Na podlagi 58., 61., 172. in 174. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter 16. člena Statuta Občine Sežana (Uradni list RS, št. 40/99, 68/99, 03/01 in 40/03) je Občinski svet občine Sežana na seji dne 21. 6. 2004 sprejel
O D L O K
o urbanistični zasnovi mesta Sežana
1. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme urbanistična zasnova mesta Sežana, ki jo je izdelal Urbi d.o.o., Oblikovanje prostora, Ljubljana, številka projekta 051.
2. člen
S sprejetjem Urbanistične zasnove mesta Sežana se spremenijo in dopolnijo prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni list RS, št. 14/88) ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v let 1996 (Uradne objave, št. 37/89, št. 5/92, Uradni list RS, št. 54/95, št. 63/97), ki se nanašajo na urbanistično zasnovo mesta Sežana. S tem sprejetjem se nadomestijo tudi dosedanja Urbanistična zasnova mesta Sežana (Uradne objave, št. 10/93) in Spremembe urbanistične zasnove mesta Sežana (Uradni list RS, št. 73/98).
3. člen
Urbanistična zasnova je sestavina dolgoročnega prostorskega plana občine za območje mesta Sežana in določa usmeritve za dolgoročni prostorski razvoj mesta Sežana. Urbanistična zasnova določa planske usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru, za njihovo prostorsko organizacijo ter podrobnejšo zasnovo namenske rabe prostora.
4. člen
Razlogi za novo urbanistično zasnovo so nove razvojne usmeritve po spremenjenih družbenih in ekonomskih razmerah ter priključevanje Evropski uniji. V skladu z novimi usmeritvami se določijo območja urejanja in s tem povezana namenska raba površin v mestu Sežana ter načini urejanja posameznih območij urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti.
5. člen
Urbanistična zasnova mesta Sežana vsebuje:
– besedilo odloka o urbanistični zasnovi,
– grafične prikaze v merilu 1:50.000, 1:10.000 in v merilu 1:5.000, ki so sestavni del odloka,
– obrazložitev usmeritev iz urbanistične zasnove,
– mnenja ministrstev, soglasjedajalcev in sklep vlade.
Urbanistična zasnova je izdelana tudi v digitalni obliki in je prav tako sestavina odloka.
6. člen
Urbanistična zasnova določa usmeritve po naslednjih sestavinah:
1. Splošne določbe
2. Območje urbanistične zasnove
3. Usmeritve za razvoj dejavnosti
4. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja
5. Zasnova namenske rabe prostora
– Funkcijska območja naselij
– Namembnosti območij in površin
– Območja za poselitev
– Površine, ki niso namenjene poselitvi
– Območja urejanja
6. Zasnova dolgoročnega razvoja
– Podrobnejše usmeritve za razvoj dejavnosti
– Usmeritve za proizvodne dejavnosti
– Usmeritve za območja mešane rabe
– Usmeritve za centralne dejavnosti, oskrbo in storitve
– Usmeritve za poslovne dejavnosti
– Usmeritve za stanovanja
– Usmeritve za kvartarne dejavnosti
– Usmeritve za šport in rekreacijo
– Usmeritve za eksploatacijo mineralnih surovin
– Varstvo okolja
– Varovanje in razvoj naravnih in ustvarjenih vrednot okolja
– Usmeritve za razvoj infrastrukturnih omrežij
7. Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
– Geoinformacijska podpora za odločanje
– Območja predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov
– Območja veljavnih prostorskih izvedbenih načrtov
– Območja, ki se bodo urejala s prostorskimi ureditvenimi pogoji
– Organizacijske naloge
8. Prehodne in končne določbe.
2. OBMOČJE URBANISTIČNE ZASNOVE
7. člen
Urbanistična zasnova obravnava naselje Sežana z neposredno okolico. Meja urbanistične zasnove je določena grafično. Območje urbanistične zasnove obsega 860 ha.
3. USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI
8. člen
Prednostne usmeritve za razvoj dejavnosti so:
1. prestrukturiranje dosedanjih površin za proizvodnjo in transport (pretežno suhozemni terminal) novim potrebam in razmeram po priključitvi Evropski uniji,
2. spodbujanje razvoja sodobnih, strukturno razvitih industrij, novih storitvenih in proizvodnih dejavnosti, za mala in srednje velika podjetja (tehnološki park, regionalno obrtno območje),
3. spodbujanje razvoja transportnih (transportno logistično središče) in proizvodnih dejavnosti na že opremljenih stavbnih zemljiščih,
4. spodbujanje razvoja upravnih funkcij širšega (regionalnega pomena),
5. spodbujanje razvoja oskrbnih in storitvenih dejavnosti na lokalni ravni (lokalna oskrbna središča),
6. spodbujanje turizma, ki ima možnosti razvoja s prezentacijo Krasa.
4. SKUPNI INTERESI IN CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA
9. člen
Skupni interesi in cilji nadaljnjega prostorskega razvoja mesta Sežana so:
1. prestrukturiranje dosedanjih površin za proizvodnjo in transport (pretežno suhozemni terminal) novim potrebam in razmeram po priključitvi Evropski uniji,
– nova namenska raba površin za bodoči razvoj po priključitvi Evropski uniji, predvsem poslovne dejavnosti ob Partizanski cesti,
– varovanje koridorjev za nove cestne povezave za prečne povezave preko dosedanjega zaprtega območja “kamionske ceste”,
– povezava razvojnih območij preko državne meje,
– prekomejna povezava prometnic in druge infrastrukture,
2. spodbujanje razvoja sodobnih, strukturno razvitih industrij, novih storitvenih in proizvodnih dejavnosti, za mala in srednje velika podjetja (tehnološki park, regionalno obrtno območje),
– nova namenska raba površin za bodoči dolgoročni razvoj, sočasno planiranje površin za zaposlitev in za bivanje,
– prometne povezave preko železnice in med novimi poselitvenimi območji,
3. spodbujanje razvoja transportnih (transportno logistično središče) in proizvodnih dejavnosti na že opremljenih stavbnih zemljiščih,
4. spodbujanje razvoja upravnih funkcij širšega (regionalnega pomena),
5. spodbujanje razvoja oskrbnih in storitvenih dejavnosti na lokalni ravni (lokalna oskrbna središča),
6. izboljšanje bivalnih in delovnih pogojev:
– prečne povezave v mestu ter izboljšanje medsebojne prometne povezanosti mestnih območij,
– okrepitev lokalnih oskrbnih centrov,
– prenova in izboljšanje bivalnega okolja v območjih z visoko gostoto,
– vzpostavitev sistema peš povezav med poselitvenimi območji, povezav z območji za rekreacijo in z zelenim zaledjem mesta, ter vzpostavitev peš povezav preko železnice,
– izboljšanje pogojev za rekreacijo, vzpostavitev kolesarskih mestnih stez in njihovih povezav z okolico,
– omejitev negativnih vplivov industrije in prometa na stanovanjska območja,
– izboljšanje prometnih razmer v območjih s težjo dostopnostjo (vaška in mestna jedra), umirjanje prometa v mestnih območjih,
– prenova mestne podobe,
7. spodbujanje turizma, ki ima možnosti razvoja s prezentacijo Krasa.
