Na podlagi 15. člena Statuta Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 37/99 in 51/01) in 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr.) ter v skladu s sklepom Vlade z dne 25. 5. 2004, št. 350-00/2001-197 je Občinski svet občine Škocjan na seji dne 16. 6. 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in družbenih planov občin Novo mesto in Sevnica za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Občine Škocjan (Uradni list RS, št. 15/98, 112/00, 12/01 in 19/01) in se nanašajo na:
– izdelavo urbanistične zasnove naselja Škocjan s programskimi zasnovami za območja kompleksnih urejanj v naselju Škocjan,
– opredelitev možnosti razvoja in širitve naselij z upoštevanjem značilne tradicionalne zasnove poselitvenega vzorca in varovane kulturne krajine,
– pridobitev elementov ohranjanja narave in kulturne dediščine ter naravnih resursov,
– pridobitev elementov razvoja komunalne in energetske ter prometne infrastrukture,
– spremembe načinov urejanja,
– uskladitev sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine z obveznimi izhodišči prostorskih sestavin dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87, 12/89 in Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96 in 11/99) ter srednjeročnega družbenega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87, 23/89 in Uradni list RS, št. 72/95, 13/96 in 11/99).

I. Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana
V poglavju 3.5. Razvojne usmeritve v prostoru in varstvo okolja,
(1) podpoglavju 3.5.1. Strategija urejanja prostora in organizacija dejavnosti v prostoru, se v točkah:
– c) Operativne usmeritve za razvoj dejavnosti v prostoru zadnji stavek prve alinee, ki glasi: »Kot posebne površine za razvoj drobnega gospodarstva ožjega gravitacijskega območja Škocjana bomo opredelili območje Podvrh na severozahodnem delu Škocjana.« črta;
– č) Usmeritve razvoja turističnih kapacitet tretja alinea nadomesti z naslednjim besedilom:
»– kmetije, posebno v višjih legah, se bodo prednostno razvijale kot turistične kmetije z dopolnilno dejavnostjo in jih bomo vključili v turistični produkt občine.« in
– d) Organizacija omrežja naselij in razvoja dejavnosti v prostoru, pod naslovoma:
– center Občine Škocjan – naselje Škocjan: drugi del zadnjega stavka, ki glasi: »…medtem ko bomo za potrebe drobnega gospodarstva komunalno opremili lokacijo Podvrh pri Škocjanu.« črta ter
– Dobruška vas: zadnji odstavek nadomesti z naslednjim besedilom: »Območje ob lokaciji Bramaca se nameni za potrebe drobnega gospodarstva in obrti oziroma širitev industrijskega kompleksa. Za širitev prej navedenih programov je predvidenih ca. 14 ha nezazidanih stavbnih zemljišč. S temi spremembami in dopolnitvami se za te dejavnosti nameni še novih 2,6 ha zemljišč.«
(2) podpoglavju 3.5.2. Raba in preobrazba prostora se:
– prvi in drugi odstavek nadomestita z naslednjim besedilom:
»Medsebojno razmerje med posameznimi vrstami rabe zemljišča se v prihodnje bistveno ne bo spremenilo. Spremembe so do sedaj najmočnejše v hribovitih območjih, kjer utegne biti intenziteta opuščanja in zaraščanja zemljišč tudi v prihodnje najmočnejša, zato bomo v dolgoročnem obdobju tem območjem posvetili maksimalno pozornost in s pospeševanjem kmetijske dejavnosti ter ustvarjanjem možnosti za dopolnilne dejavnosti preprečevali zmanjševanje kmetijskih površin oziroma ohranjanje značilne podobe kulturne krajine.
Poselitev bomo usmerjali predvsem v ureditveno območje naselja Škocjan in v naselja, ki imajo v hierarhiji naselij status lokalnih središč in oskrbnih centrov (vasi). Pri urejanju naselij bomo izkoristili stavbna zemljišča v naselju z aktivno prenovo obstoječega stavbnega fonda, s sanacijo degradiranih urbanih območij in z aktiviranjem nezadostno izkoriščenih stavbnih zemljišč. Izjemoma bomo naselje širili, ob upoštevanju drugih obveznih izhodišč, v primerih, če razvoj znotraj strnjenega naselja ni možen ali bi bistveno poslabšal kvaliteto bivalnih pogojev. Pri tem bomo upoštevali, da širitev naselij – gradnja objektov in poseganje v poplavno območje potokov in reke Krke ni dovoljeno.
Na območjih z identitetnim vzorcem razpršene poselitve (razpršena in razložena naselja ter vinogradniška območja) se ohranja avtohtona oblika poselitve.
Obstoječo razpršeno gradnjo, ki degradira prostor in ne upošteva avtohtone poselitve, bomo sanirali s funkcionalnim in morfološkim zgoščanjem ter zaokroževanjem. Nove razpršene gradnje ne bomo dovoljevali, razen za potrebe kmetijske dejavnosti in dopolnilnih dejavnosti kmetij zaradi potreb prestrukturiranja kmetijstva v procesu prilagajanja in omogočanja konkurenčnosti na evropskem trgu v okviru Evropske zveze. Pri tem bomo zagotovili ohranjanje kulturne krajine in poselitev podeželja.«
– za osmim odstavkom doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Za vinogradniška območja oziroma posebna območja (območja za vinogradništvo in sadjarstvo) bomo pripravili program aktivnosti in konkretizirali projekt Vinske ceste ter preprečevali degradacijo območij z neprimerno pozidavo.«
(3) podpoglavju 3.5.3. Varstvo in izboljšanje okolja se:
– zadnja alinea tretjega odstavka nadomesti z naslednjim besedilom:
»– naravno primernost prostora, predvsem pa območja ohranjanja narave s posameznimi zvrstmi naravnih vrednot ter kulturne dediščine bomo uporabljali kot osnovo za razvoj rekreacije in turizma na način, s katerim ne bodo ogrožene njihove kvalitete.«
– na koncu šestega odstavka se zadnji stavek nadomesti z naslednjim besedilom:
»Skupaj z Mestno občino Novo mesto ter ostalimi občinami bomo pristopili h gradnji Centra za ravnanje z odpadki v Leskovcu.«
– za zadnjim odstavkom se doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Za nova poselitvena območja je izvedba ukrepov v zvezi z varovanjem okolja zaradi obratovanja nove avtoceste Ljubljana – Obrežje, vključno z zaščito pred prekomernim hrupom, obveza lokalne skupnosti oziroma investitorjev na tem območju.«
(4) za podpoglavjem 3.5.3. Varstvo in izboljšanje okolja se doda novo podpoglavje 3.5.4. Urejanje in varovanje vodnega sistema /obvezno izhodišče-zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema/ z naslednjim besedilom:
»Zasnova urejanja in varovanja vodnega sistema v Sloveniji predstavlja varovanje vodnih virov, urejanje in varovanje odtočnega režima ter varstvo kakovosti voda. Z njo bomo zagotovili doseganje ciljev celovitega urejanja voda z upoštevanjem ohranjanja vodnega sistema v vseh pojavnih oblikah in načel trajnostno uravnotežene rabe voda, primerljive z mednarodnimi standardi in sistemi varovanja vodnih količin in kakovosti vode; k doseganju teh ciljev in načel bomo prispevali z upoštevanjem smernic in kriterijev za preprečevanje neposrednih in posrednih negativnih vplivov v postopkih odločanja o prostorskem razvoju občine.
Pri tem bomo:
– upoštevali načelo celovitega urejanja in ohranjanja sistema,
– nove posege v prostor načrtovali na podlagi predhodnih analiz prostora z upoštevanjem vodnih zemljišč ter načinom gospodarjenja na njih, z upoštevanjem zavarovanih območij (voda v vodotokih, podzemnih vodah, poplavnih območjih, erozijskih območjih in drugih nestabilnih območjih) ter z upoštevanjem drugih specifičnosti delovanja vodnega sistema,
– upoštevali, da posegi na vodnem in priobalnem zemljišču (priobalni pas za reko Krko je 15 m za ostale vodotoke pa 5 m) niso dovoljeni, razen dela, ki izhajajo iz 37. člena Zakona o vodah (Uradni list RS, št. 67/02), prav tako so na poplavnem območju prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda v skladu s 86. členom Zakona o vodah,
– upoštevali, da je potrebno pri posegih v vodna in priobalna zemljišča v strnjenih delih naselja pridobiti vodnogospodarske pogoje in soglasje v skladu z Zakonom o vodah,
– zavarovali in varovali vode v površinskih vodotokih in podzemne vode v različnih tipih vodonosnikov, ki se že ali se bodo zajemale kot pitna voda ter varovali zahtevano kakovost voda za uporabo v tehnoloških procesih,
– zagotavljali racionalno rabo vode ter omogočili ponovno uporabo vode z vpeljevanjem z vodo varčnih tehnologij oziroma izključevali ali preusmerjali gospodarske aktivnosti s prekomerno porabo vode ter vzpodbujali varčevanje v individualni porabi,
– usmerjali v boljše tehnologije, tako pri procesu proizvodnje kot tudi pri procesu odpravljanj onesnaževanja v skladu z zahtevami Evropske skupnosti,
– sanirali degradirana in ogrožena območja,
– sodelovali pri zagotavljanju možnosti uporabe in dostopa do vodnega javnega dobra,
– aktivno sodelovali v medobčinskem usklajevanju aktivnosti za urejanje in ohranjanje vodnega sistema, kjer le-ta sega na območja sosednjih občin,
– poskrbeli za izobraževanje in osveščanje občanov o vodi in delovanju vodnega sistema,
– sodelovali pri izvajanju monitoringa in poročanju o stanju v vodnem sistemu na območju občine.
Sestavni del zasnove so tudi evidence zavarovanih in ostalih potencialnih površinskih in podzemnih voda ter ostale evidence, vezane na delovanje in ohranjanje vodnega sistema, vpisane v uradne zbirke podatkov, ki jih vodijo pristojne službe.
Za zagotavljanje varstva vodnega sistema na območjih, ki so opredeljena kot obvezna izhodišča in drugih zavarovanih območjih, bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/99) za varovanje vodnih virov, urejanje in ohranjanje odtočnega sistema ter varstvo kakovosti in količin voda. Izven teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila.«
(5) podpoglavje 3.5.4. Varstvo naravne in kulturne dediščine se razdeli v dve ločeni poglavji ter preštevilči, in sicer v 3.5.5. in 3.5.6., besedilo pa se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom, tako da glasi:
»3.5.5. Zasnova ohranjanja narave
Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja bomo skladno z Zakonom o ohranjanju narave –ZON (Uradni list RS, št. 22/03 - prečiščeno besedilo) aktivno vključevali v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter upoštevali ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon (6. člen ZON).
Na območjih naravnih vrednot in zavarovanih območjih bomo upoštevali naslednje smernice:
– zasnove varstva naravne dediščine (naravnih vrednot) iz Inventarja najpomembnejše naravne dediščine;
– posegi v naravo, ki vključujejo tudi posege v prostor, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave;
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora;
– v največji meri varovati naravne vrednote na mestu samem;
– v postopkih načrtovanja, rabe ali izkoriščanja naravnih dobrin in urejanja prostora, mora pristojni državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave;
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu stanju, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo (96. člen ZON);
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih ali živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste (16. člen ZON);
– posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo na podlagi ZON; dovoljenje za poseg v naravo, se izda na podlagi naravovarstvenega soglasja.
Na zavarovanih območjih in območjih naravnih vrednot naj se upoštevajo varstveni režimi, razvojne in varstvene usmeritve ter pogoji za posamezne zvrsti naravnih vrednot, navedene v Naravovarstvenih smernicah za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto, za območje občine Škocjan, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, september 2001.
Za vse posege v prostor, ki bi lahko ogrozili biotsko raznovrstnost, naravne vrednote ali zavarovana območja, podana v Naravovarstvenih smernicah (Naravovarstvene smernice za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana občine Novo mesto, za območje občine Škocjan, Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Novo mesto, september 2001), je po 104. in 105 členu Zakona o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 22/03 - prečiščeno besedilo) potrebno pridobiti pozitivno mnenje Zavoda RS za varstvo narave, dovoljenje za poseg v naravo, oziroma naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje, ki ju izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Za varovanje naravnih vrednot in zavarovanih območij, naj se izvaja tudi Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti in nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Novo mesto (Uradni list RS, št. 38/92), v delu, ki se nanaša na prostor Občine Škocjan.
V kartografskem delu na karti “Zasnova ohranjanja narave” so prikazani objekti in območja naravnih vrednot ter širše zavarovano območje, pregled enot naravnih vrednot in širšega zavarovanega območja z varstvenim statusom – seznam je sestavni del tega odloka kot priloga k odloku.
3.5.6. Varstvo kulturne dediščine
Kulturno dediščino bomo aktivno vključevali v urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje kot del prostora občine, njeno primerno rabo ter uveljavljanje novih razvojnih potreb in strategij Republike Slovenije, kot so trajnostna raba s strani človeka ustvarjenih virov, ohranjanje kulturne identitete ter ustvarjanje kvalitetnega življenjskega okolja.
Na območjih in objektih kulturne dediščine bomo upoštevali naslednje smernice:
– zasnovo varstva kulturne dediščine iz zbirnega registra kulturne dediščine,
– upoštevanje načela celostnega varstva dediščine pri prostorskem planiranju in urbanističnem načrtovanju (integralno varstvo),
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi kulturnih značilnosti prostora,
– v največji meri varovati dediščino na mestu samem,
– načrtovati posege in dejavnosti v prostor na način, da ne prizadenejo varovanih vrednot ali materialne substance dediščine,
– posegi v prostor naj prispevajo k trajni ohranitvi dediščine ali povečanju njene vrednosti,
– ohranjati kulturno raznovrstnost in kulturno identiteto slovenskega nacionalnega prostora,
– na območjih kulturne dediščine imajo obnova in ohranjanje dediščine prednost pred novogradnjami.
Na zavarovanih območjih in območjih zasnove varstva kulturne dediščine bomo kot obvezne usmeritve upoštevali tudi specifične smernice za prostorsko planiranje in urbanistično načrtovanje, določene z odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (odlok objavljen v Uradnem listu RS, št. 11/99) za geosfero, hidrosfero, rastlinstvo in živalstvo, ekosisteme in habitatne tipe ter antropogeno okolje. Izven teh območij bomo navedene smernice uporabljali kot priporočila.
Pri opredelitvi pogojev za neposredne posege v prostor bomo upoštevali tudi varstvene režime ter podrobnejše usmeritve in pogoje za varstvo nepremične kulturne dediščine, ki imajo za cilj ohranitev lastnosti in celovitosti le-teh na prostoru občine.
V kartografskem delu na karti “Zasnova varstva kulturne dediščine” so prikazani objekti in območja kulturne dediščine, pregled enot nepremične kulturne dediščine – seznam in varstveni status – seznam pa so kot priloga h grafičnemu delu sestavni del tega odloka.«
(6) Podpoglavje 3.5.5. Način urejanja prostora se preštevilči v 3.5.7. Načini urejanja prostora in v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Razvoj posameznega naselja, območja in dejavnosti v prostoru bomo urejali skladno z zakonskimi določili.
V ureditvenih območjih naselij bomo z (s):
– zazidalnimi načrti urejali:
– območja za stanovanjsko, turistično, poslovno, proizvodno-servisno, športno-rekreacijsko in komunalno dejavnost,
– območja zahtevnih objektov,
– manjša območja prevladujoče rabe;
– z ureditvenimi načrti urejali:
– že pozidano strukturo v naseljih Škocjan in Bučka,
– območja za komunalno dejavnost (pokopališča in podobne ureditve),
– območja naselij, ki so pomembna za ohranitev naravnih vrednot in kulturne dediščine,
– posege v prostor, ki niso graditev, vendar pomenijo v prostoru spremembo (zelene rekreacijske površine, regulacije vodotokov);
– s prostorsko ureditvenimi pogoji urejali:
– grajene dele naselja Škocjan,
– ostala naselja v občini;
– z lokacijskimi načrti bomo urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav.
Izven ureditvenih meja območij naselij bomo z (s):
– ureditvenimi načrti urejali:
– posege v prostor, ki niso graditev (urejanje zelenih rekreacijskih površin, melioracijskih območij),
– izkoriščanje in sanacije kamnolomov,
– lokacijskimi načrti urejali gradnjo pomembnejših infrastrukturnih objektov in naprav,
– prostorsko ureditvenimi pogoji urejali odprti prostor.«
V poglavju 4. Obvezna izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev srednjeročnega planskega akta se dopolnijo oziroma spremenijo:
– obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 za:

Področje:             Obvezno izhodišče:
 
»Vodno gospodarstvo:  – zasnova proti erozijskih ukrepov
                      – zasnova poplavnih območij
                      – zasnova kategorizacije pomembnejših vodotokov po naravovarstvenem
                      pomenu
 
Naravne vrednote:     – pomembnejše naravne vrednote (naravni spomeniki, naravni rezervati)
                      in širša zavarovana območja (narodni parki, regijski parki, krajinski
                      parki)
 
Kulturna dediščina:   – enote pomembnejše kulturne dediščine in pomembnejša območja kulturne
                      dediščine
 
Poselitev:            – usmerjanje poselitve v ureditvena območja naselij, redefinirana na
                      osnovi dopolnitve navodil o vsebini in metodologiji izdelave strokovnih
                      podlag in prostorskih sestavin planskih aktov občin
 
Promet:               – državno cestno omrežje (avtoceste, glavne in regionalne ceste
Energetika:           – magistralno elektroenergetsko omrežje (… 220/kV..)
                      – mednarodno plinovodno omrežje (mednarodni plinovod Madžarska-Italija
                      (varianta)«

– obvezna izhodišča dolgoročnega plana občine:

Področje:             Obvezno izhodišče:
»Naravne vrednote:    – zasnova ohranjanja narave (zavarovana območja in objeti odlokom ter
                      naravne vrednote, predlagane za razglasitev »za naravne vrednote
                      državnega in lokalnega pomena«)
 
Kulturna dediščina:   – zasnova varstva kulturne dediščine (kulturni spomeniki)
 
