Na podlagi 75. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo in 63/04) je Vlada Republike Slovenije sprejela

Iz proračuna Republike Slovenije se zagotavljajo sredstva za sofinanciranje podiplomskega študija (v nadaljnjem besedilu: študij), štipendije in študijske pomoči ter mlade raziskovalce.
S tem sklepom se ureja sofinanciranje študija po javnoveljavnih študijskih programih za pridobitev magisterija in doktorata znanosti.
Na podlagi posebnih javnih razpisov ministrstvo, pristojno za visoko šolstvo in znanost (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo), sofinancira mlade raziskovalce.
Štipendije in študijske pomoči dodeljujejo podiplomskim študentom (v nadaljnjem besedilu: študenti) resorna ministrstva in drugi državni organi, lokalne skupnosti in javni zavodi v okviru svojih pristojnosti.
Podiplomske študijske programe, ki se ne financirajo po tem sklepu, visokošolski zavodi razpisujejo po določilih Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 134/03 – uradno prečiščeno besedilo in 63/04) in svojih statutov.

Študij se sofinancira na podlagi javnega razpisa. Pripravi in objavi ga ministrstvo najpozneje do 15. julija za prihodnje študijsko leto.

Na javni razpis se lahko prijavijo univerze in samostojni visokošolski zavodi s sedežem v Republiki Sloveniji, ki izvajajo javnoveljavne študijske programe ter raziskovalne programe ali raziskovalne in razvojne projekte v sodelovanju z drugimi visokošolskimi zavodi ali raziskovalnimi organizacijami oziroma uporabniki, kot so gospodarske družbe, državni in upravni organi, zavodi, javne agencije, javna podjetja, javni skladi, zbornice in druge pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: uporabniki), in izpolnjujejo pogoje v skladu s tem sklepom.

Postopek za izbiro vodi strokovna komisija, v katero minister, pristojen za visoko šolstvo in znanost (v nadaljnjem besedilu: minister), imenuje predsednika in najmanj dva člana.
Komisija si pri odločanju lahko pridobi strokovno mnenje Sveta Republike Slovenije za visoko šolstvo oziroma Sveta za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Sklep o izbiri za sofinanciranje sprejme minister.
Ministrstvo mora z izbrano univerzo oziroma samostojnim visokošolskim zavodom skleniti pogodbo o sofinanciranju do roka, določenega z javnim razpisom.

Sofinancirajo se lahko univerze in samostojni visokošolski zavodi, če:
– so ustanovljeni v skladu z Zakonom o visokem šolstvu,
– imajo javnoveljavne študijske programe
in izpolnjujejo še naslednje pogoje:
– se pri izvajanju študija in raziskovalnega dela povezujejo z drugimi domačimi ali tujimi visokošolskimi zavodi ali raziskovalnimi organizacijami oziroma uporabniki,
– izvajajo študij, kot je določeno v VIII. in IX. točki,
– v študij vključujejo individualno raziskovalno delo študentov,
– so dejavni pri mednarodnem sodelovanju,
– načrtno spremljajo in ocenjujejo svoje delo ter izkažejo kakovostno izvajanje študija in raziskovalnega dela.
V javnem razpisu iz II. točke tega sklepa se navedejo dokazila, ki jih mora univerza oziroma samostojni visokošolski zavod priložiti prijavi na razpis.

Povezovanje univerze oziroma njenih članic in samostojnih visokošolskih zavodov z drugimi domačimi ali tujimi visokošolskimi zavodi ali raziskovalnimi organizacijami mora omogočati in spodbujati razvoj kreditnega sistema študija, interdisciplinarnost, izbirnost, organiziranje študija za najmanj petnajst študentov, skupno zagotavljanje najbolj uveljavljenih kadrov, optimalno uporabo prostorov, laboratorijev in raziskovalne opreme, knjižnic, informacijskega servisa ipd., izmenjavo študentov in njihovo individualno raziskovalno delo v raziskovalnih skupinah. Povezovanje z uporabniki mora študentom omogočati aplikativno individualno raziskovalno delo.