5. ZASNOVA NAMENSKE RABE PROSTORA
10. člen
FUNKCIJSKA OBMOČJA NASELIJ
(1) Sežana se bo še naprej razvijala kot občinsko središče z nekaterimi upravnimi funkcijami regionalnega pomena.
(2) Prvotna naselbinska – vaška jedra Gradišče in Vidmaršče se bosta nadalje razvijala z ohranjanjem nekdanje vloge tradicionalnega poselitvenega jedra.
11. člen
NAMEMBNOSTI OBMOČIJ IN POVRŠIN
(1) Namembnosti območij in površin so določene z namensko rabo prostora, ki se nanaša na ureditvena območja ter na površine. Ureditvena območja so namenjena poselitvi. S površinami so določene tista območja oziroma površine, ki niso namenjene poselitvi; to so večinoma površine primarne rabe.
(2) Usmeritve za razvoj dejavnosti so določene za:
– območja za poselitev,
– površine, ki niso namenjene poselitvi in
– podrobneje za posamezna območja urejanja.
(3) Razmejitve območij urejanja in površin so določene glede na planirano pretežno namembnost območij, površin in objektov.
12. člen
OBMOČJA ZA POSELITEV
(1) Območja, ki so namenjena za poselitev so:
– območja za stanovanja (S),
– območja vasi – območja za stanovanja in kmetije (Sv),
– območja za stanovanja z višjo gostoto naselitve (Sb),
– območja za centralne dejavnosti (C),
– območja za gostinstvo (H),
– območja za inštitute, bolnice, šolstvo in muzeje (I),
– območja mešane rabe (M),
– območja za proizvodnjo (P),
– območja za oskrbne sisteme (O),
– območja za rekreacijo (R),
– območja za transportne dejavnosti (T),
– območja avtoceste (Tac),
– območja prometnih površin (Tc),
– območja železnice (Tz),
– območja industrijskih tirov (Tit),
– območja gozdnih in kmetijskih prometnic (Tg),
– območja za mestno parkovno zelenje (Z),
– območja zelenih površin ob avtocesti (Zac),
– območje pokopališča (Zp),
(2) V območja za stanovanja (S) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina, storitvene dejavnosti in gostinstvo, ki ne motijo okolice ter kvartarne dejavnosti.
(3) V območja vasi – območja za stanovanja in kmetije (Sv) se bodo usmerjala stanovanja, ohranjale se bodo obstoječe kmetije, dopuščale se bodo tudi spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanj in kmetij, kot so trgovina lokalne oskrbe, gostinstvo in turizem, storitvene dejavnosti, kvartarne dejavnosti, ki ne motijo okolice, dopolnilne dejavnosti ne smejo negativno vplivati na bivanje, poslabševati prometnih razmer in dostopnosti območij.
(4) V območja za stanovanja z višjo gostoto naselitve (Sb) se bodo usmerjala stanovanja in spremljajoče dejavnosti za potrebe stanovanjskih območij, kot so: trgovina in storitvene dejavnosti, ki ne motijo okolice ter kvartarne dejavnosti, dopolnilne dejavnosti ne smejo negativno vplivati na bivanje, poslabševati prometnih razmer in dostopnosti območij.
(5) V območja za centralne dejavnosti (C) se bodo usmerjale terciarne in kvartarne dejavnosti ter stanovanja.
(6) V območja za gostinstvo (H) se bodo usmerjale dejavnosti gostinstva, oskrbe in storitev.
(7) V območja za inštitute, bolnice, šolstvo in muzeje (I) se bodo usmerjali inštituti, znanstveno raziskovalne organizacije, zdravstvo in socialno varstvo, vzgoja in izobraževanje, muzejske dejavnosti ter druge sorodne terciarne in kvartarne dejavnosti, stanovanja v minimalnem obsegu, gostinstvo in trgovina le za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
(8) V območja mešane rabe (M) se bodo usmerjale manjše proizvodne dejavnosti (manjši obseg, manjši vplivi), oskrbne in storitvene dejavnosti, prav tako poslovni prostori drugih dejavnosti
(9) V območja za proizvodnjo (P) se bo usmerjala proizvodnja, poslovne dejavnosti, trgovina za občasno oskrbo, storitvene dejavnosti, gostinstvo kot spremljajoča dejavnost osnovni rabi. Šport in rekreacija se dopušča kot sprememba namembnosti v območjih za proizvodnjo, ki se jim lahko postopno spreminja namembnost.
(10) V območja za oskrbne sisteme (O) se bodo usmerjale dejavnosti za komunalno, energetsko in prometno infrastrukturo ter sistemi zvez.
(11) V območja za transportne dejavnosti (T) se bodo usmerjale prometne dejavnosti, storitve povezane s prometom, poslovne dejavnosti ter trgovina in gostinstvo za potrebe območja urejanja.
(12) Območja avtoceste (Tac), območja prometnih površin (Tc), območja železnice (Tz), območja industrijskih tirov (Tit), območja gozdnih in kmetijskih prometnic (Tg) so namenjena urejanju prometne infrastrukture.
(13) V območja za rekreacijo (R) se bodo usmerjale športne in rekreacijske dejavnosti ter dejavnosti prostega časa, gostinstvo in trgovina pa za potrebe dejavnosti v območju urejanja.
(14) Območja mestno parkovno zelenje (Z) so namenjena oddihu, pasivni rekreaciji in dejavnostim prostega časa.
(15) Območja pokopališča (Zp) so namenjena za pokopavanje. Ob pokopališčih se bodo dopuščale spremljajoče in dopolnilne oskrbne in storitvene dejavnosti k pokopališču.
13. člen
POVRŠINE, KI NISO NAMENJENE POSELITVI
(1) Površine, ki niso namenjena za poselitev, so:
– površine, trajno namenjene kmetijski proizvodnji – prvo območje kmetijskih zemljišč (1),
– kmetijske površine – drugo območje kmetijskih zemljišč (2),
– gozdne površine (G),
– gozd posebnega namena (Gn),
– površine eksploatacije s sanacijo zemljišča v gozdne površine (Es).
(2) Na površinah, ki niso namenjena poselitvi, so kot prekrivajoča raba določena še območja za rekreacijo. Območja prekrivajoče rabe so razvidna iz grafičnega prikaza namenske rabe površin.