Poselitev:            – občinsko središče, oskrbno središče«

V poglavju 6. Razvoj obrambe in zaščite se celotno besedilo nadomesti z besedilom, ki glasi:
»6.1. Obramba
Območje, pomembno za potrebe obrambe, je kot obvezno izhodišče prostorskih sestavin državnega plana prikazano na karti IX. Zasnova obrambe in zaščite. Za obrambo je perspektivno območje:
– Zavinek, območje izključne rabe
6.2. Zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami
S področja zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami je potrebno upoštevati elemente iz občinskega načrta zaščite in reševanja.«
Za poglavjem 8 se doda novo 9. poglavje z naslovom Urbanistična zasnova naselja škocjan, z naslednjim besedilom:
»9 Urbanistična zasnova naselja Škocjan
9.1 Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja naselja in merila za doseganje teh ciljev
9.1.1 Skupni interesi in cilji
Osnovni cilji, ki jih bomo zasledovali z urbanističnim urejanjem naselja, so:
– krepili bomo vlogo naselja kot občinskega središča in sicer kot upravno, kulturno, gospodarsko in informacijsko središče občine,
– razvoj naselja bomo prilagodili potrebam občine in širšega prostora s poudarkom na kmetijstvu in turizmu kot primarnih dejavnostih,
– pri širjenju in urbanističnem urejanju naselja bomo upoštevali interese varstva dobrin splošnega pomena in kvalitete zemljišč ter iskali sprejemljiv kompromis za vse med seboj različne interese uporabe prostora (varovanje-razvoj),
– razvijali bomo terciarne in kvartarne dejavnosti v jedru naselja,
– skrbeli bomo za uspešno dopolnjevanje oskrbnih in storitvenih dejavnosti, za razreševanje problematike infrastrukturne opremljenosti naselja s potrebnimi objekti, napravami in omrežjem ter obvladovanje neugodnih razmer na področju varovanja okolja (zlasti površinskih vod, podtalnice in zraka),
– ustvarili bomo ugodne pogoje pri pridobivanju in opremljanju stavbnih zemljišč za potrebe malega gospodarstva ter stanovanjske gradnje,
– z vzpostavitvijo pogojev za realizacijo proizvodno-servisne (poslovne) cone Dobruška vas (ob Bramacu) bomo omogočili možnosti za preselitev tistih dejavnosti, ki glede na svojo naravo ne sodijo v naselje Škocjan oziroma ki generirajo večji promet.
9.1.2 Merila
Za doseganje zastavljenih ciljev bomo uredili sisteme financiranja infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav ter objektov družbenega standarda. Njihovo gradnjo bomo izvajali fazno in jo pospeševali s pravočasno pripravljeno dokumentacijo ter pridobivanjem in urejanjem stavbnih zemljišč.
Dogovorjeni urbanistični koncept naselja bomo konkretizirali v prostorskih izvedbenih aktih, ki jih bomo pripravljali za posamezna funkcionalno zaokrožena območja v naselju.
Vse oblike emisij bomo omejevali prek predpisovanja pogojev ob lociranju posameznih dejavnosti v prostor in s skrbjo za njihovo upoštevanje in izvedbo.
Med sredstvi za doseganje postavljenih ciljev posebej izpostavljamo spreminjanje izvajanja urbanistične zasnove skozi analize izvajanja planskih odločitev in konkretizacijo z urbanistično zasnovo sprejetih načel in konceptov v srednjeročnih ter drugih operativnih programih.
9.2 Usmeritve za razvoj posameznih dejavnosti
9.2.1 Usmeritve razvoja dejavnosti primarnega in sekundarnega sektorja – proizvodne ter komunalne dejavnosti
9.2.1.1 Kmetijstvo in gozdarstvo
V ureditvenem območju naselja se nahaja in ohranja le majhen del kmetijskih površin, ki so trajno namenjena za proizvodnjo hrane.
Gozdne površine v širšem območju urejanja se v glavnem ohranja oziroma se jim določa režim izrabe, ki je podrejen rekreacijski rabi.
9.2.1.2 Proizvodne dejavnosti in drobno gospodarstvo
Industrijske in proizvodne dejavnosti v naselju ne bomo umeščali. Obstoječim dejavnostim v naselju bomo omogočili preselitev in sicer najprej s tistih lokacij, ki so pomembne za zagotovitev druge rabe površin v naselju ali pa pomenijo v zaposlitvenem smislu povečanje delovnih mest. Za proizvodne dejavnosti bomo predhodno zagotovili pogoje z infrastrukturno opremo območja na lokaciji proizvodno-servisne (poslovne) cone Dobruška vas ob Bramacu, za drobno gospodarstvo pa bomo zagotovili površine v obrtno servisni coni Logiče.
Dejavnosti, ki so izven strjenih zazidav naselja, se lahko ohranjajo, ob njih pa bomo predvideli ustrezne površine za njihov razvoj.
9.2.1.3 Pokopališče
Za zagotovitev zadostnih pokopnih površin za potrebe naselij, ki gravitirajo na pokopališče v Škocjanu bomo jugozahodno od jedra naselja Škocjan zgradili novo pokopališče.
9.2.2 Usmeritve za razvoj storitvenih in oskrbnih dejavnosti
Površine za dejavnosti terciarnega sektorja bomo prvenstveno razvijali v jedru naselja in ob vpadnicah v naselje. Ohranjali bomo strukturo malih prodajnih površin v jedru naselja in ob avtobusni postaji, medtem ko je trgovina z gradbenim in kmetijskim repromaterialom, ki zavzema obstoječe površine ob osnovni šoli, predvidena za preselitev na območje obrtno-servisne cone Logiče.
Pritličja objektov v jedru naselja se naj namenijo predvsem gostinstvu, osebnim, finančnim in poslovnim storitvam, za ostale dejavnosti pa bomo stavbna zemljišča zagotovili na prej navedenem območju.
Pri strukturi dejavnosti bomo dajali prednost tistim, ki bodo s prodajno mrežo lahko delno plasirali tudi tržne viške agrarnega zaledja, pri oblikovanju gostinske ponudbe pa tudi ustvarili pogoje za nočitvene kapacitete. To bomo upoštevali predvsem pri oblikovanju in urejanju površin znotraj jedra in na območju športno-rekreacijske cone v Lokavah.
9.2.3 Usmeritve za razvoj družbenih dejavnosti
9.2.3.1 Osnovno šolstvo in otroško varstvo
Razvoj osnovnega šolstva bomo zagotavljali na obstoječi lokaciji; upoštevali bomo rezervacijo prostora zahodno od sedanjega objekta za možne širitve in spremljajoče ureditve, ki jih narekuje izobraževalni proces in zahteve za prehod na devetletno osnovno šolo.
Površine za otroško varstvo so zagotovljene v osnovni šoli. Povečane potrebe bomo reševali z rekonstrukcijo in dograditvijo osnovne šole.
9.2.3.2 Zdravstveno varstvo
Osnovno zdravstveno varstvo je zagotovljeno v večnamenskem objektu ob avtobusni postaji, kjer so še prostori za lekarno. Obstoječe površine ustrezajo normativom.
9.2.3.3 Kultura
Kulturno dejavnost se sedaj odvija v prostorih osnovne šole.
Potrebe po večnamenski dvorani predvsem za kulturne prireditve bomo reševali skupaj s projektom upravno-kulturnega centra.
9.2.3.4 Šport in rekreacija
Športne površine so sedaj zagotovljene le v/ob osnovni šoli. Nove odprte športne površine bomo zagotovili ob sedanjem gasilskem domu, kjer bomo zasnovali tudi večnamenski prireditveni prostor skupaj s spremljajočimi objekti. Posodobili bomo športno dvorano ob osnovni šoli ter tako omogočili razvoj posameznih športnih panog. Ob osnovni šoli bomo usposobili tudi potrebne zunanje površine za vzgojno varstvene programe.
Površine za šport in rekreacijo bomo namenili tudi za turistično ponudbo kraja.
9.2.4 Usmeritve za razvoj stanovanjske gradnje
Planirana gostota za individualno stanovanjsko zazidavo naj ne pade pod mejo 35 preb./ha ali povprečno 660 m2 zemljišča na hišo. Stanovanjsko gradnjo bomo v naselju izvajali na organiziran način s pripravo zazidalnih kompleksov Hrastulje II in Hrastulje III ter z zapolnitvami stanovanjske soseske individualnih hiš na območjih pod Mastnim hribom, v Hrastuljah in vzhodno od starega dela naselja Hrastulje.
9.3 Zasnova organizacije dejavnosti v naselju
9.3.1 Izhodišča in koncept razmestitve dejavnosti
Izhodišče za zasnovo organizacije dejavnosti je status naselja kot občinskega središča, ki hkrati pomeni kulturno in trgovsko-storitveno središče občine.
Koncept razmestitve dejavnosti podpira odločitev, da se v naselje ne bo umeščalo industrijske in proizvodne dejavnosti oziroma dejavnosti ki generirajo večji promet, pri čemer se bo prednostno uporabilo obstoječe nepozidane površine ter revitaliziralo obstoječe objekte.
Nove stanovanjske kapacitete se organizirajo v vzhoden delu naselja. Zeleni sistem naselja (ob Radulji) povezuje oba razvojna pola z jedrom ter ostalimi zanimivostmi v zaledju (arheološko območje Vinjega vrha, krajinski park Klevevž).
Pri organizaciji posameznih dejavnosti v naselju bomo tako upoštevali:
– ohranjanje značilne silhuete, tlorisa in strukture naselja,
– razvoj centralnih dejavnosti v jedru naselja,
– razvoj obrtnih in servisnih dejavnosti na severnem delu naselja,
– potrebo po zagotovitvi novih stanovanjskih površin v naselju,
– usmerjanje vseh dejavnosti, ki bi bile za razvoj naselja kot občinskega središča glede na njegove prostorske danosti neprimerne, v območje proizvodno-servisne cone Dobruška vas oziroma na ostale primerne lokacije,
– največje možno ohranjanje zelenih površin.
9.3.2 Razporeditev dejavnosti primarnega in sekundarnega sektorja – proizvodne dejavnosti ter komunalnih dejavnosti
9.3.2.1 Kmetijstvo in gozdarstvo
Obstoječe kmetije v jedru naselja bomo preselili na rob naselja ali pa jih prestrukturirali tako, da bodo dobile ustrezno funkcijo v naselju.
9.3.2.2 Proizvodne dejavnosti in drobno gospodarstvo
Proizvodne dejavnosti, ki so locirane znotraj naselja, ostajajo v danih prostorskih okvirih, ob izkazovanju potreb po širitvi pa jih bomo usmerjali v industrijsko oziroma proizvodno-servisno (poslovno) cono Dobruška vas ob Bramacu. Enako velja za vse nove dejavnosti sekundarnega sektorja in ostale, ki potrebujejo večje površine. Površine za drobno gospodarstvo bomo zagotavljali v obrtno-servisni coni Logiče, kamor bomo usmerjali tudi dejavnosti iz jedra naselja, ki vanj ne sodijo oziroma potrebujejo večje površine.
9.3.2.3 Pokopališče
Novo pokopališče bomo uredili na lokaciji jugozahodno od strnjenega dela naselja, na terasastem pobočju, s krajevnim imenom Hlače. Do izgradnje novega pokopališča bomo obstoječe pokopališče delno razširili.
9.3.3 Razporeditev storitvenih in oskrbnih dejavnosti
Prostorski razvoj finančnih, poslovnih in osebnih storitev bomo usmerjali v jedro naselja, predvsem v pritlične prostore, ki se odpirajo na ulico. Glede na potrebe bomo površine za tovrstne dejavnosti predvideli tudi v novih zazidalnih kompleksih.
Trgovske površine bomo ohranjali na sedanjih lokacijah, nove površine pa zagotavljali na novih območjih za pozidavo. Površine za skladiščno grosistično ponudbo bomo locirali na območje obrtno-servisne cone Logiče.
Razvoj gostinske ponudbe bomo usmerjali v jedro naselja in na območje športno-rekreacijske cone v Lokavah.
9.3.4 Razporeditev družbenih dejavnosti
9.3.4.1 Osnovno šolstvo in varstvo predšolskih otrok
Površine za širitev osnovne šole in otroškega vrtca bomo zagotavljali ob sedanji lokaciji.
9.3.4.2 Zdravstveno varstvo
Zdravstveno varstvo se ohranja na obstoječi lokaciji.
9.3.4.3 Kultura
Površine, namenjene za kulturno dejavnost bomo zagotovili z izgradnjo večnamenskega objekta v okviru projekta upravno-kulturnega centra v jedru naselja, ki bo istočasno služil tudi kot promocijski center občine.
9.3.4.4 Šport in rekreacija
Nove površine (travnato nogometno igrišče) bomo zagotovili ob sedanjem gasilskem domu, kjer bomo zasnovali tudi večnamenski prireditveni prostor skupaj s spremljajočimi objekti. Manjše odprte športne površine, predvsem za atletiko in igrišče za košarko, bomo usposobili še ob osnovni šoli, na zalednih zelenih površinah pa uredili sprehajalne poti, učne poti in trim steze.
9.3.5 Razporeditev stanovanj