Kadar se univerza oziroma njena članica in samostojni visokošolski zavod povezuje z drugimi visokošolskimi zavodi (z drugo univerzo ali samostojnim visokošolskim zavodom) ali raziskovalnimi organizacijami oziroma uporabniki, se medsebojne pravice in obveznosti uredijo s pogodbo o sodelovanju; kadar se povezujejo visokošolski zavodi – članice ene univerze, pa s pisnim dogovorom o sodelovanju.

Sofinancirajo se študijski programi za pridobitev magisterija, ki:
– trajajo dve leti in vsebujejo največ 450 ur predavanj in seminarjev, najmanj 25 odstotkov študijskih obveznosti pa si študent pridobi z individualnim raziskovalnim delom,
– morajo biti ovrednoteni s kreditnimi točkami,
– morajo študentu omogočati, da si najmanj 10 odstotkov predavanj ali seminarjev izbere v drugih študijskih programih na istem oziroma drugih visokošolskih zavodih,
– določajo najmanj 45 kreditnih točk za napredovanje študentov iz prvega v drugi letnik.
Sofinancirajo se študijski programi za pridobitev doktorata znanosti, ki trajajo štiri leta; prvi dve leti se izvedeta po pravilih za magistrski študij (razen magistrske naloge), zadnji dve leti pa kot individualno raziskovalno delo študenta.

Visokošolski zavod (članica univerze; samostojni visokošolski zavod) mora vpisati najmanj petnajst študentov v začetni letnik študija, ne glede na število notranjih organizacijskih enot, študijskih programov, ki jih izvaja, pa tudi visokošolskih zavodov oziroma raziskovalnih organizacij, ki sodelujejo pri njihovi izvedbi.
Vpis mora biti končan najkasneje v štirinajstih dneh po začetku študijskega leta, visokošolski zavod pa mora s seznamom vpisanih študentov seznaniti financerja najkasneje v sedmih dneh po končanem vpisu.

Študent opravlja individualno raziskovalno delo v raziskovalni skupini na visokošolskem zavodu oziroma v raziskovalni organizaciji ali pri uporabniku.
Vodja raziskovalnega programa, raziskovalnega ali razvojnega projekta, ki se financira iz proračuna Republike Slovenije, mora v raziskovalno skupino na vsako tretjino ekvivalenta polnega delovnega časa vključiti najmanj enega študenta, ki je vpisan v program za pridobitev magisterija oziroma doktorata znanosti, in mu omogočiti, da v skupini opravi individualno raziskovalno delo iz VIII. točke tega sklepa.
Podatki o nosilcih, naslovih in trajanju raziskovalnega programa, raziskovalnega ali razvojnega projekta iz prejšnjega odstavka so javno dostopni, njihovo objavo pa najmanj enkrat letno, praviloma najkasneje do 1. marca, zagotovi ministrstvo.
Ne glede na določbo prvega odstavka te točke lahko študent opravi individualno raziskovalno delo sam, če ga ni mogoče vključiti v raziskovalno skupino.

Univerze in samostojni visokošolski zavodi morajo izkazati mednarodno sodelovanje, in sicer o:
– raziskovalnih programih oziroma raziskovalnih ali razvojnih projektih, v katerih lahko sodelujejo tudi študenti,
– študijskem sodelovanju (skupnih študijskih programih; mednarodnih mrežah, medsebojnem priznavanju kreditnih točk in izmenjavi študentov),
– gostujočih profesorjih oziroma raziskovalcih,
– predvidenem vpisu tujih študentov ter dejanskem vpisu teh študentov v zadnjih treh letih.
Izkazati je treba vsaj dve obliki mednarodnega sodelovanja.

Univerze in samostojni visokošolski zavodi načrtno spremljajo in ocenjujejo svoje delo in ministrstvu sporočajo podatke o uspešnosti študija in opravljenih raziskovalnih programih oziroma projektih.