14. člen
OBMOČJA UREJANJA
(1) V območju mesta Sežana se bodo dejavnosti usmerjale skladno z določeno namensko rabo površin. Območja urejanja z oznakami so navedena v tabeli 1. Namenska raba površin in območja urejanja so grafično določena na digitalnem katastrskem načrtu v merilu 1:5000.
Tabela 1: Območja urejanja v mestu Sežana
----------------------------------------------------------------
ID NR_oznaka OU_oznaka OU_ime Način
zap. št. namenska oznaka naziv območja urejanja
raba območja urejanja s PIA
urejanja
----------------------------------------------------------------
52 C C-01 PUP
53 C C-02 PUP
54 C C-03 PUP
55 C C-04 PUP
56 C C-05 zdravstveni dom PUP
57 C C-06 PUP
58 C C-07 PUP
59 C C-08 PUP
60 C C-09 PUP
61 C C-10 PUP
62 C C-11 Kulturni dom
Srečko Kosovel PUP
63 C C-12 PUP
64 C C-13 PUP
65 C C-14 PUP
66 C C-15 PUP
67 C C-16 PUP
68 C C-17 PUP
69 C C-18 PUP
70 C C-19 PUP
71 C C-20 PUP
72 C C-21 avtobusna postaja PUP
73 C C-22 PUP
74 C C-23 PUP
75 C C-24 PUP
76 C C-25 ZN
77 Cplan Cplan-51 Smodnišnica ZN
78 Cplan Cplan-52 Smodnišnica ZN
79 Es Es-01 Lenivec PUP
131 H H-01 PUP
132 H H-02 PUP
133 H H-03 PUP
134 H H-04 PUP
135 H H-05 PUP
136 H H-06 mejni prehod PUP
137 Hplan H-51 smodnišnica ZN
138 Hplan H-52 smodnišnica ZN
139 Hplan H-53 smodnišnica ZN
140 Hplan H-54 smodnišnica ZN
141 I I-01 sv. Martin PUP
142 I I-03 bolnica PUP
143 I I-04 VVZ PUP
144 I I-05 dom za stare PUP
145 I I-06 PUP
146 I I-07 knjižnica PUP
147 I I-08 kulturni dom PUP
148 I I-09 šola PUP
149 I I-10 ZN
150 Iplan I-51 Šola Bršljanovec ZN
151 Iplan I-52 smodnišnica ZN
152 M M-01 PUP
153 M M-02 PUP
154 M M-03 PUP
155 M M-04 PUP
156 M M-05 PUP
157 M M-06 PUP
158 M M-07 PUP
159 M M-08 PUP
160 M M-09 PUP
161 M M-10 PUP
162 M M-11 PUP
163 M M-12 Dolenje PUP
164 M M-13 PUP
165 M M-14 PUP
166 M M-15 Mehanizacija PUP
167 M M-16 PUP
168 M M-17 PUP
169 M M-18 PUP
170 M M-19 PUP
171 M M-20 Kolovreči dol PUP
172 M M-21 PUP
173 M M-22 železmiška postaja PUP
174 M M-23 PUP
175 M M-24 Kolovreči dol PUP
176 M M-25 ZN
177 M M-26 ZN
178 M M-27 ZN
179 M M-28 ZN
180 M M-29 ZN
181 M M-30 PUP
182 M M-31 ZN
183 M M-32 PUP
184 M M-33 ZN
185 M M-34 PUP
186 M M-35 mejni prehod PUP
187 M M-36 PUP
188 M M-37 PUP
189 M M-38 PUP
190 Mplan M-51 ZN
191 Mplan M-52 ZN
192 Mplan M-53 ZN
193 Mplan M-54 ZN
194 Mplan M-55 ZN
195 Mplan M-56 Polane ZN
196 Mplan M-57 Polane ZN
197 Mplan M-58 Polane ZN
198 Mplan M-59 ZN
199 Mplan M-60 Polane ZN
200 Mplan M-61 Polane ZN
201 Mplan M-62 Ograde ZN
202 Mplan M-63 ZN
203 O O-01 PUP
204 O O-02 RTP Sežana PUP
205 O O-03 PUP
206 O O-04 PUP
207 O O-05 PUP
208 O O-06 PUP
209 O O-07 PUP
210 O O-08 PUP
211 O O-09 PUP
212 O O-10 vodovodni rezervoar PUP
213 O O-11 PUP
214 O O-12 PUP
215 O O-13 PUP
216 O O-14 gasilski dom PUP
217 O O-15 čistilna naprava ZN
218 P P-01 PUP
219 P P-02 PUP
220 P P-03 Dolenje PUP
221 P P-04 PUP
222 P P-05 PUP
223 P P-06 PUP
224 P P-07 PUP
225 P P-08 PUP
226 P P-09 PUP
227 P P-10 PUP
228 P P-11 PUP
229 P P-12 PUP
230 P P-13 ZN
231 P P-14 Brgevke ZN
232 Pplan Pplan-51 ZN
233 Pplan Pplan-52 ZN
234 Pplan Pplan-53 ZN
235 Pplan Pplan-54 ZN
236 Pplan Pplan-55 ZN
237 Pplan Pplan-56 ZN
238 Pplan Pplan-57 ZN
239 Pplan-II. Pplan-II.-61 ZN
240 Pplan-II. Pplan-II.-62 ZN
241 Pplan-II. Pplan-II.-63 ZN
242 Pplan-II. Pplan-II.-64 ZN
243 R R-01 PUP
244 R R-02 UN
245 R R-03 UN
246 R R-04 PUP
247 R R-05 Ograde PUP
248 Rplan R-51 UN
249 S S-01 PUP
250 S S-02 PUP
251 S S-03 Gradišče PUP
252 S S-04 Gradišče PUP
253 S S-05 Gradišče PUP
254 S S-06 PUP
255 S S-07 PUP
256 S S-08 PUP
257 S S-09 Vidmaršče PUP
258 S S-10 Vidmaršče PUP
259 S S-11 PUP
260 S S-12 PUP
261 S S-13 PUP
262 S S-14 PUP
263 S S-15 Ograde PUP
264 Sb Sb-01 PUP
265 Sb Sb-02 PUP
266 Sb Sb-03 PUP
267 Sb Sb-04 PUP
268 Sb Sb-05 PUP
269 Sb Sb-06 Ob cesti na Lenivec PUP
270 Sb Sb-07 Ob cesti na Lenivec PUP
271 Sb Sb-08 Ob Cankarjevi cesti PUP
272 Sb Sb-09 Ob Cankarjevi cesti PUP
273 Sb Sb-10 PUP
274 Sb Sb-11 PUP
275 Sb Sb-12 Kidričevo naselje PUP
276 Sb Sb-13 Kidričevo naselje PUP
277 Sb Sb-14 PUP
278 Splan S-51 Lehte ZN
279 Splan S-52 ZN
280 Splan S-53 ZN
281 Splan S-54 ZN