Stanovanjsko gradnjo bomo v prvi fazi usmerjali predvsem v zgoščevanje obstoječe grajene strukture naselja, na proste lokacije v območju stanovanjske soseske Mastni hrib in Hrastulje ter v nadaljevanje naselja enodružinskih hiš v Hrastuljah, med to stanovanjsko sosesko ter starim delom naselja Hrastulje, ki se po svoji strukturi ohranja.
Površine za kompleksno stanovanjsko gradnjo bomo zagotavljali na območju zazidalnih kompleksov Hrastulje II in Hrastulje III.
9.3.6 Infrastruktura
9.3.6.1 Cestno omrežje
Osnovni koncept prometne infrastrukture ostaja na glavni prometnici, regionalni cesti R2 418/1200 Zbure–Škocjan in 418/1201 Škocjan – Dobruška vas, ki povezuje jedro naselja z ostalimi razvojnimi in obstoječimi generatorji prometa. Druga razvojna os je regionalna cesta R3 674/1384 Zavratec – Škocjan, ki generira promet dejavnosti v severnem delu naselja.
Sedanje križišče regionalnih cest ne ustreza prometno-tehničnim zahtevam, posebno ne za težji promet. Dolgoročno se za razbremenitev jedra naselja predvidi prevezava z deviacijo ceste in mostom čez Raduljo ob obrtno-servisni coni Logiče, pri tem se upošteva naravovarstvene kriterije. Traso ceste se določi po ugotovljenih vplivih na prostor in uskladitvi le-teh.
Lokalna cesta L 5887 proti Zloganju se v ureditvenem območju naselja modernizira in izvede obnova križišča te ceste z regionalno cesto R2 418/1201 Škocjan – Dobruška vas. Ostale lokalne ceste se ob rekonstrukcijah razširijo ter modernizirajo tako, da bodo ustrezala minimalnim tehničnim kriterijem, ob njih pa se zgradi hodnike za pešce ter javna razsvetljava.
Za dostop do novega pokopališča bomo zgradili novo lokalno cesto. Za peš komunikacijo med športno rekreativno cono ob gasilnem domu in jedrom naselja se izvede peš pot z manjšim premostitvenim objektom čez Raduljo.
9.3.6.2 Vodovodno omrežje
Preskrba z vodo je zagotovljena s črpanjem vode iz zajetja Ščetar ter dodatno iz vrtine Škocjan (Š-1/92). Obstoječe vodovodno omrežje v posameznih delih naselja bomo rekonstruirali, pri čemer bomo upoštevali najmanjši uporabljeni profil za glavne napajalne in razvodne vode (DN 100) tako, da bo zagotovljena tudi požarna voda.
Ob širitvi naselja bo potrebno povečati kapacitete vodohrana za 100 m3.
9.3.6.3 Kanalizacijsko omrežje
Obstoječi kanalizacijski sistem je izveden v mešanem sistemu, ki se ga ohrani do rekonstrukcije posameznih delov ali celih kanalov. Za vse nove soseske oziroma dele naselij, ki se kanalizirajo na novo, je planirana izgradnja kanalizacije v ločenem sistemu z odvodom meteorne vode v potok Radulja ali v ponikovalnico. Na obstoječi kanalizaciji se pred izpustom v fekalno kanalizacijo izvedejo razbremenilniki visokih vod.
Za končno dispozicijo je predvidena čistilna naprava pri Dol. Stari vasi, na katero bodo priključena tudi naselja Hrastulje, Zloganje, Zavinek, Dol. Stara vas, Grmovlje in Dobruška vas. Čistilna naprava bo v prvi fazi kapacitete 1500 EE in še dodatnih 600 EE v drugi fazi realizacije.
9.3.6.4 TK omrežje
Zgrajeno je primarno in sekundarno telefonsko omrežje s KATC Škocjan. Ob nadaljnji širitvi in povečanih potrebah naselja se TK omrežje obnovi ter ojača medkrajevna linija med KATC Škocjan in GATC v Novem mestu. Razvodno omrežje se izvede zemeljsko, v urbanem delu pa se zgradi kabelska kanalizacija.
9.3.6.5 Električno omrežje
Za zadovoljivo oskrbo z električno energijo bo za povečan odjem potrebno zgraditi dodatne trafo postaje. Moč in lokacije se bodo določile ob znanem končnem porabniku. Energetski razvodi se izvedejo zemeljsko, razen priključnih 20 kV daljnovodov, ki se do grajene strukture izvedejo prostozračno, v urbaniziranih delih pa kabelsko.
9.3.6.6 Odstranjevanja odpadkov
Za odstranjevanje odpadkov se ohranja dosedanji način zbiranja po gospodinjstvih in odvoza na komunalno deponijo v Leskovec. Ob urejanju javnih površin drugih objektov bomo predvideli enotno zasnovane površine, ki pa naj upoštevajo tudi prehod zbiranja in sortiranja odpadkov. Dejavnosti morajo imeti že pri planiranju upoštevano ločeno zbiranje odpadkov.
9.3.7 Vodnogospodarske ureditve
Ob potoku Radulja bomo izvajali le redna vzdrževalna dela, regulacije niso predvidene.
9.3.8 Ureditev prostora za obrambo in zaščito
Za potrebe obrambe in zaščite ni predvidenih ureditev, za delovanje zaščite in reševanja pa bomo pripravili prostorske elemente skladno z zakonskimi določili in navodili.
9.3.9 Zelene in rekreacijske površine
Zeleni sistem naselja oblikuje potok Radulja, ki pomeni glavno povezovalno os med krajinsko zanimivimi območji v širši okolici (krajinski park Klevevž, dolina gornjega toka Radulje, arheološko območje Vinjega vrha).
Zelene in rekreacijske površine se v naselju pojavljajo kot trg, zeleni zaščitni pasovi ob potoku Radulja, pokopališče, športna igrišča, parkirišča, zelenice ob objektih in kmetijske in gozdne površine za rekreacijo.
Večje parkovne ureditve načrtujemo v sklopu športno-rekreacijske cone v Lokavah, ob pokopališču ter v jedru naselja – ureditev odprtega javnega prostora – trga.
Kot gozdna in kmetijska zemljišča namenjena rekreaciji v naravi so načrtovane površine na zahodu ureditvenega območja naselja ter vse površine, ki se iztekajo v naravno zaledje naselja.
9.4 Zasnova namenske rabe prostora
Zasnova namenske rabe prostora na ureditvenem območju naselja je posledica usmeritev za razvoj dejavnosti v prostoru in zasnove organizacije dejavnosti v naselju. Prikazana je na karti 1. Zasnova namenske rabe prostora.
Zasnova namenske rabe prostora je obvezno izhodišče za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnih planov občine.
Posebej so opredeljena območja, na katerih se bodo s srednjeročnim družbenim planom občine določala stavbna zemljišča. Le-ta zajemajo celotno ureditveno območje in se po pretežni namembnosti prostora delijo na površine za stanovanja (stanovanja in storitve, stanovanja s kmetijskimi gospodarstvi), površine za proizvodnjo (proizvodne in servisne dejavnosti), površine za mešane dejavnosti (storitvene, proizvodne in trgovske dejavnosti, storitvene, trgovske in poslovne dejavnosti s stanovanji), površine za javno infrastrukturo (javna uprava, zdravstvo, šolstvo, otroško varstvo, obšolske dejavnosti, kultura, verske ustanove, območja za šport), površine za šport in rekreacijo ter zelene površine (šport in rekreacija, zelene površine v primarni, zelene površine v urbani rabi, pokopališče), površine za komunalno in okoljsko infrastrukturo (komunalna čistilna naprava).
Navedena območja so prikazana v kartografskem delu na karti Zasnova namenske rabe prostora, list št. 1.
9.5 Obvezna izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega plana občine
Obvezna izhodišča za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana občine so prikazana na kartografskem delu urbanistične zasnove naselja Škocjan in vključujejo opredelitve za namensko rabo prostora, oblikovalske usmeritve in opredelitve območij, za katere veljajo ali je predvidena izdelava prostorsko izvedbenih aktov.
9.6 Opredelitve za uresničevanje urbanistične zasnove
9.6.1 Območja kompleksnih ureditev
Za vsa območja, kjer je predvidena kompleksna graditev ali prenova in urejanje s prostorskimi izvedbenimi načrti, bomo v okviru sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana izdelali programske zasnove.
9.6.2 Usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorsko izvedbenimi načrti
Meje območij, ki se znotraj ureditvenega območja naselja urejajo z zazidalnimi oziroma ureditvenimi načrti, se določijo s parcelno natančnostjo v prostorskih sestavinah sprememb in dopolnitev srednjeročnega družbenega plana občine na osnovi programskih zasnov za izdelavo posameznega prostorsko izvedbenega načrta.
S prostorskimi izvedbenimi načrti bomo urejali naslednja območja:
9.6.2.1 Zazidalni načrti:
– stanovanjska gradnja Hrastulje II,
– obrtno-servisna cona Logiče,
9.6.2.2. Ureditveni načrti
– območje jedra naselja Škocjan,
– športno-rekreacijsko območje v Lokavah,
– območje novega pokopališča Škocjan.
9.6.2.3 Lokacijski načrti
Lokacijske načrte bomo izdelali za dograditev kanalizacijskega in vodovodnega omrežja, cestnih povezav za odseke, ki ne potekajo skozi zazidalna območja in izgradnjo ter rekonstrukcijo lokalnih obvoznih cest.
9.6.2.4 Prostorsko ureditveni pogoji
Za območje naselja, ki ga trajno urejamo s prostorsko ureditvenimi pogoji in dele naselja, ki jih do sprejetja predvidenih prostorskih izvedbenih načrtov urejamo z le-temi, so bili prostorski ureditveni pogoji sprejeti v letu 1998. Spremembe in dopolnitve le-teh bomo sprejeli v obsegu, ki jih bodo narekovale spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana.
9.6.3 Urbanistično oblikovalske usmeritve za urejanje posameznih območij
9.6.3.1 Predvidena območja kompleksne gradnje
Individualno stanovanjsko gradnjo načrtujemo v obliki avtohtonih strukturnih vzorcev, prilagojenih značilnostim terena in položaju območja v naselju.
Posebno pozornost bomo posvetili oblikovanju pete fasade; strešine kot bistven element krajine naselja bodo oblikovane enotno (barva, vrsta kritine, naklon).
Posamezna območja bodo imela glede na značilnosti območja prilagojene projektne rešitve objektov individualnih hiš. Le-te bomo glede na obstoječe trende izbrali iz katalogov že izdelanih rešitev ali pa jih bomo oblikovali na novo po kriterijih, ki bodo določeni v zazidalnem načrtu.
Območje obrtno-servisno cono Logiče bo oblikovano enotno in hkratno, tako da bo zagotovljen enoten videz območja.
Območju športno-rekreacijskega kompleksa Lokava bo glede na občutljivo lego ob potoku Radulja, pri razmestitvi in oblikovanju objektov ter pri zasnovi zunanjih površin, potrebno nameniti posebno pozornost.
9.6.3.2 Obstoječa pozidana območja
V območju jedra naselja bomo posegali v skladu z načeli varstva ohranjanja narave. in kulturne dediščine.
V območjih pretežno individualne gradnje bomo z dopolnilno gradnjo ter drugimi sanacijskimi posegi poskušali oblikovati enotno vizualno podobo naselja.
9.6.4 Usmeritve za ohranjanje narave in varstvo kulturne dediščine ter ostalih krajinskih vrednosti
Naravne vrednote in objekte kulturne dediščine bomo varovali glede na opredeljene varstvene režime, varstvene in razvojne usmeritve in jih vključevali v vitalno urbano tkivo ter skrbeli za njihov urejen videz.
9.6.5 Izjemni posegi na najboljša kmetijska zemljišča
Na podlagi poglavja 1.2. Raba in preobrazba prostora in poglavje 3. Obvezna izhodišča sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine bomo v naselju Škocjan posegli na najboljša kmetijska zemljišča za širitev naselja proti severu in za potrebe pokopališča proti jugu (posegi so bili že usklajeni v okviru predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine – dopolnitev 1996).
Dodatno bomo posegli na najboljša kmetijska zemljišča v južnem delu naselja v smislu dopolnilne stanovanjske gradnje in sicer na 1,04 ha zemljišča, na severnem delu naselja za potrebe servisno obrtne cone Logiče na 0,26 ha zemljišča, za proizvodno obrtno dejavnost kamnoseštva Jenič 0,83 ha ter za potrebe stanovanjske gradnje v severovzhodnem delu naselja na 0,92 ha zemljišč.
9.7 Kartografski del
Kartografski del urbanistične zasnove naselja Škocjan sestavljajo naslednje karte (od 1 do 4 so izdelane na topografskih osnovah v M 1: 5000, karta 5 pa na digitalnem katastrskem načrtu v M 1:5000):
1. Zasnova namenske rabe prostora
2. Zasnova prometnega omrežja
3. Zasnova infrastrukturnega omrežja in naprav
4. Zasnova načinov urejanja prostora
5. Zasnova zavarovanih območij«