Univerze in samostojni visokošolski zavodi morajo letno poročilo o samoevalvaciji študijskih programov obravnavati skupaj z raziskovalnimi organizacijami in uporabniki, predstavniki študentov, financerjev in širše javnosti. Ob obravnavi se oblikujejo mnenja in priporočila, ki jih visokošolski zavodi upoštevajo pri izvajanju študija, ministrstvo pa pri financiranju.

Normirana šolnina za posamezni letnik študija, ki se sofinancira iz proračuna Republike Slovenije, znaša 470.000 tolarjev za prvič vpisanega študenta v posamezni letnik.

Šolnina se sofinancira za:
– študente, državljane Republike Slovenije, ki se vpišejo v magistrski študijski program, in sicer v 1. letnik v študijskem letu, ko je študijski program izbran prek razpisa iz drugega poglavja tega sklepa, jim šolnina še ni bila sofinancirana in redno napredujejo v 2., 3. oziroma 4. letnik, visokošolski zavod pa izpolnjuje vse obveznosti iz pogodbe o sofinanciranju,
– izjemoma za študente drugega ali višjih letnikov, ki zaradi materinstva, služenja vojaškega roka ali bolezni, daljše od treh mesecev, niso redno napredovali, vendar za vsak letnik le enkrat,
– študente doktorskega študija po končanem programu za pridobitev magisterija, če ta ni bil sofinanciran,
– študente, ki po merilih za prehode v višjih letnikih nadaljujejo študij v sofinanciranih študijskih programih, in sicer največ za toliko, da skupno število ni večje, kot je bilo s sklepom o izbiri iz IV. točke tega sklepa odobreno za sofinanciranje posamezne generacije v 1. letniku.
Ob upoštevanju predpisov o študiju tujcev in Slovencev brez slovenskega državljanstva se lahko sofinancira tudi šolnina za te študente.
Šolnina za vzporedni študij se ne sofinancira.
Sofinanciranje šolnine v 1. in 2. letniku ne sme presegati 60% normirane šolnine, v 3. in 4. letniku pa ne 80% normirane šolnine.
Ministrstvo lahko visokošolskemu zavodu dodeli dodatna sredstva na vsakega študenta 2. ali 3. in 4. letnika, ki na podlagi pogodbe med visokošolskim zavodom in uporabnikom študij, individualno raziskovalno delo ter magistrsko nalogo ali doktorsko disertacijo zasnuje tako, da z njim pripomore k reševanju konkretnega problema za uporabnika. Dodatna sredstva so lahko največ tolikšna, kot znaša 20% normirane šolnine za letnik.
Če sredstva ne zadoščajo za sofinanciranje vseh vpisanih študentov, se najprej poravnajo stroški študija v višjih letnikih, pri čemer imajo prednost študenti iz prejšnjega odstavka. Za študij v 1. letniku se sofinancira šolnina za toliko študentov, kot je za visokošolski zavod določeno s sklepom o izbiri oziroma pogodbi o sofinanciranju, pri čemer imajo prednost visokošolski zavodi s sklenjenimi pogodbami o sodelovanju z uporabniki.

Visokošolski zavod lahko zaračuna študentu največ tolikšno šolnino, kolikor znaša razlika med normirano šolnino za posamezni letnik ter sofinanciranjem iz proračuna Republike Slovenije.
Ob vpisu lahko visokošolski zavod študentu zaračuna največ 25-odstotno akontacijo normirane šolnine, razliko pa poračuna potem, ko je sklenjena pogodba o sofinanciranju iz četrtega odstavka IV. točke tega sklepa.

Visokošolskim zavodom se začnejo izplačevati dodatna sredstva iz XV. točke tega sklepa za študente, ki se bodo vpisali v 2., 3. ali 4. letnik v študijskem letu 2004/2005.

Univerzi v Ljubljani se sofinancira izvajanje podiplomskega specialističnega študijskega programa Konferenčno tolmačenje:
– v študijskem letu 2004/05 7.176.414 SIT,
– v študijskih letih 2005/06 in 2006/07 pa v višini, določeni s sklepom Vlade Republike Slovenije.

Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati Sklep o sofinanciranju podiplomskega študija (Uradni list RS, št. 41/01 in 67/03).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.