282 Splan S-55 Ograde ZN
283 Splan S-56 ZN
284 Splan S-57 ZN
285 Splan S-58 Češnjevec ZN
286 Splan S-59 Na Polanah ZN
287 Splan S-60 ZN
288 Splan S-61 ZN
289 Splan S-62 ZN
290 Sv Sv-01 PUP
291 Sv Sv-02 PUP
292 Sv Sv-03 Gradišče PUP
293 Sv Sv-04 Gradišče PUP
294 Sv Sv-05 Gradišče PUP
295 Sv Sv-06 Gradišče PUP
296 Sv Sv-07 Gradišče PUP
297 Sv Sv-08 PUP
298 Sv Sv-09 PUP
299 Sv Sv-10 Vidmaršče PUP
300 Sv Sv-11 Vidmaršče PUP
301 T T-01 PUP
302 T T-02 PUP
303 T T-03 Dolenje PUP
304 T T-05 mejni prehod PUP
305 Tac Tac-01 LN
306 Tac Tac-02 LN
307 Tac Tac-03 LN
308 Tc Tc-01 PUP
309 Tc Tc-02 PUP
310 Tc Tc-03 PUP
311 Tc Tc-04 PUP
312 Tc Tc-05 PUP
313 Tc Tc-06 PUP
314 Tc Tc-07 PUP
315 Tc Tc-08 Cankarjeva cesta PUP
316 Tc Tc-09 Cankarjeva cesta PUP
317 Tc Tc-10 prečna pot PUP
318 Tc Tc-11 Cankarjeva cesta PUP
319 Tc Tc-13 PUP
320 Tc Tc-14 PUP
321 Tc Tc-15 PUP
322 Tc Tc-16 PUP
323 Tc Tc-17 PUP
324 Tc Tc-18 PUP
325 Tc Tc-19 PUP
326 Tc Tc-20 PUP
327 Tc Tc-21 PUP
328 Tc Tc-22 PUP
329 Tc Tc-23 PUP
330 Tc Tc-24 PUP
331 Tc Tc-25 PUP
332 Tc Tc-26 PUP
333 Tc Tc-27 PUP
334 Tc Tc-28 PUP
335 Tc Tc-29 PUP
336 Tc Tc-30 PUP
337 Tc Tc-31 PUP
338 Tc Tc-32 PUP
339 Tc Tc-33 PUP
340 Tc Tc-34 PUP
341 Tc Tc-35 PUP
342 Tc Tc-36 PUP
343 Tc Tc-37 PUP
344 Tc Tc-38 PUP
345 Tc Tc-39 PUP
346 Tc Tc-40 PUP
347 Tc Tc-41 PUP
348 Tc Tc-42 PUP
349 Tc Tc-43 PUP
350 Tc Tc-44 PUP
351 Tc Tc-45 PUP
352 Tc Tc-47 PUP
353 Tc Tc-48 PUP
354 Tc Tc-49 PUP
355 Tc Tc-50 PUP
356 Tc Tc-51 PUP
357 Tc Tc-52 PUP
358 Tc Tc-53 PUP
359 Tc Tc-54 PUP
360 Tc Tc-55 PUP
361 Tc Tc-57 PUP
362 Tg Tg-01 PUP
363 Tg Tg-02 PUP
364 Tg Tg-03 PUP
365 Tg Tg-04 PUP
366 Tg Tg-05 PUP
367 Tg Tg-06 Dol Leskovec PUP
368 Tit Tit-01 PUP
369 Tit Tit-02 PUP
370 Tit Tit-03 PUP
371 Tit Tit-04 PUP
372 Tz Tz-01 PUP
373 Tz Tz-02 PUP
374 Tz Tz-03 železniška proga
Sežana-Vipavski križ PUP
375 Tz Tz-04 PUP
376 Tz Tz-05 železniška postaja
Sežana PUP
377 Tz Tz-06 železniška proga
Sežana-Trst PUP
378 Z Z-01 PUP
379 z z-01 PUP
380 Z Z-02 botanični vrt PUP
381 Z Z-03 PUP
382 Z Z-04 PUP
383 Z Z-05 PUP
384 Z Z-06 PUP
385 Z Z-07 PUP
386 Z Z-08 PUP
387 Z Z-09 PUP
388 Z Z-10 PUP
389 Z Z-11 PUP
390 Z Z-12 PUP
391 Z Z-13 PUP
392 Z Z-14 Vidmarjev dol PUP
393 Z Z-15 Huslov dol PUP
394 Z Z-16 PUP
395 Z Z-17 Bukovnik PUP
396 Z Z-18 PUP
397 Z Z-19 PUP
398 Z Z-20 PUP
399 Z Z-21 PUP
400 Z Z-22 PUP
401 Zc Zc-01 PUP
402 Zc Zc-02 PUP
403 Zc Zc-03 PUP
404 Zc Zc-04 PUP
405 Zc Zc-05 PUP
406 Zc Zc-06 PUP
407 Zc Zc-07 PUP
408 Zp Zp-01 pokopališče PUP
409 Zp Zp-02 vojaško pokopališče PUP
----------------------------------------------------------------
6. ZASNOVA DOLGOROČNEGA RAZVOJA
15. člen
PODROBNEJŠE USMERITVE ZA RAZVOJ DEJAVNOSTI
(1) Strategija razvoja in rabe zemljišč naj zagotavlja:
– prednost posegom razvojnih projektov, ki prispevajo k oživljanju gospodarstva in ustvarjanju novih delovnih mest in pri tem ne ogrožajo drugih, v nadaljevanju navedenih ciljev,
– enakomernejšo razporeditev dejavnosti na območju mesta z omejevanjem posegov, ki poslabšujejo razmere in pospeševanjem posegov, ki spodbujajo razvoj in kvalitetno prispevajo k izboljšanju urbane celote,
– prednost tistim rabam zemljišč, ki omogočajo širše družbene interese in potrebe pred ozkimi komercialnimi posegi, ki so v nasprotju z usmeritvami zasnove,
– sprejemanje prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo podlaga za odločanje o posegih v prostor.
(2) Občina bo spodbujala razmere za naložbe in zaposlovanje (gospodarski razvoj), in sicer:
– pomagala podjetjem, ki imajo prostorske težave,
– podpirala urejanje območij s poslovnimi prostori za zadruge in druge oblike "lokalnega" podjetništva,
– podpirala urejanje območij za tehnološko intenzivno industrijo,
– usmerjala zasebne naložbe skladno s prostorskimi in gospodarskimi cilji zasnove,
– oblikovala programe pridobivanja in urejanja stavbnih zemljišč,
– sodelovala z drugimi občinami in skupnostmi pri urejanju območij širšega in regionalnega pomena,
– podpirala opremljanje stavbnih zemljišč za poslovne dejavnosti, oskrbo in storitve,
– podpirala opremljanje stavbnih zemljišč za razvoj lokalnega podjetništva.
