Na podlagi 48. člena Zakona o zasebnem varovanju (Uradni list RS, št. 126/03) izdaja minister za notranje zadeve
P R A V I L N I K
o ukrepih zasebnega varnostnika
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina)
Ta pravilnik podrobneje ureja način izvajanja ukrepov:
– opozorilo osebi, naj se oddalji z območja, iz objekta ali prostora, ki ga varuje, če se tam neupravičeno zadržuje;
– ugotovitev istovetnosti osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, kadar je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje ali če tako določajo pravila na varovanem območju;
– površinski pregled vrhnjih oblačil, notranjosti vozila in prtljago osebe pri vstopu oziroma izstopu z varovanega območja, če je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, ki ga varuje, in če oseba s tem soglaša;
– preprečitev osebi vstop oziroma izstop z varovanega območja, če ta odkloni pregled iz prejšnje alinee, če nasprotuje ugotavljanju njene istovetnosti ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je nujno potrebno, da se ji vstop oziroma izstop z varovanega območja prepreči;
– zahtevati od osebe, ki ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, da z ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje;
– zadržanje osebe, ki je bila zalotena pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, do prihoda policije;
– uporaba sredstva za vklepanje, če drugače ne morejo zadržati osebe iz prejšnje alinee;
– uporaba fizične sile, če drugače ne more preprečiti osebi vstopa oziroma izstopa z varovanega območja, preprečiti neposrednega ogrožanja življenja ljudi ali premoženja, ki ga varuje ali zadržati osebe do prihoda policije;
– uporaba video nadzornih sistemov in vodenje evidence obiskovalcev na varovanem območju.
2. člen
(pomen izrazov)
(1) Ukrep je določeno ravnanje ali sredstvo, ki ga varnostnik uporabi, da zavaruje življenje ljudi in premoženje na varovanem območju.
(2) Nevaren predmet in nevarna snov so predmeti in snovi, katerih nabava in posest posameznikom ni dovoljena ali je omejena oziroma jih je zaradi varnosti ljudi in premoženja prepovedano vnašati na varovano območje.
(3) Tehnične naprave za odkrivanje orožja, nevarnih predmetov ali snovi so detektorji kovin in drugih snovi ter rentgenske naprave za pregled prtljage.
(4) Začasna hramba v posebej prirejenih prostorih je začasna hramba orožja, nevarnih predmetov ali nevarnih snovi, ki jih ni dovoljeno vnašati na varovano območje, v posebnih kovinskih omarah, predalnikih, blagajnah, trezorjih ipd., v katere oseba odloži predmet začasne hrambe in ga ob odhodu z varovanega območja vzame.
(5) Sredstva za vklepanje so kovinske lisice.
II. NAČELA
3. člen
(zakonitost in varstvo človekovih pravic)
Varnostnik lahko izvaja ukrepe le v primerih in na način, kot je to določeno v zakonu, ki ureja zasebno varovanje (v nadaljnjem besedilu: zakon) in v tem pravilniku.
4. člen
(vljudnost, spoštljivost in razumljivost komuniciranja)
Varnostnik je dolžan pravočasno, vljudno, spoštljivo in razumljivo obvestiti ljudi o pravilih varovanja na varovanem območju. V situaciji, ko mora ukrepati, je dolžan o tem predhodno seznaniti tistega, zoper katerega bo ukrepal, ga opozoriti na posledice in mu na ta način omogočiti, da se z upoštevanjem opozorila ukrepom izogne.
5. člen
(posebna skrb v odnosu do šibkejših oseb)
Posebej skrbno in obzirno mora varnostnik ravnati v odnosu do otrok in mladostnikov, invalidov, starejših in bolnih oseb, nosečnic ter drugih šibkejših oseb, upoštevaje njihove posebnosti, ki jih je mogoče opaziti.
6. člen
(dolžnost dajanja osebnih podatkov)
Na zahtevo osebe, zoper katero je ukrepal, je varnostnik dolžan povedati svoje ime in priimek ter organizacijo, v kateri je zaposlen. Če opravlja naloge v civilnih oblačilih, se je dolžan izkazati s službeno izkaznico zasebnega varnostnika.
