– sakralno profana stavbna dediščina: 3 objekti kulturne dediščine in kulturnih spomenikov
– profana stavbna dediščina – etnološka dediščina: 47 objektov kulturne dediščine in kulturnih spomenikov
– memorialna dediščina: 8 objektov kulturnega spomenika.«
V točki 1.13 poglavja 5.3. »Zasnova organizacije dejavnosti v prostoru« se za odstavkom »Promet« dodata dva nova odstavka, ki glasita:
»Pri zasnovi poslovne cone se posega na državno cesto R2-428 z odpiranjem novega cestnega priključka. Pri izdelavi LN je potrebno izdelati prometno-tehnično preveritev možnosti umeščanja tega križišča na zahtevani lokaciji. Ugotoviti je potrebno izvedbo dodatnega pasu za leve zavijalce na državni cesti, kar se ugotavlja iz izračuna propustnosti na osnovi števnih in planskih prometnih podatkov.
Na cesti RI-225, odsek 1248 Radmirje-Mozirje, na območju obstoječega priključka v km 0,750 je predvidena preureditev obstoječega križišča. Predvideti je potrebno še dodatna pasova za levo zavijanje.«
V isti točki se na koncu odstavka »Energetika« doda novo besedilo, ki se glasi:
»Za območje Občine Ljubno je izdelana študija Energetska zasnova Občine Ljubno, izdelal ApE, d.o.o. Ljubljana, št. proj. APE št. B01/02, z dne 14. 2. 2002, ki predvideva usmerjanje izrabe naravnih energetskih virov:
– biomase
– geotermalne energije
– sončne energije
– odpadne toplote
– vodnega potenciala z obstoječimi in predvidenimi malimi hidroelektrarnami.«
V isti točki se na koncu odstavka »Kanalizacija« doda novo besedilo, ki se glasi:
»Ob zamenjavi in sanaciji obstoječe sekundarne kanalizacije in izgradnji novih vej je potrebno pozornost posvečati tudi izvedbi hišnih priključkov, z dosledno opustitvijo greznic in drugih objektov, ki predstavljajo nevarnost onesnaževanja podtalnice.
Center Ljubnega je razmeroma dobro urejen v smislu odvajanja odpadnih vod. Kanalizacija je sicer dotrajana in potrebna temeljite obnove in zamenjave, vendar pa je zbirna kanalizacija nova. Za del sekundarnih vodov je deloma predvidena rekonstrukcija.
Naselja Radmirje, Juvanje in Okonina nimajo urejenega odvajanja in čiščenja odpadnih voda. Ta območja bodo vključena v program odvajanja in čiščenja odpadnih komunalnih in padavinskih voda z obveznostjo izgradnje kanalizacijskega omrežja in čistilnih naprav do leta 2017 v skladu z nacionalnim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda.
Na območju naselja Ljubno obratuje čistilna naprava od leta 2002. Na njo je priključeno kanalizacijsko omrežje naselja Ljubno in obstoječa industrijska proizvodna območja (IPC Loke). Kapacitete čistilne naprave omogočajo priključitev razširjenega območja IPC Loke.
Čistilne naprave morajo biti zgrajene v skladu z Uredbo o emisiji snovi in toplote iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) in Uredbo o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih voda z virov onesnaženja (Uradni list RS, št. 35/96).
Izvedbeni prostorski akti z umeščanjem novih lokacij čistilnih naprav morajo upoštevati:
– usmeritve za varstvo okolja, Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 41/04)
– smernice in mnenja nosilcev urejanja prostora
– Zakon o vodah (Uradni list RS, št. 67/02) pri posegih na vodna zemljišča in pridobiti ustrezna dovoljenja MOPE.«
V isti točki se na koncu odstavka »Vodovod« doda nov odstavek, ki se glasi:
»Oskrba s pitno vodo se zagotavlja z vodovodnimi sistemi: Ljubno, Loke, Radmirje, Juvanje in Okonina. Poleg teh javnih vodovodnih sistemov, se del prebivalstva oskrbuje s pitno vodo iz lastnih vodnih virov.
Večina vodnih virov in posledično vodovodnih sistemov ni ustrezna, zato je potrebno posvetiti veliko pozornost ureditvi vodovodov do stanja varne, zdravstveno ustrezne in količinsko zadostne vire pitne vode in jih priključiti na vodovodni sistem. Potrebno bo povezovanje vodovodnih sistemov v večje, za lažje zagotavljanje priprave pitna vode pred distribucijo.«
V isti točki se na koncu odstavka »Vodnogospodarske ureditve« doda besedilo, ki se glasi:
»Pri načrtovanju dejavnosti v prostoru je potrebno upoštevati, da zunanja meja priobalnega zemljišča ob vodotokih sega najmanj 15m od meje vodnega zemljišča na vodotokih I. reda in 5m od meje vodnega zemljišča na vodotokih II. reda (osnovne struge vključno z bregom do prve izrazite geomorfološke spremembe). Na območju Občine Ljubno je vodotok I. reda Savinja.
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda.
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen v primerih, ki jih določa 37. člen Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02).
Za obstoječe objekte, ki se nahajajo na vodnem in priobalnem zemljišču veljajo določila 201. člena Zakona o vodah, in sicer so dovoljene rekonstrukcije, adaptacije ali obnove, ki bistveno ne spreminjajo namembnost in velikosti objektov.
Pri urejanju in ohranjanju odtočnega režima je potrebno upoštevati naravno dinamiko in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora ter usmerjanje rabe prostora, ki vpliva na spremembe odtočnega režima izven teh območij. Vsak poseg v prostor, ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. člen Zakona o vodah).
Pri odvajanju padavinskih vod z ureditvenih območij naselij je potrebno upoštevati zlasti ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z utrjenih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda (92. člen Zakona o vodah).
Na erozijsko ogroženih območjih je potrebno pred posegom v prostor zagotoviti ustrezne protierozijske ukrepe. Na erozijskih, plazljivih in plazovitih območjih se morajo pri načrtovanih posegih v prostor upoštevati omejitve skladno z Zakonom o vodah (87., 88. in 89. člen).
Na erozijskih žariščih je prepovedano poseganje v prostor.
Vodotoki, ki sodijo v 1. in 1.-2. razred po kategorizaciji pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem pomenu, morajo biti izvzeti iz vsakršne nove gospodarske rabe.
Sestavni del odloka sta elaborata Vodne površine in upravljanje z vodami v Občini Ljubno in Strokovne podlage za širitev proizvodnega območja Loka »IPC Loke«, Vodnogospodarske ureditve, izdelal Inženiring za vode št. proj. 162-FR/04. Pri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati ugotovitve in usmeritve le-teh:
A) Za izboljšanje vodnih režimov in morfološkega stanja vodotokov in izboljšanje že zagotovljene protipoplavne varnosti
I. Območje Savinje:
1. Gradnja jezu na območju nad porušenim Ogradnikovim jezom
Cilji: zmanjševanje hitrosti vodnega toka, kontrola pretoka plavin, možna energetska raba, rekreacija.
2. Vzdrževanje nasipov na desnem bregu nad mostom v Trbižu in vzdrževanje cestne brežine
Cilji: vzdrževanje vodnega režima, preprečitev poplav in erozije.
3. Izvedba jezu na območju med izlivom Fludrnikovega potoka in Toncovo brvjo
Cilji: zmanjševanje hitrosti vodnega toka, kontrola pretoka plavin, možna energetska raba, rekreacija.
4. Izvedba nizkega jezu na območju med Pekovim jezom in Toncovo brvjo, zavarovanje brežin s tradicionalnimi objekti izlivom Fludrnikovega potoka in Toncovo brvjo
Cilji: zmanjševanje hitrosti vodnega toka, vzpostavitev zajezene gladine, turistično-rekreacijski pomen.
5. Vzdrževanje že izvedenih brežin na levem bregu pod sotočjem z Ljubnico