16. člen
USMERITVE ZA DEJAVNOSTI PO PRIKLJUČITVI EU
(1) Območja, ki so zaradi sedanjega režima državne meje danes zaprta, se bodo po priključitvi Evropski uniji odprla, njihova izoliranost ne bo več potrebna. Usmeritve za urejanje teh območij so:
– varovati je treba koridorje za vzpostavitev prečnih povezav,
– spreminjanje namembnosti za nove dejavnosti mora biti v skladu z usmeritvami iz te zasnove, parcialne ureditve, ki so v nasprotju s celovitim urejanjem območja niso sprejemljive,
– zagotoviti je treba nove prometne povezave do obstoječega poslovnega središča v suhozemnem terminalu z novimi (nivojskimi) prečnimi povezavami,
– v območja ob Partizanski cesti naj se usmerjajo centralne in poslovne dejavnosti.
17. člen
USMERITVE ZA PROIZVODNE DEJAVNOSTI
(2) Usmeritve v podporo razvoju obstoječih proizvodnih dejavnosti
Izvedbeni akti naj preprečujejo ogrožanje obstoječih proizvodnih dejavnosti zaradi sprememb v rabi zemljišč tako, da določajo ohranjanje dosedanjih območij za proizvodne dejavnosti in zgradb v industrijski rabi, če to ne ogroža bivalnih pogojev v sosedstvu.
Prednost ohranjanju in posodobitvi industrije imajo obstoječe lokacije z industrijskimi objekti in komunalno opremljena stavbna zemljišča. V teh območjih niso zaželene spremembe namembnosti za druge dejavnosti.
(3) Usmeritve za razvoj novih proizvodnih dejavnosti na opuščenih zemljiščih
Na območjih ali objektih, ki jih obstoječa industrija opušča, naj ima prednost nova industrija in obrt posebej:
– v zasnovi določenih območjih za proizvodne dejavnosti,
– v območjih z dobrim dostopom do prometne in druge infrastrukture.
(4) Usmeritve za razvoj posebnih vrst industrije
Tehnološko intenzivne dejavnosti z manjšim vplivom na okolje naj se locirajo na prostih stavbnih zemljiščih z dobro prometno dostopnostjo. Prednost bodo imele takšne vrste proizvodnih dejavnosti, ki omogočajo in pospešujejo razvoj in razširitev tehnološko intenzivnih industrij. Proizvodne dejavnosti z nizko gostoto delovnih mest se bodo usmerjale na lokacije na obrobju in v območja s slabšo dostopnostjo.
Predlogi za industrijske objekte ali dejavnosti, ki lahko pomembneje vplivajo na okolje, morajo biti v skladu s predpisi o varstvu okolja in bodo sprejeti samo ob predhodni celoviti oceni vplivov na okolje.
Večja skladišča naj se usmerjajo v območja za proizvodne in transportne dejavnosti. Najprimernejše lokacije so na območjih s prostimi zemljišči, na zemljiščih s slabšo nosilnostjo (nasuta območja), v bližini cestnega in železniškega omrežja. Površine za proizvodnjo v bližini industrijskih tirov naj ne spreminjajo namembnosti in naj se ne delijo na manjše enote.
Regionalna skladišča in skladišča za najem, ki zasedajo velike površine in povzročajo velik blagovni promet, naj se locirajo v območja, ki imajo dobro povezavo tudi z avtocesto.
Predlogi za nove industrijske in skladiščne dejavnosti naj:
– upoštevajo obstoječe zmogljivosti, objekte v realizaciji in opremljenost posameznih območij urejanja,
– ustreznost povezav z obstoječimi ali novimi storitvami in ugodnostmi, ki jih potrebujejo zaposleni,
– zagotavljajo visoko raven varstva okolja, ureditev okolice objektov z ustreznim dostopom, parkirnimi prostori in zunanjo ureditvijo,
– zagotavljajo minimalne negativne vplive na okoliški bivalni prostor in ustrezajo drugim okoljskim usmeritvam v zasnovi.
18. člen
USMERITVE ZA OBMOČJA MEŠANE RABE
(1) V območja mešane rabe naj se usmerjajo proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti manjšega obsega – mala in srednje velika podjetja. Dejavnosti naj bodo povezane s potrebami mestnih območij in ožje regije.
19. člen
USMERITVE ZA CENTRALNE DEJAVNOSTI, OSKRBO IN STORITVE
(1) Hierarhijo in razporeditev oskrbnih centrov je potrebno izboljšati z dopolnitvijo obstoječih centrov ter z novimi lokalnimi oskrbnimi središči.
(2) Obstoječa primarna centra Sežana vzhod in Sežana zahod naj se pretežno – v okviru obstoječe grajene strukture dopolnjujeta v kakovostnem pogledu in z dejavnostmi, širšega oskrbnega središča.
(3) Centralne dejavnosti naj se dolgoročno širijo v območja vzdolž Partizanske ceste, tako da se bo mestni značaj in preplet dejavnosti nadaljeval v smeri proti Italiji. Spreminjanje namembnosti obstoječih območij ob Partizanski cesti naj se odvija v smeri dopolnjevanja centralnih dejavnosti.
(4) Mrežo lokalnih oskrbnih središč je potrebno zgostiti, obstoječa oskrbna središča pa izboljšati in dopolniti s kakovostno ponudbo dnevne oskrbe.
(5) Z izvedbenimi akti je potrebno zagotoviti lokacije in ureditev lokalnih oskrbnih središč glede na lokalne razmere in potrebe različnih skupin prebivalcev.
(6) Urejanje lokalnih oskrbnih centrov:
– mora biti dobro načrtovano/oblikovano in integrirano z rabami v soseščini,
– mora pozitivno prispevati k razvoju lokalnega območja,
– ne sme ogrožati drugih lokalnih oskrbnih središč,
– ne sme ogrožati zelenega sistema,
– zadovoljivo rešiti parkiranje, peš, kolesarski promet in dostop funkcionalno oviranih ljudi.
20. člen
USMERITVE ZA POSLOVNE DEJAVNOSTI
(1) Razvoj poslovnih dejavnosti bo usmerjen predvsem v nova razvojna območja, povezano z urejanjem lokalnih oskrbnih središč in vzdolž Partizanske ceste.
(2) Projekti poslovnih območij morajo zagotavljati:
– da ne izločajo obstoječih bivalnih, proizvodnih in drugih površin za skupne potrebe,
– da dosegajo visok oblikovni standard,
– da zagotavljajo potrebne parkirne površine,
– da so dostopni z javnim transportom,
– da so dobro povezani s cestnim omrežjem,
– da ne posegajo v sistem mestnih zelenih površin,
– da so skladni z usmeritvami zasnove in izvedbenih aktov.