II. Spremembe in dopolnitve družbenega plana
V poglavju 6. Prostorske sestavine družbenega plana se:
(1) v podpoglavju 6.1. Cilji urejanja prostora in varstva okolja, se:
– v prvem stavku sedmega odstavka besedilo: »…kmetijskih zemljišč 1. območja.« nadomesti z: »… najboljših kmetijskih zemljišč.«
– zadnji del drugega stavka sedmega odstavka, ki glasi: »…in krepili varovanje gozdov s posebnim pomenom in varovalnih gozdov.«, črta.
(2) v podpoglavju 6.2. Namenska raba prostora na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora se:
– v točki 6.2.1. Namenska raba površin se poveča površina zemljišč, ki se jim bo do konca srednjeročnega obdobja spremenila namembnost in sicer za 23,5 ha kmetijskih in gozdnih zemljišč, od tega 11,6 ha najboljših kmetijskih zemljišč.«
– v točki 6.2.2. Vodnogospodarske ureditve druga alinea dopolni tako, da se na koncu besedila doda: »…ter vrtini Bučka (na delu zemljišča s parc. št. 438//1 k.o.Bučka) in Dole
(na delu zemljišča s parc. št. 2300 k.o. Dole).«.
Tretja alinea se nadomesti z naslednjim besedilom:
» – območja izključnih rab in območja varstvenih pasov (najožji, ožji in širši) vodnih virov so prikazani v kartografskem delu in kartografski dokumentaciji.«
– v točki 6.2.5. Raziskovanje in izkoriščanje rudnin, podtočki 6.2.5.1. Pridobivanje kamnitih materialov, besedilo te podtočke nadomesti z naslednjim besedilom:
»Ležišča dolomita na območjih Močvirske doline, Št. Boršta in Radulje- Brezovica (1b) ter Ježevca na meji z Občino Sevnica se v kartografskem delu opredeli kot perspektivna in potencialno zanimiva ležišča. Za njihovo eventualno izkoriščanje je potrebno pripraviti ustrezne strokovne podlage ter v postopku opredelitve možne namenske rabe posege uskladiti tudi z ostalimi interesi v prostoru (interese gozdarstva, varstva naravne in kulturne dediščine, lovstva ipd.).
Ostale kamnolome oziroma površinske kope dolomita (Otresk, Križe, Močvirje in Gor. Radulje), ki so neperspektivni, bomo sanirali. Njihovo možno izrabo za lokalne potrebe prebivalstva bomo preverili na osnovi komparativnih prednosti posameznih ležišč. Pri tem bomo upoštevali tako interese gospodarstva in lokalnega prebivalstva, kakor tudi naravovarstvene kriterije in potrebe masne bilance za tovrstne mineralne surovine na območju same občine ter regije. Za eventualno izkoriščanje oziroma njihovo sanacijo bomo predhodno pripravili ustrezno prostorsko dokumentacijo.
Ležišče dolomita na območju s krajevnim imenom Ježevc se na zemljišču s parc. št. 2136/24 v k.o. Bučka opredeli kot območje za izkoriščanje v kartografski dokumentaciji družbenega plana, za sanacijo in izkoriščanje pa predvidi ureditveni načrt, pri čemer pa mora biti z dokumentacijo, ki bo obravnavala neposredne posege v prostor, ob pogojih izkoriščanja predvidena tudi sprotna sanacija izkoriščenega dela kamnoloma. Za širitev kamnoloma in izkoriščanja proti JZ, ki vključuje tudi opuščeni kamnolom se za ugotovitev zalog izdelajo strokovne podlage in predvidi izdelava ureditvenega načrta, območje za izkoriščanje se vriše v kartografski del družbenega plana.«
(3) v podpoglavju 6.3. Razvoj dejavnosti v prostoru se:
– v točki 6.3.2. Prostorski razvoj dejavnosti sekundarnega sektorja, se zadnji del prvega stavka, ki glasi: »…drobno gospodarstvo pa na lokaciji Podvrh pri Škocjanu.« črta.
– v točki 6.3.5. Infrastruktura, 6.3.5.1 Cestno omrežje, besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:
»Gradnja avtoceste na odseku Kronovo – Smednik, v delu, kjer poteka na območju Občine Škocjan, se bo izvajala na podlagi sprejetega lokacijskega načrta.
Na ostalem cestnem omrežju se predvidevajo, poleg rednega vzdrževanja, tudi večja vzdrževalna dela in rekonstrukcije, ki bodo delno potekale tudi izven sedanjih tras in bodo posegale na nove parcele. Za te posege bo izdelana ustrezna prostorska dokumentacija, ki bo precizirala posege na nova zemljišča.
Iz naslova rekonstrukcij bo izvedena rekonstrukcija regionalne ceste R3-674/1384 in sicer na odseku od km 3,840 do km 4,500. Posege v prostor bomo urejevali po posebni dokumentaciji na podlagi idejnega projekta.
Tudi za lokalne ceste oziroma posamezne odseke bomo pripravili projekte rekonstrukcij, pri čemer bomo upoštevali celovite rešitve na odsekih skozi naselja.«
– v točki 6.3.7. Komunalni vodi in naprave,
– 6.3.7.1. Vodovod, za tretjo alineo drugega odstavka dodata dve novi, ki glasita:
»– vrtino Bučka z izgradnjo črpališča na delu zemljišča parc. št. 438/1 k.o. Bučka in vodohranom na delu zemljišča s parc. št. 416/8 k.o.Bučka,
– vrtino Dole s črpališčem na delu zemljišča s parc. št. 2300 k.o.Dole in vodohranom na delu zemljišč s parc. št. 3050 in 3054/1 k.o.Dole.« in
– 6.3.7.3. Zveze, besedilo te točke se v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»Obstoječe telekomunikacijsko omrežje bomo dogradili v smereh: Škocjan – Dobruška vas – Grmovlje – Hudenje ter Dobruška vas – kompleks Bramac – Dobrava – Tomažja vas – Ruhna vas. Istočasno je predvidena izgradnja medkrajevne optične povezave Škocjan – Dobruška vas – Ruhna vas za optično povezavo z LC Šentjernej in SX Novo mesto.
Ostale dograditve – povečave obstoječega TK omrežja se izvajajo v zemeljski izvedbi glede na potrebe novogradenj. Za novo predvidene stanovanjsko – obrtne komplekse se predvidi izgradnja nove kabelske kanalizacije znotraj posameznega območja in navezava na obstoječe tk omrežje.
Omogočili (zagotovili) bomo tudi racionalno in učinkovito omrežje mobilne telefonije na celotnem prostoru občine.«
– 6.3.7.4. Pokopališča, celotno besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za zagotovitev zadostnih pokopnih površin za potrebe naselij, ki gravitirajo na pokopališče v Škocjanu bomo jugozahodno od jedra naselja Škocjan zgradili novo pokopališče.
Ostala pokopališča bomo redno urejali ter zgradili poslovilne objekte.«
– 6.3.7.5. Odlagališča odpadkov, celotno besedilo nadomesti z naslednjim besedilom:
»Za centralno odlagališče nenevarnih odpadkov bomo skupaj z Mestno občino Novo mesto ter ostalimi občinami pristopili k izgradnji Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske – CeROD v Leskovcu. Za reciklažo odpadkov pred odvozom na regionalno deponijo bomo poiskali lokacijo za zbirni center komunalnih odpadkov.«
(4) besedilo podpoglavja 6.4. Načini urejanja prostora se nadomesti z naslednjim besedilom:
»Pri urejanju prostora in usmerjanju dejavnosti v prostoru bomo v prvi vrsti upoštevali varovanje dobrin splošnega pomena, racionalno rabo prostora, organizacijo dejavnosti, varovanja in izboljšanja okolja s ciljem zagotoviti vsem prebivalcem čimbolj enakovredne pogoje bivanja in dela.
Za izvajanje vseh posegov, ki so predvideni do konca tega srednjeročnega obdobja, bomo izdelali naslednje prostorske izvedbene akte:
1. prostorske ureditvene pogoje – PUP:
– za območje celotne občine spremembe in dopolnitve PUP, razen v delih, za katera so bili že sprejeti prostorski izvedbeni načrti,
2. zazidalne načrte za:
– industrijsko območje proizvodno servisne (poslovne) cone Dobruška vas ob Bramacu,
med novo avtocesto, regionalno cesto in potokom Radulja,
– obrtno-servisno cono Logiče v Škocjanu,
– stanovanjsko gradnjo Hrastulje II
3. ureditvene načrte za:
– jedro naselja Škocjan,
– naselje Bučka,
– športno-rekreacijsko območje v Lokavah,
– pokopališče v Škocjanu,
– za izkoriščanje in sprotno sanacijo kamnoloma Ježevec (Bučka).
V veljavi ostajajo naslednji prostorski izvedbeni načrti:
– Odlok o sprejetju lokacijskega načrta magistralnega plinovoda za Posavje in Dolenjsko skozi občino Novo mesto (Skupščinski Dolenjski list, št. 11/89 in 12/90),
– Odlok o sprejetju ureditvenega načrta melioracijskega območja Radulje (Skupščinski Dolenjski list, št. 17/87), v delu, ki je bil izveden.
(5) naslov podpoglavja 6.5. Seznam posegov na 1. območje kmetijskih zemljišč se nadomesti z: »6.5. Seznam posegov na najboljša kmetijska zemljišča«
– seznam posegov na najboljša kmetijska zemljišča pa dopolni z naslednjo tabelo:

-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
NASELJE –       POSEG                                                   NAMEN        NAČIN POVRŠINA  KRITERIJ
LOKACIJA                                                               POSEGA      UREJANJA   ha      UPRAV.
                                                                                                      POSEGA
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Škocjan         Stanovanjska cona Hrastulje III                           s          PUP     0,74        b
                Širitve, zapolnitve, dopolnilna gradnja               s, i, tr       PUP,    2,18        b
                                                                                      UN
Dobruška vas    Proizvodno-servisna (poslovna)
                cona Dobruška vas – širitev                             i, o          ZN       2         d
Ostala naselja
v občini        Tehnični popravki kartografske dokumentacije       s, tr, o, km,š    PUP     3,18      b, d
 
                Širitve naselij, zapolnitve, dopolnilne gradnje   s, tr, o, km, š    PUP     3,48      b, d
Skupaj:                                                                                      11,58
-------------------------------------------------------------------------------------------------------------

– in za razlago oznak v celotni tabeli doda:

»Oznake namena posega pomenijo:  i – industrija, proizvodne dejavnosti
                                 s – stanovanjska gradnja, tr – terciarne dejavnosti
                                 š – športne površine, km – kmetijska dejavnost
                                 o – oskrbne dejavnosti, k – komunalne dejavnosti
Kriterij upravičenosti pomeni:   b – 5. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
                                 110/02, 8/03-popravek)
                                 d – 6. člen zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št.
                                 110/02, 8/03 - popravek)
                                 d,b- usmerjanje poselitve v ureditvena območja naselij,
                                 redefinirana na osnovi dopolnitve navodil o vsebini in
                                 metodologiji izdelave strokovnih podlag in prostorskih
                                 sestavin planskih aktov občin«