Cilji: vzdrževanje vodnega režima, preprečitev erozije (2. prioriteta).
6. Dograditev Marčinkovega jezu s hidromehansko opremo
Cilji: vzdrževanje vodnega režima, možnost energetske rabe in tehnološke rabe, rekreacija.
7. Sanacija nasipov in brežin ob Lokah
Cilji: varovanje industrijske cone pred poplavami, vzdrževanje vodnega režima, možnosti nadaljnjega razvoja (1. prioriteta).
Z ukrepi izvedenimi med leti 1990 in 2001 na območju Ljubnega je območje Lok kot urbano območje izločeno iz dosega poplav Savinje. Pred začetkom gradnje objektov načrtovane širitve je potrebno izdelati in izvesti celovito rešitev odvoda meteornih in zalednih voda z obravnavanega območja. Gradnjo objektov je potrebno načrtovati na takšnih kotah, da se ne bodo poslabšale odtočne razmere in poplavna varnost obstoječe pozidave na tem in sosednjih območij ter da ne bo negativnih vplivov na vodni režim Savinje in pritokov.
Izgradnja jezu na območju porušenega Jermanovega jezu.
Cilji: zmanjševanje hitrosti vodnega toka, kontrola pretoka plavin, možna energetska raba, rekreacija.
8. Vzdrževanje objektov nad in pod Prodnikovem jezu vključno s podslapjem.
Cilji: vzdrževanje objektov rekreacija in turizem, kontrola pretoka plavin, možna energetska raba,
9. Utrjevanje brežin Savinje s tradicionalnimi objekti na območju med Prodnikovim jezom in Grušoveljskim jezom
Cilji: vzdrževanje vodnega režima, ohranjanje poplavnosti, varstvo narave, rekreacija.
II. Območja Ljubnice, Krumpaha in Žepa
10. Stabilizacija Žepa na odseku med zajemom za MHE Rastke in Rastkami
Cilji: protierozijska zaščita, zmanjšanje ogroženosti Rastk (2. prioriteta).
11. Vzdrževanje objektov ob Krumpahu
Cilji: protierozijska zaščita, zmanjšanje ogroženosti Rastk.
12. Vzdrževanje sotočja Krumpaha in Žepa v Rastkah
Cilji: zmanjšanje ogroženosti Rastk.
13. Stabilizacija dolinskega dna Ljubnice s prečnimi objekti (usmerjevalni prečni objekti, nizki jezovi, vzdolžna zavarovanja)
Cilji: zmanjšanje hitrosti vodnega toka, zmanjšanje možnosti erozije in zmanjševanje posledic poplav (2. prioriteta).
14. Dokončna ureditev Ljubnice med Pažetovim mostom in Ljubnim
Cilji: protierozijska in protipoplavna zaščita, možnost širitve pozidave, varovanje osrednjega dela Ljubnega, energetska raba, ribogojstvo (2. prioriteta).
III. Območja levih pritokov Savinje nad Ljubnim
15. Ohranjanje rabe prostora, čiščenje zaplavnih in premostitvenih objektov na območju križanj s cestami
Cilji: ohranjanje vodnega režima, varovanje regionalne ceste pred odlaganjem naplavin.
IV. Območja desnih pritokov Savinje nad Ljubnim
16. Rjavčev graben: stabilizacija usada, izvedba zaplavne pregrade, stabilizacija struge med pregrado in usadom
Cilji: urejanje vodnega režima, varovanje lokalne ceste in priobalnih zemljišč (2. prioriteta).
17. Kolovrat: protierozijska zaščita odseka ob skakalnici, ureditev struge skozi naselje
Cilji: preprečitev erozije, varovanje zaselka pred poplavami zaradi odloženih naplavin (1. prioriteta).
V. Območja pritokov Savinje pod Ljubnim
18. Desni pritoki Savinje med Ljubnim in Radmirjem: izvedba zaplavnega objekta, ureditev struge na območju IPC-Loke
Cilji: preprečitev poplavljanja zalednih vod, ureditev odtoka v Savinjo, možnost širitve IPC Loke (2. prioriteta).
19. Ivanjski potok: ureditev zapalvnega objekta nad Juvanjim, povečanje prevodnosti struge (razbremenilnik) skozi Juvanje in ureditev struge pod Juvanjim.
Cilji: povečanje poplavne varnostim, ureditev odtočnih razmer, varstvo pred naplavinami (2. prioriteta).
20. Gračnica: Ureditev izlivnega odseka na območju domačije Prodnik in regionalne ceste
Cilji: varstvo urbanih površin in ceste pred poplavami in naplavinami.
21. Okoninski potok: ureditev zaplavnih objektov nad Okonino, povečanje pretočnega prereza skozi Okonino, preverba možnosti razbremenjevanja, utrditev brežin ob lokalni cesti
Cilji: varstvo urbanih območij in prometnic pred poplavami, erozijo in naplavinami (1. prioriteta).
22. Radmirski potok: izvedba zadrževalnika nad Radmirjem in ureditev struge skozi Radmirje z maksimalno možno prevodnostjo
Cilji: zagotovitev poplavne varnosti in kontroliranje pretoka plavin (2. prioriteta).
B) Za možno rabo vode in vodnih površin
Zaradi vodnatosti, pestrosti vodnega okolja, kvalitete vode in velikih energetskih potencialov je raba vode in vodnih površin logični sestavni del razvoja.
I. Energetska raba
Energetska raba je možna na vseh prečnih objektih – jezovih (že obstoječih in predvidenih) in na nekaterih hudourniških pritokih Savinje in Ljubnice.
Pri načrtovanju rabe na jezovih je potrebno upoštevati možnosti migracije vodnega življa in v primeru derivacij (struge) zagotovitev ekološko sprejemljivega pretoka. Glede na trenutno stanje je z dograditvijo možna raba na Marčinkovem jezu in pogojno na Pekovem jezu. Z izgradnjo novih jezov in dodatnih strug se ta možnost bistveno poveča.
Raba vode na hudourniških pritokih, kjer so potrebne daljše derivacije, je možna pod določenimi pogoji, in sicer:
– da so vodotoki dovolj vodnati,
– da se zagotovi ekološko sprejemljiv pretok,
– da so struge hudournikov stabilne,
– de se ohranjajo naravne značilnosti okolja,
– da se s posegi ne poslabšajo razmere vodnega režima in stabilnosti območja,
– da se ohranja izgled krajine in podobno.
Večina bolj vodnatih pritokov je že izrabljenih (Krumpah in Žep). Možne lokacije so še na Sopotu, Volovleku in Trbižu v spodnjem toku.
II. Ribištvo in ribogojstvo
Kljub sorodnosti sta različni panogi. Ribištvo je del rekreacije in turizma. Dejavnost je možno razvijati v okviru naravnih danosti in potenciala, kjer je potrebno predvsem ohranjati ravnovesje med vrstami.
Ribogojstvo se že odvija na dveh lokacijah. Omejeno je s količino kvalitetne vode. Kot dejavnost jo je potrebno razvijati na način, da ta ne bo negativno vplivala na okolje.
III. Kajakaštvo
Je sestavni del športa in rekreacije. Razvoj je možen do stopnje, ko bi število obiskovalcev in prevozov po Savinji vplivalo na naravno ohranjenost in ekosistemske značilnosti rečnega prostora. Ta merila pa je potrebno določiti z ustrezno strokovno podlago. Prav tako bi ob povečanju te zvrsti športa bilo potrebno opredeliti režim, lokacije in podeliti koncesije.
Pri načrtovanju objektov vodnogospodarske infrastrukture je potrebno upoštevati to dejavnost (prehodi za čolne, menjava hitrih in počasnih rečnih odsekov in podobno).
IV. Splavarstvo
Splavarstvo, kot tradicionalna dejavnost, predstavlja predvsem turistično znamenitost. Za okolje ni moteča. Pri načrtovanju vodnogospodarske infrastrukture pa je potrebno upoštevati to dejavnost (možnost prehodov preko jezov, ožine in podobno).«
V točki 1.14 poglavja 5.3.1 »Urbanistična zasnova naselja Ljubno« se besedilo in tabela zadnje alinee nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»S spremembami dolgoročnega plana je predvidena sprememba v zasnovi organizacije dejavnosti v prostoru skladno s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03).
ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
Poselitveno območje naselja je opredeljeno kot območje stavbnih zemljišč z naslednjimi osnovnimi rabami – prevladujočimi namembnostmi:
Tabela: Pregled površin po pretežni namembnosti