(3) Poslovne dejavnosti za lokalne namene (npr. svobodni poklici, nepremičninski agenti, stanovanjske zadruge, poklicne svetovalnice, enote lokalne uprave) se lahko locirajo tudi v stanovanjska in druga območja mešane rabe.
(4) Projekti poslovnih območij morajo prispevati k izboljšanju razmer v območju, tako da:
– izboljšujejo sistem javnega prometa,
– kvalitetno dopolnjujejo obstoječo zazidavo z novimi dopolnilnimi objekti, odprtimi prostori, peš dostopi in prehodi, ki sicer ne bi bili zagotovljeni v primeru tržnih projektov,
– s prenavljanjem prispevajo k ohranjanju zgradb in območij zgodovinskega pomena.
21. člen
USMERITVE ZA STANOVANJA
(1) Urejanje stanovanjskih območij bo potekalo predvsem kot:
– dopolnjevanje obstoječe grajene strukture v območjih s srednjimi in nizkimi gostotami,
– prenova, izboljšava obstoječega stavbnega fonda in stanovanjskega okolja ter
– novogradnja na večjih prostih (planiranih) zemljiščih.
(2) Na območju Sežane se bodo upoštevale naslednje maksimalne gostote za nova naselitvena območja:
– 200 preb/ha za več stanovanjske enote,
– 80 preb/ha za območja enodružinske zazidave.
(3) V območjih z obstoječo visoko gostoto naselitve bo občina podpirala prenovo stanovanjskih objektov z naslednjimi cilji: povečanje standarda skupnih prostorov, povečanje bivalnega standarda z združevanjem stanovanjskih enot in povečanjem standarda v sanitarnih prostorih stanovanj, izboljšanje izolacije, instalacij in stabilnosti objekta. V teh območjih bo cilj zniževanje gostote naselitve ali vsaj ne povečevanje števila stanovanjskih enot. Občina bo spodbujala tudi urejanje stanovanjske okolice v teh območjih, vključno s sanacijo parkirnih razmer.
(4) Občina bo podpirala prenovo stanovanjskih objektov z nizkim bivalnim standardom in slabo gradbeno kvaliteto. Spodbujala bo prenovo območij in stanovanj, kjer je tak pristop ustreznejši od rušenja ali novogradnje.
(5) Spremembe namembnosti garaž v druge namene v območjih s primanjkljajem parkirnih površin in garaž niso dopustne.
(6) V območjih vasi, ki so pretežno že pozidana, naj se dopušča dopolnitev na stavbnih zemljiščih, pri tem je treba zagotoviti kvalitetno prometno omrežje ter zadostne površine za parkiranje.
(7) Za funkcionalno ovirane ljudi in za stare bo občina podpirala urejanje stanovanj v okviru programa neprofitne stanovanjske gradnje.
(8) Občina bo spremljala povpraševanje in ponudbo po stanovanjih, zgradbah in zemljiščih, spremljala stanovanjske probleme ter na podlagi teh pripravljala program stanovanjske gradnje.
22. člen
USMERITVE ZA KVARTARNE DEJAVNOSTI
(1) Razvoj kvartarnih dejavnosti dejavnosti bo usmerjen v obstoječa območja, namenjena tem dejavnostim, v nova razvojna območja in v druga območja urejanja, kjer kvartarne dejavnosti dopolnjujejo osnovno namembnost območja.
(2) Projekti za kvartarne dejavnosti morajo biti načrtovana tako:
– da dosegajo visok oblikovni standard,
– da zagotavljajo potrebne parkirne površine,
– da so dostopni z javnim transportom,
– da so dobro povezani s cestnim omrežjem.
(3) Kvartarne dejavnosti za lokalne potrebe (npr. otroško varstvo, varstvo starih in funkcionalno oviranih, svobodni poklici, enote lokalne uprave) naj se locirajo tudi v stanovanjska in druga območja mešane rabe.
(4) Projekti za kvartarne dejavnosti morajo prispevati k izboljšanju razmer v območju, tako da:
– kvalitetno dopolnjujejo obstoječo zazidavo z novimi dopolnilnimi objekti, ureditvami odprtih – javnih prostorov, peš dostopi in prehodi,
– s prenavljanjem prispevajo k ohranjanju zgradb in območij zgodovinskega ali krajevnega pomena.
(5) Dejavnosti izobraževanja ostajajo v obstoječih območjih, namenjenih za te dejavnosti; usmeritve zanje so zlasti izboljševanje standarda opremljenosti in urejenosti območja. V primerih možne razširitve funkcionalnega zemljišča si bo občina prizadevala za uveljavitev prednostne pravice za pridobitev dodatnih zemljišč. Planirane pa so tudi nove površine za osnovno izobraževanje v okviru razvoja novih poselitvenih območij.
(6) Dejavnost zdravstvenega varstva ostajajo na obstoječih območjih, namenjenih za te dejavnosti, v primerih možne razširitve funkcionalnega zemljišča si bo občina prizadevala za pridobitev dodatnih zemljišč.
(7) Za varstvo starih in funkcionalno oviranih bo občina spodbujala urejanje varovanih stanovanj in njih oskrbo.
23. člen
USMERITVE ZA ŠPORT IN REKREACIJO
(1) Šport in rekreacija naj se usmerja v obstoječa in planirana rekreacijska območja. Pomembna je vzpostavitev povezovalnih komunikacij med posameznimi rekreacijskimi območji in dostopov do stanovanjskih območij.
(2) Planirano je novo rekreacijsko območje na južni strani železnice. Za zagotovitev dostopnosti naj se uredijo peš povezave v podaljšku Stjenkove ulice (že nekdanji prehod preko železnice) ter med sodiščem in Kettejevo ulico.
(3) Športno rekreacijski park ob Kosovelovi ulici naj se nadalje razvija in uredi v funkcionalno zaokroženo in kvalitetno urejeno celoto. Dosedanja slaba prometna urejenost naj bo prednostna naloga pri izboljšavi ureditve športno rekreacijskega parka.
24. člen
USMERITVE ZA EKSPLOATACIJO MINERALNIH SUROVIN
(1) Opuščena območja pridobivanja mineralnih surovin na Lenivcu naj se sanirajo. Del površin se lahko nameni rekreaciji.
25. člen
VARSTVO OKOLJA
(1) Prednostne naloge na področju varstva okolja so:
– dograditev sistema odvajanja odpadnih vod in njihovega čiščenja,
– sanacija opuščenih območij z njihovim vključevanjem v mestni razvoj,
– sanacija območij ob prometnih koridorjih, ki so prekomerno obremenjena s hrupom.
(2) Pri obravnavanju posegov bo občina upoštevala kriterije za varstvo okolja, prednost bodo imele dejavnosti, ki niso okoljsko problematične.