(6) Doda se novo podpoglavje, ki glasi »6.6 PROGRAMSKE ZASNOVE« z naslednjim besedilom:
B1. Programska zasnova za stanovanjsko gradnjo Hrastulje II
1 Meja območja
Meja območja zazidalnega načrta poteka po južnih in jugovzhodnih mejah zemljišč s parc. št. 136/1, 138/1, 144, 148, 149, prečka parc. št. 254/2, se nadaljuje po vzhodnem robu poti s parc. št. 3058, prečka pot s parc. št. 3051 in poteka po njenem severovzhodnem robu vse do lokalne ceste s parc. št. 3056/1, poteka po njenem jugovzhodnem robu do zemljišča s parc. št. 136/1, ki ga seka in zaključi v izhodiščni točki, vse v k.o. Stara vas. Površina območja zazidalnega načrta meri ca. 2,08 ha.
V območje urejanja so vključena naslednja zemljišča ali deli zemljišč s parc. št.: 136/1, 138/1, 144, 148, 149, 152, 153, 154, 156, 158/1, 158/2, 158/3, 159, 160, 162, 254/2, 3051- pot in 3058 pot, vse v k.o. Stara vas.
2 Organizacija dejavnosti
Območje zazidalnega načrta je namenjeno individualni stanovanjski gradnji z možnostjo umeščanja tistih storitvenih (osebnih) dejavnosti, ki ne zahtevajo večjih skladiščnih površin, dodatnih parkirnih prostorov in ne generirajo tovornega prometa.
3 Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Objekti naj bodo zasnovani enotno z namenom, da se zagotovi urejen videz celotnega območja, upoštevajoč pri tem konfiguracijo terena. Oblikovanje objektov naj povzema značilnosti tradicionalnega oblikovanja objektov v naselju. Etažnost in višina objektov naj pada proti jugu oziroma vzhodu, kjer je glede na konfiguracijo terena, izpostavljenost in dobro osončenost predviden najnižji vertikalni gabarit objektov. Objekte je možno glede na terenske razmere tudi podkletiti.
Detajlnejše usmeritve naj bodo predmet strokovnih podlag za izdelavo zazidalnega načrta.
Zasaditev vegetacije na južnem in vzhodnem območju urejanja naj sooblikuje novo namembnost prostora ter nov prepoznavni urbani rob naselja. Za zasaditev naj se uporabi avtohtono visokoraslo vegetacijo.
4 Zasnova infrastrukturnih omrežij
4.1 Prometna infrastruktura
Območje urejanja se naj na obstoječe cestno omrežje – lokalno cesto in ulični sistem Hrastulj priključuje preko treh novih priključkov ter nato na regionalno cesto R3 674/1384 Škocjan – Sevnica.
Notranje ceste naj bodo predvidene tako, da bodo zagotovile optimalne dostope do posameznih lokacij. Ob notranjih cestah naj bodo predvideni hodniki za pešce. Ceste se naj izvedejo v asfaltu ter naj se niveletno prilagodijo zahtevam manipulacije.
4.2 Komunalna infrastruktura
Vodovod: Za pitno in protipožarno vodo se naj zgradi sekundarno vodovodno omrežje primernih dimenzij s priključitvijo na obstoječi vodovod LTŽ, ki poteka ob robu regionalne ceste R3 674/1384 Škocjan – Sevnica, potrebna bo povečava obstoječega vodohrana za 100 m3.
Kanalizacija: Predvidi se naj izgradnja kanalizacije v ločenem sistemu. Fekalne vode se naj preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja odvaja na kanalizacijsko omrežje in naprej na predvideno centralno čistilno napravo. Padavinske vode se odvajajo pa preko lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo in naprej v potok Raduljo po posebni kanalizaciji, ki se združi meteorno kanalizacijo cestišča. Obe kanalizaciji vodimo ob ali v cestnem telesu.
4.3 Energetska infrastruktura
Za zagotovitev oskrbe z električno energijo na območju urejanja ter za javno razsvetljavo se predvidi izgradnja nove 630 kW kabelske trafo postaje. Napajalni vod se zagotovi iz obstoječega zračnega 20 kV daljnovoda, ki poteka v neposredni bližini, dovodni vod se kablira.
4.4 Tk omrežje
Na območju ni obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Predvidena je izgradnja dvocevne kabelske kanalizacije od ATC Škocjan do kompleksa. Kabelska kanalizacija se izvede ob regionalni cesti R3 674/1384 in se nadaljuje po kabelski kanalizaciji znotraj kompleksa.
4.5 Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se naj zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvaža v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske v Leskovec. Zbirna mesta posod za odpadke se naj locirajo tako, da bo možen kamionski odvoz.
5 Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
V območju so dopustne tudi storitvene (osebne) dejavnosti ter usluge, ki nimajo škodljivih vplivov na bivalno okolje. Zazidalni načrt mora za realizacijo načrtovanih objektov in ureditev predvideti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili varstvo tal in vode pred onesnaženjem, to so predvsem rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin tako, da ne bo možno neposredno odtekanje onesnažene vode v tla, podtalje oziroma površinske vode.
6 Pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
Glede na lego območja urejanja gradnja zaklonišča osnovne zaščite in potrebna.
B.2 Programska zasnova za obrtno – servisno cono Logiče
1 Meja območja
Meja območja zazidalnega načrta poteka po jugozahodnem robu lokalne ceste s parc. št. 3022/5, se obrne proti severovzhodu in seka lokalno cesto s parc. št. 3022/5, seka zemljišča s parc. št. 1931/2, 1931/3, 1931/4, 1931/1, seka pot s parc.št 3055 in zemljišči s parc. št. 1931/6 in 1935, nato se obrne proti vzhodu in poteka po parcelni meji zemljišče s parc. št. 1937/1, seka zemljišče s parc. št. 2067/2, se obrne proti jugu, seka regionalno cesto s parc. št. 3022/1 ter nato poteka po vzhodnem robu regionalne ceste s parc. št. 3022/1 do izhodiščne točke, vse v k.o. Stara vas. Površina območja zazidalnega načrta meri ca. 2,8 ha.
V območje urejanja so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: 1931/2, 1931/3, 1931/4, 1931/1, 3055 pot, 1931/6, 1935, 1939/2, 1937/1, 1937/4, 2067/2 3022/5 lokalna cesta in 3022/1 – regionalna cesta vse v k.o.Stara vas.
2 Organizacija dejavnosti
Območje se namenja pretežno dejavnostim, ki so predvidene za preselitev iz jedra naselja (skladišča, trgovine z večjimi odprtimi in zaprtimi skladiščnimi prostori, parkirišča za tovorna vozila in avtobuse, javna parkirna mesta, ipd.). Dostop v območje se organizira z vzpostavitvijo novega križišča na lokalni cesti Škocjan – Zloganje, pri čemer se rekonstruira križišče te ceste z regionalno cesto R3 674/1384 Škocjan – Sevnica.
3 Zmogljivost objektov in naprav
V strokovnih podlagah za izdelavo zazidalnega načrta se natančno opredelijo dejavnosti in površine, ki se jih na območje prednostno vnaša.
4 Pogoji za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Izhodišča za urejanje območja so:
– zelo natančno se obdelata javna primarna cestna in komunalna infrastruktura,
– vzpostavi se “parcelacijska mreža”, ki predstavlja osnovo za določitev parcel, sekundarnega infrastrukturnega omrežja in prostorsko umestitev objektov,
– vsak posamezen graditelj na stavbnih otokih naj ima neposreden dostop do javne ceste in možnost direktne priključitve na javno komunalno infrastrukturo,
– določijo se gradbene linije objektov ter smer orientacije glavnih fasad,
– stavbam se določijo najvišja in najnižja dopustna višina kakor tudi višinska kota pritličja ter okvirna tlorisna površina, ki jo lahko stavbe zasedejo na parceli (v procentih),
– določijo se usmeritve za zunanjo ureditev,
– vsakega investitorja se obveže, da v okviru svoje parcele zagotovi parkirišča za zaposlene in za obiskovalce,
– določijo se dejavnosti, ki so primerne in sprejemljive za to območje.
Objekti naj bodo zasnovani enotno z namenom, da se zagotovi urejen videz celotnega območja. Fasade objektov proti cesti naj bodo oblikovane enotno z rastrom. Na tem delu objektov naj se locirajo površine, ki so odprte javnosti (prodajne površine, poslovni prostori, ipd.).
Zasaditev vegetacije naj sooblikuje novo namembnost prostora ter služi kot bariera na J proti naselju na Z pa kot prehod v odrte kmetijske površine.
5 Zasnova infrastrukturnih omrežij
5.1 Prometna infrastruktura
Območje urejanja se priključuje na javno cestno omrežje preko novega štiri krakega križišča na lokalni cesti Škocjan – Zloganje in preko nje na regionalno cesto R3 674/1384 Škocjan – Sevnica. Križišče lokalne ceste z regionalno cesto se rekonstruira.
Notranje ceste naj bodo predvidene tako, da bodo zagotovile optimalne dostope do posameznih lokacij. Ob notranjih cestah naj bodo predvideni hodniki za pešce. Ceste se naj izvedejo v asfaltu ter naj se niveletno prilagodijo zahtevam manipulacije.
5.2 Komunalna infrastruktura
Vodovod: Za pitno in protipožarno vodo se naj zgradi sekundarno vodovodno omrežje primernih dimenzij s priključitvijo na obstoječi vodovod LTŽ, ki poteka ob robu regionalne ceste.
Kanalizacija: Predvidi se naj izgradnja kanalizacije v ločenem sistemu. Fekalne vode se preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja odvaja v kanalizacijsko omrežje in naprej na predvideno centralno čistilno napravo. Padavinske vode se odvajajo pa preko lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo in naprej v potok Raduljo po posebni kanalizaciji, ki se združi meteorno kanalizacijo cestišča. Obe kanalizaciji vodimo v javnih površinah.
5.3 Energetska infrastruktura
Za zagotovitev oskrbe z električno energijo na območju urejanja ter za javno razsvetljavo se predvidi izgradnja nove 630 kW kabelske trafo postaje. Napajlni vod se zagotovi iz obstoječega zračnega 20 kV daljnovoda.
5.4 TK omrežje
Na območju ni obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Predvidena je izgradnja dvocevne kabelske kanalizacije od ATC Škocjan do kompleksa. Kabelska kanalizacija se izvede ob regionalni cesti R3 674/1384 in se nadaljuje po kabelski kanalizaciji znotraj kompleksa.
5.5 Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se naj zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvaža v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske v Leskovec. Zbirna mesta posod za odpadke se naj locirajo tako, da bo možen kamionski odvoz. Ostale odpadke, ki bodo nastajali pri posamezni dejavnosti, je potrebno zbirati ločeno in jih redno odvažati v končno dispozicijo.
6 Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Zazidalni načrt mora za realizacijo načrtovanih objektov in ureditev predvideti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili varstvo tal in vode pred onesnaženjem, to so predvsem rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin tako, da ne bo možno neposredno odtekanje onesnažene vode v tla, podtalje oziroma površinske vode.
7 Pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
V območju zazidalnega načrta niso predvidene ureditve za obrambo in zaščito.
8 Faznost gradnje
Zazidalni načrt se bo izvajal fazno, skladno s potrebami različnih investitorjev, ki bodo izvajali svoje objekte na območju tega zazidalnega načrta. V prvi fazi pa mora biti izvedeno notranje cestno omrežje in primarna komunalna infrastruktura, ki bo zagotovila funkcioniranje območja.
9 Posegi na najboljša kmetijska zemljišča
Poseg na najboljša kmetijska zemljišča je bil za večino območja v velikosti 1,71 ha že usklajen v postopku usklajevanja predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine – dopolnitev 1996 (sklep Vlade RS o usklajenosti št. 350-03/97-57(N) z dne 8. 1. 1998). Sprejeti odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 15/98. Za zaokrožitev območja bo potrebno poseči še na površino v JZ delu območja ob lokalni cesti v velikosti 0,26 ha.
B.3 Programska zasnova za športno-rekreacijsko območje v Lokavah
1 Meja območja
Meja območja zazidalnega načrta poteka po zahodnih mejah zemljišč s parc. št. 1880/3, 1880/2, se obrne proti vzhodu in poteka po južnih mejah zemljišč s parc. št. 1880/2, 1888/1, 1888/4 in 1893, se nato obrne proti severu in poteka po vzhodni meji zemljišča s parc. št. 1893 do regionalne ceste, le to prečka in se obrne proti severozahodu, poteka po severovzhodnem robu regionalne ceste s parc. št. 3022/1 do križišča lokalne in regionalne ceste, kjer se obrne proti zahodu in ponovno prečka regionalno cesto ter nato poteka po južnem robu lokalne ceste s parc. št. 3022/5 do izhodiščne točke vse v k.o. Stara vas. Površina območja zazidalnega načrta meri ca. 2 ha.
V območje urejanja vključena zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: 1883/1, 1883/3, 1880/3, 1880/2, 1888/1, 1888/4, 1893, 1888/, 1888/3 in 3022/1 – regionalna cesta vse v k.o. Stara vas.
2 Organizacija dejavnosti
Ob obstoječem gasilskem domu se zelene površine uredijo kot nogometno igrišče z vso potrebno infrastrukturo, ob njem pa še ostala igrišča, ki lahko zaključijo kompleks kot športni park (tenis igrišča, balinišče, ipd.). Pri tem je potrebno razporeditev igrišč, ki so enonamenska locirati tako, da bo možno nogometno igrišče uporabljati tudi za druge namene (prireditve, vadbeni prostor za društva). Parkirišča se naj zagotovi na območju obrtno-servisne cone Logiče.
Ob območju se predvidijo objekti, ki neposredno služijo uporabnikom igrišč (sanitarije, objekti za športno in drugo opremo, gostinski objekt, ipd.).
Območje se ne namenja stanovanjem.
3 Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Vse ureditve se naj podredijo ohranjanju kulturne krajine, objekti naj bodo zasnovani in oblikovani tako, da bodo prezentirali lokalno arhitekturo.
Zasaditev vegetacije na jugovzhodnem območju urejanja, t.j. ob potoku Radulja, naj sooblikuje novo namembnost prostora, na severovzhodnem delu območja pa nov, prepoznavni urbani rob naselja. Za zasaditev naj se uporabi avtohtono visokoraslo vegetacijo.
4 Zasnova infrastrukturnih omrežij
4.1 Prometna infrastruktura
Dostop v območje se oblikuje v križišču lokalne ceste Škocjan – Zloganje z dostopno cesto v to cono ter obrtno-servisno cono Logiče.
Notranja cesta naj bo predvidena tako, da bo zagotovila optimalne dostope do posameznih predelov. Ob notranji cesti naj bo predviden hodnik za pešce. Cesta se naj izvede v asfaltu.
4.2 Komunalna infrastruktura
Vodovod: Za pitno in protipožarno vodo se naj zgradi sekundarno vodovodno omrežje primernih dimenzij s priključitvijo na obstoječi vodovod LTŽ, ki poteka ob robu komunikacij – javnih cest.
Kanalizacija: Predvidi se naj izgradnja kanalizacije v ločenem sistemu. Fekalne vode se naj preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja odvaja v kanalizacijsko omrežje in naprej na predvideno centralno čistilno napravo. Padavinske vode se odvajajo preko lovilcev olj in maščob v meteorno kanalizacijo in naprej v potok Raduljo po posebni kanalizaciji, ki se združi z meteorno kanalizacijo cestišča.
4.3 Energetska infrastruktura
Oskrba z električno energijo na območju urejanja ter javna razsvetljava se zagotavlja s priključitvijo na obstoječe omrežje.
4.4 TK omrežje
Na območju ni obstoječega telekomunikacijskega omrežja. Predvidena je izgradnja dvocevne kabelske kanalizacije od ATC Škocjan do kompleksa. Kabelska kanalizacija se izvede ob regionalni cesti in se nadaljuje po kabelski kanalizaciji znotraj kompleksa.
4.5 Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se naj zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvaža v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske v Leskovec. Zbirna mesta posod za odpadke se naj locirajo tako, da bo možen kamionski odvoz.
5 Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Zazidalni načrt mora za realizacijo načrtovanih objektov in ureditev predvideti ustrezne ukrepe, ki bodo zagotovili varstvo tal in vode pred onesnaženjem, to so predvsem rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin tako, da ne bo možno neposredno odtekanje onesnažene vode v tla, podtalje oziroma površinske vode.
6 Pogoji za urejanje prostora za obrambo in zaščito
Glede na lego območja urejanja gradnja zaklonišča osnovne zaščite in potrebna.
7 Faznost gradnje
Faznost gradnje se na podlagi izbrane rešitve določi v prostorskem izvedbenem dokumentu.
8 Posegi na najboljša kmetijska zemljišča
Poseg na najboljša kmetijska zemljišča v velikosti 1,73 ha je bil že usklajen v postopku usklajevanja predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin planskih aktov občine – dopolnitev 1996 (sklep Vlade RS o usklajenosti št. 350-03/97-57(N) z dne 8. 1. 1998). Sprejeti odlok je objavljen v Uradnem listu RS, št. 15/98.«
V poglavju 7. Obramba in zaščita se besedilo v celoti nadomesti z naslednjim besedilom:
»7.1. Obramba
»Status obveznega izhodišča prostorskih sestavin državnega plana s področja obrambe ima pomožni objekt v Zavinku, kot izključna raba prostora.
7.2. Zaščita pred naravnimi in drugimi nesrečami
S področja zaščite in reševanja pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo pripravili prostorske elemente za delovanje zaščite in reševanja skladno z zakonskimi določili in navodili.«