OBMOČJE    PREVLADUJOČA                                           VELIKOST
UREJANJA   NAMEMBNOST                                             ha
oznaka
--------------------------------------------------------------------------
           območja stanovanj
SE, S      območja eno in dvostanovanjskih stavb                  11,5
           območja proizvodnih dejavnosti
PD         druga proizvodna območja                               4,4
           območja javne infrastrukture
DS         območja za šport                                       0,9
DZ         območja zdravstva
DC         območja čaščenja in opravljanja verskih dejavnosti
           mešana območja
M          mešana območja                                         11
MS         območja urbanih središč                                13,7
MP         območja storitvenih,
           proizvodnih in trgovskih dejavnosti                    6,4
MT         turistična območja z nastanitvijo                      0,02
           območja športno rekreacijskih in zelenih površin
ZS         območja za šport in rekreacijo                         6,7
ZD         druge zelene površine                                  4,2
ZK         pokopališča                                            0,8
           območja komunalne in okoljske infrastrukture
OC         območja za čiščenje voda                               0,6
           območja površinskih voda
VC         vodna zemljišča celinskih voda                         14,3
--------------------------------------------------------------------------

V točki 1.19 poglavja 5.6.1. »Opredelitev glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti « se v celoti nadomesti z novim besedilom, ki se glasi:
»Načini urejanja so razvidni iz kartografskega dela plana, tematska karta Zasnova načinov urejanja prostora.«