26. člen
VAROVANJE IN RAZVOJ NARAVNIH IN USTVARJENIH VREDNOT OKOLJA
(1) Občina se bo v bodoče še vedno zavzemala za varovanje narave in kulturne dediščine ter drugih vrednot naravnega in ustvarjenega okolja. Poleg območij, ki so varovana kot vrednote ali spomeniki se bo občina zavzemala za obnavljanje starih naselitvenih jeder, za ohranjanje zelenih pobočij v okolici Sežane, kot dela krajinske podobe in rekreacijskega zaledja mesta Sežana.
(2) Enote varstva kulturne dediščine se varujejo na podlagi veljavnih odlokov o zavarovanju kulturnih spomenikov ter na podlagi predpisov o varstvu kulturne dediščine. Evidenca kulturne dediščine in kulturnih spomenikov je priloga urbanistične zasnove (tabela 9).
(3) Naravni spomeniki se varujejo na podlagi veljavnih odlokov o zavarovanju, naravne vrednote na podlagi predpisov o ohranjanju narave. Evidenca naravnih vrednot in zavarovanih naravnih spomenikov je priloga urbanistične zasnove (tabela 10).
27. člen
USMERITVE ZA RAZVOJ INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ
(1) Infrastrukturna omrežja naj se razvijajo v skladu s potrebami prostorskega in gospodarskega razvoja mesta. Dosedanja dobra infrastrukturna opremljenost naj bo v bodoče v večji meri namenjena izboljševanju bivalnega in delovnega standarda mesta, zlasti to velja za območja z neustrezno ali s pomanjkljivo komunalno in energetsko opremo.
(2) Na območjih stavbnih zemljišč, ki so planirana za bodoče novo opremljanje ali preurejanje, je potrebna predhodna celovita ureditev prometne, komunalne, energetske infrastrukture in zvez.
(3) Na območjih oziroma odsekih urejanja (novogradnje ali obnovitve) prometne ali druge infrastrukture, naj se istočasno uredijo (obnovijo ali na novo zgradijo) vsi obstoječi ali potrebni vodi in naprave infrastrukture za posamezen urejan odsek ali območje.
(4) Na območju opuščenih objektov in zemljišč je potrebno pred novim urejanjem zemljišč preveriti ustreznost obstoječe komunalne in energetske infrastrukture in v okviru novih ureditev predvideti obnovitve ali novogradnje infrastrukturnega omrežja in naprav.
(5) Za obstoječe in planirane infrastrukturne vode in naprave je potrebno dosledno upoštevati v tej zasnovi določene varstvene pasove in pogoje upravljalcev naprav.
28. člen
USMERITVE ZA PROMETNO UREJANJE
(1) Osnovni cilji bodočega prometnega urejanja so:
– izboljšanje in zagotovitev novih prečnih prometnih povezav preko železnice,
– zagotovitev oziroma izboljšanje dodatne vzdolžne prometne povezave skozi Sežano,
– umirjanje prometa v stanovanjskih okoljih,
– izboljšanje javnega potniškega prometa,
– zagotovitev višjega standarda za pešce in ureditev peš površin ob prometnicah,
– ureditev mestnih kolesarskih stez,
– ureditev povezav do rekreacijskih izhodišč in kolesarskih stez v regiji.
(2) Nove prečne cestne in peš povezave mestnih predelov naj se zagotovijo na tistih lokacijah, kjer so nekdaj že bile prometne povezave in na novih lokacijh,, s čimer bi dosegli boljšo prometno povezanost mestnih območij. Na lokacijah, kjer niso možne cestne povezave, ali bodo te izvedene kasneje, naj se zagotovijo peš povezave.
(3) Pri prenavljanju ali novogradnjah prometnic v mestnem območju naj se zagotovijo vsaj minimalne površine za pešce – pločniki. V središču mesta in tistih delih z veliko gostoto pešcev naj bo minimalna širina pločnikov 3 m. Dejavnosti ob ulici ne smejo segati na površine za pešce, če ovirajo ali zmanjšujejo prehodnost pločnikov oziroma površin za pešce.
(4) Prometnice je potrebno urejati tako, da bo možna uvedba razvitega in učinkovitega javnega potniškega prometa. Pri železniški postaji je potrebno zagotoviti zadostne površine za prestopanje iz enega na drug sistem javnega potniškega prometa.
(5) Pri urejanju večjih, še nezazidanih stavbnih zemljišč, je potrebno pred posamičnimi posegi v ta območja določiti celovito prometno ureditev/dostopnost območja.
29. člen
USMERITVE ZA KOMUNALNO OPREMLJANJE
(1) Odpadne vode je naj se še naprej odvaja po kanalizaciji do čistilne naprave. Območja, ki še niso priključena na kolektor je potrebno prednostno povezati na primarni sistem za odvajanje odpadnih vod.
(2) Komunalno infrastrukturo je potrebno dograditi na območjih, kjer ta še ni urejena ali je potrebna njena obnova.
30. člen
USMERITVE ZA OPREMLJANJE Z ENERGIJO
(1) Oskrbo z električno energijo je potrebno postopno urejati podzemno (v kabelski kanalizaciji).
(2) Omrežja za oskrbo z električno energijo naj se širijo skladno z urejanjem in opremljanjem novih razvojnih območij.
31. člen
USMERITVE ZA OPREMLJANJE S SISTEMI ZVEZ
(1) Sisteme za zveze je potrebno pospešeno razvijati in z njimi opremljati območja prenove in nova območja za poselitev, da bi na ta način omogočili ponudbo z visokim standardom opremljenosti stavbnih zemljišč za nove dejavnosti.
32. člen
USMERITVE ZA ODSTRANJEVANJE ODPADKOV IN ZA SEKUNDARNE SUROVINE
(1) Občina bo načrtovanje in odstranjevanje odpadkov usklajevala s sosednjimi občinami.
(2) Osnovni cilj je zmanjšanje količin trajnih odpadkov in ločitev posebnih od komunalnih odpadkov. Občina si bo prizadevala za zmanjšanje količin trajnih odpadkov in pospeševala reciklažo materialov ter proizvodnjo sekundarnih surovin iz odpadkov. Podpirala bo ločevanje odpadkov in pridobivanje sekundarnih surovin na viru odpadkov. Za predelavo gospodinjskih in drugih organskih odpadkov bo občina uredila kompostišče.
(3) Občina bo v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi preprečevala nastajanje nelegalnih odlagališč. V sodelovanju s komunalnim podjetjem bo zagotavljala naglo odstranjevanje nelegalnih odlagališč.
33. člen
USMERITVE ZA POKOPALIŠČA
Pokopališče na Britofu ostaja še naprej osrednje pokopališče za Sežano. Bodoče urejanje bo posvečeno izboljšanju dostopnosti, urejanju parkirnih površin in spremljajočemu programu.