V poglavju 9. Grafične priloge se celotno besedilo nadomesti z naslednjim:
»Grafični del odloka sestavljajo:
A) KARTOGRAFSKI DEL (M 1: 25 000)

I.        Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin in območij za poselitev
I/1.      Zasnova agrarnih operacij
II.       Zasnova vodnega gospodarstva
III/1.    Zasnova ohranjanja narave
III/1-1.  Pregled naravnih vrednot in varstveni status – seznam
III/2.    Zasnova varstva kulturne dediščine
III/2-1.  Pregled enot nepremične kulturne dediščine – seznam
IV.       Zasnova sanacij
V.        Zasnova prometnega omrežja
VI.       Zasnova omrežja zvez
VII.      Zasnova energetskega omrežja
VIII.     Zasnova naselij in območij za poselitev
VIII/1.   Zasnova načinov urejanja
IX.       Zasnova obrambe in zaščite

A.1 Urbanistična zasnova naselja Škocjan (M 1 : 5000)
B) Kartografska dokumentacija (M 1 : 5000), na kateri so prikazane naslednje vsebine: kmetijstvo, gozdarstvo in rudarstvo; vodno gospodarstvo; območja ohranjanja narave; kulturna dediščina; rekreacija v naravnem okolju; območja sanacij; urbano omrežje; prometno omrežje in omrežje zvez; energetsko omrežje; namenska raba prostora v območjih razvojnih središč; načini urejanja v območju razvojnih središč; namenska raba prostora – stanje.
Priloge h kartografski dokumentaciji:
B.1 Programska zasnova za stanovanjsko gradnjo Hrastulje II,
B.2 Programska zasnova za obrtno – servisno cono Logiče in
B.3 Programska zasnova za športno-rekreacijsko cono v Lokavah.«

Grafični del odloka – kartografski del in kartografska dokumentacija, je izdelan v 5 izvodih, ki jih hranijo: Občina Škocjan – 2 izvoda, po 1 izvod pa Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorski razvoj, Upravna enota Novo mesto in Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat za okolje in prostor, OE Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.