Besedilo 1.21 poglavja 5.6.3 »Program raziskav, študij in strokovnih podlag« se točki 2 in 3 nadomestita z novim besedilom, ki se glasi:
– »kartografski del v merilu 1: 25 000:
1. Zasnova kmetijstva, gozdarstva in območij poselitve
2. Zasnova vodnih virov in vodnega gospodarstva
2.1 Zasnova območij za urejanje in varstvo voda in ogrožena območja
2.2 Zasnova vodnogospodarskih ukrepov na poplavnih območjih
3. Krajinske zasnove poplavnega območja Savinje in pritokov (v merilu 1:10000)
4. Zasnova mineralnih surovin
5. Zasnova varstva ohranjanja narave
6. Zasnova varstva kulturne dediščine
7. Zasnova rekreacije v naravnem okolju
8. Zasnova sanacij
9. Zasnova omrežja naselij
10. Zasnova območij za poselitev
11. Zasnova prometnega omrežja
Zasnova kolesarskega omrežja
12. Zasnova energetskega omrežja
Zasnova telekomunikacijskega omrežja
13. Zasnova načinov urejanja prostora
14. Zasnova osnovne rabe prostora
15. Zasnova območij za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami
– kartografski del v merilu 1: 5 000:
16. Urbanistična zasnova naselja Ljubno
Zasnova namenske rabe prostora
Zasnova načinov urejanja prostora
– »kartografska dokumentacija na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:5000:
– namenska raba, območja varovanj in omejitev in načini urejanja prostora.«
– Strokovne podlage s tekstualnim in grafičnim delom:

+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|Zaporedna    |Strokovna podlaga               |Izdelal         |Številka      |
|številka –   |                                |                |projekta      |
|oznaka       |                                |                |              |
|strokovne    |                                |                |              |
|podlage v    |                                |                |              |
|kartografski |                                |                |              |
|dokumentaciji|                                |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|1            |Strokovna podlaga za            |Razvojni center |776/03        |
|             |utemeljitev posega za izvzem    |Planiranje      |              |
|             |zemljišča iz kmetijske rabe-    |d.o.o. Celje    |              |
|             |vzpostavitev kmetije z          |                |              |
|             |apartmaji                       |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|             |Strokovna podlaga za            |Razvojni center |781/03        |
|2            |utemeljitev posega za izvzem    |Planiranje      |              |
|             |zemljišča iz kmetijske rabe-    |d.o.o. Celje    |              |
|             |stanovanjska gradnja            |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|             |Strokovna podlaga za plansko    |Piano, Atelje   |Piano/54/2003 |
|4            |spremembo namembnosti –         |Krajinske       |-SP           |
|             |utemeljitev predloga razširitve |Arhitekture Saša|              |
|             |stavbnih zemljišč na območju    |Piano s.p.      |              |
|             |naselja Ljubno ob Savinji v     |                |              |
|             |Občini Ljubno ob Savinji        |                |              |
|             |(Kliner)                        |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|12           |Strokovna podlaga za razširitev |Piano, Atelje   |Piano/57/2003 |
|             |športnega centra Prodnik in     |Krajinske       |-SP           |
|             |dopolnitev februar 2004         |Arhitekture Saša|              |
|             |                                |Piano s.p.      |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|21           |Strokovna podlaga za razširitev |Piano, Atelje   |Piano/56/2003 |
|             |kamnoloma Ter pri Okonini       |Krajinske       |-SP           |
|             |                                |Arhitekture Saša|              |
|             |                                |Piano s.p.      |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|22           |Strokovna podlaga za širitev    |Razvojni center |770-3/03      |
|             |poslovno-proizvodnega območja   |Planiranje      |              |
|             |Ljubno (IPC Loke)               |d.o.o. Celje    |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|23           |Strokovna podlaga za območje    |Razvojni center |770-1/03      |
|             |športa in rekreacijo Radmirje   |Planiranje      |              |
|             |                                |d.o.o. Celje    |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|24           |Strokovna podlaga za            |Razvojni center |770-4/03      |
|             |utemeljitev posega za izvzem    |Planiranje      |              |
|             |zemljišča iz kmetijske rabe-    |d.o.o. Celje    |              |
|             |turistično rekreacijsko območje |                |              |
|             |Okonina                         |                |              |
|             |                                |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|             |Strokovna podlaga za plansko    |Piano, Atelje   |Piano/55/2003 |
|25           |spremembo namembnosti –         |Krajinske       |-SP           |
|             |utemeljitev predloga razširitve |Arhitekture Saša|              |
|             |stavbnih zemljišč na območju    |Piano s.p.      |              |
|             |naselja Ljubno ob Savinji v     |                |              |
|             |Občini Ljubno ob Savinji        |                |              |
|             |(Šušterič)                      |                |              |
|             |                                |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|26           |Strokovna podlaga za območje    |Razvojni center |770-2/03      |
|             |športa, rekreacije in           |Planiranje      |              |
|             |izobraževanja skakalnice Savina |d.o.o. Celje    |              |
|             |                                |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|28-31        |Strokovna podlaga za izgradnjo  |JK Mozirje      |              |
|             |čistilnih naprav, JK Mozirje    |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|32           |Strokovna podlaga za            |Razvojni center |770-7/03      |
|             |individualno stanovanjsko       |Planiranje      |              |
|             |gradnjo Janezovo polje          |d.o.o. Celje    |              |
|             |                                |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|33           |Strokovna podlaga za spremembo  |Arhena,         |ap184/2003-   |
|             |statusa zemljišča v prostorskem |projektivno     |SP            |
|             |planu Občine Ljubno (Štiglic)   |podjetje,       |              |
|             |                                |Velenje         |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|             |Strokovna podlaga za pet        |Razvojni center |              |
|-            |poselitvenih območij Ljubno,    |Planiranje      |770-6/03      |
|             |Juvanje, Radmirje, Okonina in   |d.o.o. Celje    |              |
|             |Ter                             |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|             |Vodne površine in upravljanje z |Inženiring za   |162-FR/04     |
|             |vodami v Občini Ljubno-         |vode d.o.o.     |januar 2004   |
|             |strokovna podlaga               |Ljubljana       |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+
|             |Strokovne podlage za širitev    |Inženiring za   |162-FR/04     |
|             |proizvodnega območja Loka »IPC  |vode d.o.o.     |april 2004    |
|             |Loke«, Vodnogospodarske         |Ljubljana       |              |
|             |ureditve                        |                |              |
+-------------+--------------------------------+----------------+--------------+