34. člen
USMERITVE ZA OBRAMBO
Za področje obrambe so perspektivna naslednja območja:
– Pri Fakovcih, območje možne izključne rabe
– Vojašnica Sežana, območje možne izključne rabe
7. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE
35. člen
GEOINFORMACIJSKA PODPORA ZA ODLOČANJE
(1) Občina bo:
– zagotavljala informacijske osnove o stanju in razmerah v prostoru,
– zagotavljala informacijske osnove o razvojnih težnjah – interesih, ki bodo omogočale ocenjevanje učinkovitosti usmeritev in določil iz prostorskih planskih in izvedbenih aktov,
– zagotovila spremljanje uresničevanja v zasnovi določenih usmeritev,
– ugotavljala uresničevanje potreb in usmeritev ter objavljala rezultate spremljanja.
(2) Na podlagi spremenjenih okoliščin in potreb, ki se bodo ugotovile s spremljanjem uresničevanja zasnove bo občina predlagala dopolnitve usmeritev iz zasnove.
36. člen
OBMOČJA, KI SE UREJAJO S PROSTORSKIMI UREDITVENIMI POGOJI
S prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP) se ureja celotno območje urbanistične zasnove, razen tistih območij za katera veljajo že sprejeti prostorski izvedbeni načrti. S PUP se bodo začasno urejala tudi območja, za katera so predvideni prostorski izvedbeni načrti.
37. člen
OBMOČJA PREDVIDENIH PROSTORSKIH IZVEDBENIH NAČRTOV
Urbanistična zasnova določa urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti (PIN) za tista območja urejanja, kjer je predvideno/pričakovano zahtevnejše urejanje in je za določitev vrste in oblikovanja posegov ter infrastrukturnega opremljanja potreben načrtovalski proces ter participacija javnosti. Za nekatera območja urejanja je zahtevana izdelava variantnih rešitev, s katerimi naj bi predhodno preučili različne možnosti izrabe, dejavnosti in oblikovanja za posamezna območja. Variantne rešitve se izdelajo v fazi posebnih strokovnih podlag, pred osnutkom posameznega PIN.
Tabela 2: Predvideni prostorski izvedbeni načrti
---------------------------------------------------------------
ID NR-oznaka OU-oznaka OU-ime Način
zap. št. namenska območje območje urejanja
raba urejanja urejanja s PIA
oznaka naziv
---------------------------------------------------------------
76 C C-25 ZN
77 Cplan Cplan-51 Smodnišnica ZN
78 Cplan Cplan-52 Smodnišnica ZN
137 Hplan H-51 Smodnišnica ZN
138 Hplan H-52 Smodnišnica ZN
139 Hplan H-53 Smodnišnica ZN
140 Hplan H-54 Smodnišnica ZN
149 I I-10 ZN
150 Iplan I-51 Šola Bršljanovec ZN
151 Iplan I-52 Smodnišnica ZN
176 M M-25 ZN
177 M M-26 ZN
178 M M-27 ZN
179 M M-28 ZN
180 M M-29 ZN
182 M M-31 ZN
184 M M-33 ZN
190 Mplan M-51 ZN
191 Mplan M-52 ZN
192 Mplan M-53 ZN
193 Mplan M-54 ZN
194 Mplan M-55 ZN
195 Mplan M-56 Polane ZN
196 Mplan M-57 Polane ZN
197 Mplan M-58 Polane ZN
198 Mplan M-59 ZN
199 Mplan M-60 Polane ZN
200 Mplan M-61 Polane ZN
201 Mplan M-62 Ograde ZN
202 Mplan M-63 ZN
217 O O-15 čistilna naprava ZN
230 P P-13 ZN
231 P P-14 Brgevke ZN
232 Pplan Pplan-51 ZN
233 Pplan Pplan-52 ZN
234 Pplan Pplan-53 ZN
235 Pplan Pplan-54 ZN
236 Pplan Pplan-55 ZN
237 Pplan Pplan-56 ZN
238 Pplan Pplan-57 ZN
239 Pplan-II. Pplan-II.-61 ZN
240 Pplan-II. Pplan-II.-62 ZN
241 Pplan-II. Pplan-II.-63 ZN
242 Pplan-II. Pplan-II.-64 ZN
244 R R-02 UN
245 R R-03 UN
248 Rplan R-51 UN
278 Splan S-51 Lehte ZN
279 Splan S-52 ZN
280 Splan S-53 ZN
281 Splan S-54 ZN
282 Splan S-55 Ograde ZN
283 Splan S-56 ZN
284 Splan S-57 ZN
285 Splan S-58 Češnjevec ZN
286 Splan S-59 Na Polanah ZN
287 Splan S-60 ZN
288 Splan S-61 ZN
289 Splan S-62 ZN
305 Tac Tac-01 LN
306 Tac Tac-02 LN
307 Tac Tac-03 LN
---------------------------------------------------------------
ZN – zazidalni načrt
UN – ureditveni načrt
LN – lokacijski načrt
38. člen
Organizacijske naloge
Organizacijske naloge se opredelijo z namenom, da se določene sestavine urejanja v nadaljevanju podrobneje preučijo ter na podlagi teh preučitev po potrebi dopolnijo prostorski dokumenti. V tej urbanistični zasnovi so opredeljene naslednje organizacijske naloge:
– preučitev prometne ureditve mejnega platoja po priključitvi Evropski uniji in opustitvi območij omejenega dostopa (kamionska cesta ipd.)
– preučitev uvedbe tirnega javnega potniškega prometa.
8. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
39. člen
(1) S sprejetjem te Urbanistične zasnove za mesto Sežana prenehajo veljati:
– sestavine planskih aktov občine Sežana, ki se nanašajo na mesto Sežana (prostorske sestavine dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje 1986–1995/2000 (Uradni list RS, št. 14/88) ter spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Sežana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 v let 1996 (Uradne objave, št. 37/89, št. 5/92, Uradni list RS, št. 54/95, št. 63/97) in
– dosedanja Urbanistična zasnova mesta Sežana (Uradne objave, št. 10/93) in Spremembe urbanistične zasnove mesta Sežana (Uradni list RS, št. 73/98).
(2) S sprejetjem te Urbanistične zasnove za mesto Sežana se veljavni prostorski izvedbeni akti postopno nadomestijo z novimi, v skladu z usmeritvami iz urbanistične zasnove. Do sprejetja novih prostorskih izvedbenih aktov veljajo obstoječi akti, vendar se izvajajo le v tistih sestavinah, ki niso v nasprotju z novo sprejeto urbanistično zasnovo.
40. člen
Urbanistična zasnova za mesto Sežana je na vpogled na Občini Sežana in na Upravni enoti Sežana.
41. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 06202-7/2004-3
Sežana, dne 21. junija 2004.
Župan
Občine Sežana
Miroslav Klun l. r.