III. UKREPI VARNOSTNIKA
7. člen
(opozorilo)
Varnostnik opozarja osebe ustno, jasno in nedvoumno. Opozorilo mora vsebovati razlog in namen opozarjanja.
8. člen
(ugotavljanje istovetnosti)
(1) Varnostnik ugotavlja istovetnost na podlagi osebne izkaznice ali druge javno veljavne listine, opremljene s fotografijo osebe.
(2) Varnostnik lahko ugotavlja istovetnost tudi na podlagi izjave lastnika varovanega območja, posameznika, ki ga nadomešča, predstojnika ali zaposlenega na varovanem območju, h kateremu je oseba namenjena.
9. člen
(pravila na varovanem območju)
(1) Pred ugotavljanjem istovetnosti mora varnostnik povedati osebi razlog za ugotavljanje istovetnosti in jo po potrebi seznaniti s pravili na varovanem območju.
(2) Če je ugotavljanje istovetnosti predvideno s pravili na varovanem območju, morajo biti ta pravila osebi dostopna na vidnem mestu pred vstopom na varovano območje, kjer se izvaja ukrep ugotavljanja istovetnosti.
10. člen
(evidenca obiskovalcev na varovanem območju)
(1) Varnostnik je pri ugotavljanju istovetnosti dolžan, da v skladu z zakonom, vnese v evidenco obiskovalcev varovanega območja osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, številko in vrsto osebnega dokumenta, razlog in čas prihoda ter odhoda osebe iz varovanega območja.
(2) Evidenca obiskovalcev se vodi na obrazcu iz priloge št. 1, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(3) Evidenca iz prejšnjega odstavka se lahko vodi na klasičnem mediju (npr. knjiga, kartoteka, register) ali v obliki informatizirane baze podatkov.
11. člen
(površinski pregled vrhnjih oblačil, notranjosti vozila in prtljage)
(1) Pred površinskim pregledom vrhnjih oblačil, notranjosti vozila ali prtljage mora varnostnik seznaniti osebo z razlogi za pregled in jo zaprositi, da ga dovoli. Če oseba odkloni, varnostnik pregleda ne sme opraviti.
(2) Površinski pregled praviloma opravlja oseba istega spola, razen v primerih, ko zaradi varnosti ljudi in premoženja površinskega pregleda ne bi bilo mogoče odložiti.
(3) Varnostnik opravi pregled osebe tako, da z rokami pretipa površino njenih oblačil oziroma zahteva, da mu pokaže vsebino žepov oziroma predmete, ki jih nosi pri sebi.
(4) Pri pregledu vozila ali prtljage varnostnik zaprosi osebo, da mu odpre vrata ali pokrov motorja ter mu tako omogoči pregled notranjosti oziroma da mu pokaže vsebino prtljage, ki jo želi pregledati.
(5) Površinski pregled vrhnjih oblačil, notranjosti vozila in prtljage lahko varnostnik opravi tudi s pomočjo tehničnih naprav za odkrivanje orožja, nevarnih predmetov ali nevarnih snovi.
12. člen
(preprečitev vstopa oziroma izstopa)
Varnostnik lahko s fizično silo ali na drug način (mehanska zapora) prepreči vstop ali izstop osebi, ki odkloni ugotavljanje istovetnosti, površinski pregled oblačil, vozila ali prtljage, ali če so podani drugi razlogi, zaradi katerih je preprečitev vstopa nujno potrebna.
13. člen
(preprečitev izstopa iz varovanega območja)
(1) Če ugotavljanje istovetnosti odkloni oseba, ki namerava oditi iz varovanega območja, ji varnostnik prepreči izstop in o tem takoj obvesti policijo.
(2) Preprečitev gibanja iz prejšnjega odstavka lahko traja do prihoda policije, vendar najdlje dve uri.
14. člen
(preprečitev vstopa na varovano območje)
(1) Varnostnik lahko prepreči vstop na varovano območje osebi, pri kateri ob površinskem pregledu oblačil, pregledu vozila ali prtljage, otipa oziroma najde orožje, nevaren predmet ali nevarno snov.