V točki 1.2 poglavja 2. »Prostorska organizacija dejavnosti« se v celoti nadomesti tabela predvidenih nalog na območju občine s tabelo:

+-------------------------------------------------------------------------------+
|ZASNOVA NAČINOV UREJANJA PROSTORA                                              |
+-------------------------------------------------------------------------------+
|PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI (PUP), IPA                                        |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|PUP OKOLICA                            |manjše dopolnitve na celotnem območju  |
|                                       |občine, izven območja urbanistične     |
|                                       |zasnove                                |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|PUP ZA DELE NASELIJ                    |znotraj ureditvenega območja naselja   |
|                                       |Ljubno                                 |
+-------------------------------------------------------------------------------+
|UREDITVENI NAČRTI (UN), PIA/IPA                                                |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|GLINOKOP                               |zasnova pridobivalnega prostora in     |
|                                       |eksplotacije in sanacije               |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|KAMNOLOM TER                           |zasnova pridobivalnega prostora ter    |
|                                       |eksploatacije ter zasnova sanacije,    |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|PRODNIK IN OKONINA                     |zasnova športno-rekreacijskega in      |
|                                       |turističnega območja                   |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|STARO MESTNO JEDRO                     |dopolnitev obstoječe ureditve jedra    |
|                                       |naselja občinskega središča,           |
|                                       |pokopališča in stanovanjsko obrtnega   |
|                                       |območja,                               |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|POKOPALIŠČE                            |zasnova pokopališča                    |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|VRBJE                                  |zasnova rekreacijskega območja         |
+-------------------------------------------------------------------------------+
|ZAZIDALNI NAČRTI (ZN), PIA/IPA                                                 |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|IPC LOKE RAZŠIRITEV                    |proizvodno območje                     |
+---------------------------------------+---------------------------------------+
|JANEZOVO POLJE                         |stanovanjska gradnja                   |
+---------------------------------------+---------------------------------------+