(2) Če je najdeno orožje, nevaren predmet ali nevarna snov predmet kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenca, varnostnik o tem takoj obvesti policijo in osebo zadrži do njenega prihoda, vendar najdlje dve uri.
(3) Če ima oseba orožje, nevaren predmet ali nevarno snov v zakoniti posesti, vendar bi z vnosom lahko ogrozila varnost ljudi in premoženja na varovanem območju, ji varnostnik dovoli vstop le, če oseba soglaša z začasno hrambo v posebej prirejenih prostorih.
15. člen
(najdba prepovedanega orožja)
(1) Varnostnik prepreči izstop iz varovanega območja osebi, pri kateri ob površinskem pregledu oblačil, vozila ali prtljage otipa oziroma najde prepovedano orožje (kot na primer: strelno orožje brez predpisane listine, nož, boksar, gumijevka), nevaren predmet, nevarno snov ali lastnino, ki je bila protipravno pridobljena na varovanem območju.
(2) Če je najdeno orožje, nevaren predmet, nevarna snov ali lastnina predmet kaznivega dejanja, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenca, varnostnik ravna v skladu z drugim odstavkom prejšnjega člena.
16. člen
(preprečitev vstopa ali izstopa zaradi naravne ali tehnološke nesreče)
Drugi razlogi, ko lahko varnostnik prepreči osebi vstop oziroma izstop iz varovanega območja, so tisti, zaradi katerih je varnost ljudi ali premoženja tako ogrožena (na primer ob naravnih in tehnoloških nesrečah ali kaznivih dejanjih), da je preprečitev vstopa ali izstopa z varovanega območja nujno potrebna.
17. člen
(zahteva za prenehanje z ogrožanjem ali za zapustitev varovanega območja)
Kadar oseba ogroža varnost ljudi, premoženje ali red na varovanem območju, sme varnostnik od nje zahtevati, da z ogrožanjem takoj preneha ali da zapusti varovano območje. Če oseba zahteve ne upošteva, ji lahko varnostnik ogrožanje ljudi, premoženja ali reda na varovanem območju prepreči s sorazmerno uporabo drugih ukrepov.
18. člen
(zadržanje osebe do prihoda policije)
(1) Osebo, ki jo zaloti pri kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog oškodovanca, varnostnik zadrži do prihoda policije.
(2) Zalotitev iz prejšnjega odstavka pomeni tudi zasledovanje osebe, če ta ob zalotitvi pobegne s kraja, kjer je bila zalotena, do kraja, na katerem ji varnostnik pobeg onemogoči in jo od tega trenutka dalje zadrži do prihoda policije. Varnostnik lahko osebo zasleduje le v mejah varovanega območja, objekta ali prostora.
(3) Zadržanje osebe do prihoda policije ne sme trajati več kot dve uri.
19. člen
(evidenca zadržanih oseb)
(1) Ob zadržanju osebe do prihoda policije varnostnik ugotovi njeno istovetnost in pridobi ostale podatke, ki jih je v skladu z zakonom treba vnesti v evidenco zadržanih oseb: osebno ime, rojstni podatki, naslov stalnega ali začasnega prebivališča zadržane osebe; razlog zadržanja; čas in kraj zadržanja; čas obveščanja policije in čas predaje zadržane osebe policiji; morebitne telesne poškodbe; uporaba sredstev za vklepanje.
(2) Če so podani razlogi, zaradi katerih ne more ugotoviti istovetnosti osebe ali bi bilo nevarno, da na kraju zadržanja ugotavlja istovetnost zadržane osebe, sme varnostnik z ugotavljanjem istovetnosti in pridobivanjem podatkov iz prejšnjega odstavka počakati do prihoda policije.
20. člen
(uporaba sredstev za vklepanje)
(1) Varnostnik sme uporabiti sredstva za vklepanje, če drugače ne more obvladati osebe, ki jo je zalotil pri storitvi kaznivega dejanja in jo je dolžan zadržati do prihoda policije.
(2) Osebo iz prejšnjega odstavka, mora varnostnik opozoriti, da bo uporabil sredstva za vklepanje, razen, če bi s tem ogrozil izvršitev zadržanja.
21. člen
(evidenca uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje)
(1) Če uporabi sredstvo za vklepanje, varnostnik ugotovi istovetnost osebe in pridobi druge podatke, ki jih je v skladu z zakonom treba vnesti v evidenco zadržanih oseb in evidenco uporabe fizične sile in sredstev za vklepanje: osebno ime, rojstni podatki, naslov stalnega ali začasnega prebivališča osebe; razlog, način, kraj in čas uporabe sredstev za vklepanje; obveščanje policijske postaje; morebitne telesne poškodbe.
(2) V primeru, da ob uporabi sredstva za vklepanje istovetnosti ne more ugotoviti, varnostnik ravna v skladu z drugim odstavkom 19. člena tega pravilnika.
22. člen
(uporaba fizične sile)
Varnostnik sme uporabiti fizično silo v obliki strokovnih prijemov, udarcev in metov ter drugih posamičnih ali skupnih prijemov, kot je na primer dvigovanje ali prenos oseb s kraja, na katerem s pasivnim ali aktivnim upiranjem ogrožajo lastno varnost, varnost drugih ljudi ali premoženja, potiskanje in razdvajanje skupine, ki s svojim ravnanjem ogroža varnost ljudi in premoženja.
23. člen
(opozorilo pred uporabo fizične sile)
(1) Pred uporabo fizične sile mora varnostnik skrbno in preudarno oceniti okoliščine in razloge za njeno uporabo ter opozoriti osebo, da se z upoštevanjem njegovih zahtev izogne posledicam.
(2) Opozorilo se smiselno glasi: »Zahtevam, da prenehate..., v nasprotnem bom uporabil fizično silo«.
24. člen
(način uporabe fizične sile)
(1) Varnostnik je dolžan uporabljati fizično silo tako, da z najmanjšimi možnimi posledicami doseže zakonit namen.
(2) Če je glede na okoliščine dopustno uporabiti različne oblike fizične sile, je varnostnik dolžan uporabiti najprej strokovni prijem, strokovne udarce in mete pa šele, ko ugotovi, da s strokovnimi prijemi ne bo dosegel zakonitega namena.
(3) Z uporabo fizične sile mora varnostnik prenehati takoj, ko prenehajo razlogi, zaradi katerih je bila uporabljena, ali ob ugotovitvi, da zakonitega namena na ta način ni mogoče uresničiti.
(4) Če varnostnik pri uporabi fizične sile osebo telesno poškoduje, je dolžan ravnati v skladu z določbami zakona.
(5) Kadar uporabi fizično silo, je varnostnik dolžan pridobiti podatke, ki jih je treba vnesti v evidenco uporabe fizične sile: o varnostniku, ki je uporabil fizično silo oziroma sredstva za vklepanje (osebno ime, rojstni podatki, EMŠO ter firma in sedež imetnika licence, pri katerem je zaposlen); razlogu, načinu, kraju in času uporabe fizične sile oziroma sredstev za vklepanje; obveščanju policijske postaje; morebitnih telesnih poškodbah.
25. člen
(uporaba video nadzornih sistemov in vodenje evidence obiskovalcev)
(1) Video nadzorne sisteme in podatke iz evidence obiskovalcev na varovanem območju je dovoljeno uporabljati samo za namen, določen z zakonom.
(2) Imetnik licence je dolžan voditi zbirko podatkov o posnetkih video nadzornega sistema in o obiskovalcih varovanega območja tako, da se lahko ugotovi, kateri podatki so bili posredovani, komu in na kakšni podlagi, za obdobje, ki ga določa zakon.
(3) Zbirka podatkov o posnetkih video nadzornega sistema se vodi na obrazcu iz priloge št. 2, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
(4) Zbirka podatkov iz prejšnjega odstavka se lahko vodi na klasičnem mediju (npr. knjiga, kartoteka, register) ali v obliki informatizirane baze podatkov.
26. člen
(obdelava podatkov)
(1) Podatki o posnetkih video nadzornega sistema in obiskovalcih na varovanem območju se lahko obdelujejo le za čas hranjenja, določen v zakonu.