K točki 1.3, poglavja 3 »Bilance površin« se za zadnjim odstavkom doda nova tabela:
Tabela:
Planirana osnovna raba prostora občine l. 2003
Opomba:
Dvonamenska raba kmetijakih zemljišč ni všteta v površino

+-------------+---------+---------+---------+---------+---------+-------+
|             |Gozd     |Najboljša|Druga    |Stavbišča|Vodna    |Skupaj |
|             |/ha,%    |kmetijska|kmetijska|/ha,%    |zemljišča|/ha,%  |
|             |         |zemljišča|zemljišča|         |in drugo |       |
|             |         |/ha,%    |/ha,%    |         |         |       |
+-------------+---------+---------+---------+---------+---------+-------+
|STANJE 2001  |6057,3   |725,5    |835,4    |240,4    |52,51    |7911,11|
|brez sprememb|76,6%    |9,2%     |10,5     |3%       |0,7%     |100%   |
|ha           |         |         |         |         |         |       |
|%            |         |         |         |         |         |       |
+-----------------------------------------------------+-----------------+
|                                                     |                 |
|IZJEMNI POSEGI V LETU 2003                           |                 |
|                                                     |                 |
+-------------+---------+---------+---------+---------+---------+-------+
|Sprememba    |11,79    |23,53    |5,20     |         |         |40,52  |
|zemljišča v  |         |         |         |         |         |       |
|primarni rabi|         |         |         |         |         |       |
|v stavbišče  |         |         |         |         |         |       |
+-------------+---------+---------+---------+---------+---------+-------+
|Sprememba iz |         |         |         |+0,07    |         |       |
|stavbnega    |         |         |         |         |         |       |
|zemljišča v  |         |         |         |         |         |       |
|zemljišče v  |         |         |         |         |         |       |
|primarno rabo|         |         |         |         |         |       |
+-------------+---------+---------+---------+---------+---------+-------+
|Sprememba    |         |         |         |         |         |       |
|gozda v druga|         |         |         |         |         |       |
|kmetijska    |         |         |         |         |         |       |
|zemljišča    |         |         |         |         |         |       |
+-------------+---------+---------+---------+---------+---------+-------+
|PREDLAGANE   |11,79    |23,53    |5,20     |         |         |40,52  |
|SPREMEMBE v  |         |         |         |         |         |       |
|ha           |         |         |         |         |         |       |
+-------------+---------+---------+---------+---------+---------+-------+

V točki 1.4. poglavja 4. »Pregled prostorskih izvedbenih aktov « se v celoti črta točka 4.

Če se v postopku priprave izvedbenega prostorskega akta za posamezni objekt, napravo ali prostorsko ureditev ugotovi, da je potrebno načrtovane ureditve zaradi funkcionalnega, okoljevarstvenega oziroma finančnega vzroka deloma spremeniti, se takšna sprememba šteje kot dopustna toleranca, kadar se z njo ohranjajo ali varujejo naravne in kulturne dobrine, ohranja naravni in kulturni značaj krajine, zmanjšujejo obremenitve v okolje ter ne spreminjajo vplivi na načrtovani izgled območja.

Z dnem veljavnosti tega odloka se kartografski del v merilu 1:25 000 in kartografska dokumentacija v merilu 1:5000, ki sta bila sprejeta z odloki, navedenimi v prvem odstavku 1. člena tega odloka, nadomestita z gradivom, ki je navedeno v 4. členu tega odloka.

Grafične priloge dolgoročnega in srednjeročnega plana veljajo in se uporabljajo tako v digitalni kot v analogni obliki.

Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.