(2) Po preteku rokov, ki jih zakon določa za posamezne vrste podatkov, morajo biti podatki v navzočnosti komisije uničeni. Komisija o tem sestavi zapisnik.
27. člen
(obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe video nadzornega sistema)
Obvestilo o izvajanju ukrepa uporabe video nadzornega sistema se glasi: "VAROVANO OBMOČJE – NAD OBJEKTOM SE IZVAJA VIDEO NADZOR". Na obvestilu mora biti naveden tudi logotip imetnika licence, če ga ta uporablja ali naziv firme imetnika licence, če ne uporablja logotipa.
28. člen
(obveščanje policije o uporabi ukrepov in strelnega orožja)
(1) Če varnostnik prepreči osebi vstop oziroma izstop iz varovanega območja, zadrži osebo, ki jo je zalotil pri storitvi kaznivega dejanja, uporabi sredstva za vklepanje, fizično silo ali strelno orožje, je dolžan sporočiti policiji svoje osebne podatke, podatke o tem, kateri ukrep je uporabil oziroma kako je uporabil strelno orožje, kraj uporabe, ter osebne podatke, posledice in morebitne telesne poškodbe osebe, zoper katero je ukrep oziroma strelno orožje uporabil.
(2) Varnostnik, ki uporabi ukrepe iz prejšnjega odstavka je dolžan sporočiti policiji naslednje svoje osebne podatke: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, rojstni podatki, evidenčno številko službene izkaznice in naziv imetnika licence pri katerem je zaposlen.
(3) Če oseba, zoper katero je varnostnik ukrepal oziroma uporabil strelno orožje, zapusti kraj ali pobegne s kraja uporabe, preden ugotovi njene osebne podatke, varnostnik sporoči policiji njen osebni opis, smer, v katero je odšla oziroma pobegnila in druge podatke, ki utegnejo biti koristni pri naknadnem ugotavljanju njene istovetnosti.
(4) Imetnik licence oziroma odgovorna oseba pri imetniku licence, ki je dolžna obveščati policijo o uporabi ukrepov, mora v pisnem poročilu policiji navesti podatke, določene z zakonom.
(5) Imetnik licence oziroma odgovorna oseba pri imetniku licence obvešča policijo o uporabi ukrepov iz prvega odstavka tega člena na obrazcu iz priloge št. 3, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
29. člen
(obveščanje pristojnega organa o kaznivem dejanju)
(1) Pri obveščanju pristojnega organa o kaznivem dejanju, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti ali na predlog upravičenca, mora varnostnik ravnati v skladu z določbami zakona, ki ureja kazenski postopek.
(2) V nujnih primerih, kadar morajo biti pristojni organi nemudoma obveščeni, da se pripravlja, izvršuje ali je izvršeno kaznivo dejanje, katerega storilec se preganja po uradni dolžnosti, je varnostnik dolžan o tem takoj obvestiti policijo.
(3) Pisno ovadbo pristojnemu organu poda varnostnik na obrazcu iz priloge št. 4, ki je sestavni del tega pravilnika in je objavljen skupaj z njim.
30. člen
(zavarovanje kraja kaznivega dejanja)
(1) V primerih, ko je treba zavarovati sledi, predmete ali druge dokaze, ki utegnejo biti pomembni za izsleditev storilca in uspešno izvedbo kazenskega postopka, je varnostnik dolžan v okviru zmožnosti in zakonitih ukrepov, ki jih ima na razpolago, do prihoda policije ter drugih pristojnih organov in služb, poskrbeti, da nepoklicane osebe ne vstopajo na kraj kaznivega dejanja.
(2) Ob tehnoloških nesrečah ali drugih nevarnih pojavih z neznanim vzrokom mora varnostnik ravnati v skladu s prejšnjim odstavkom.
IV. KONČNA DOLOČBA
31. člen
(uveljavitev)
Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije
Št. 14-06-016-157/2004/5
Ljubljana, dne 1. julija 2004.
EVA 2004-1711-0057
Minister
za notranje zadeve
dr. Rado Bohinc l. r.
