Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud družbe Poslovni sistem Mercator, d.d., Ljubljana, ki jo zastopajo Odvetniška družba Taljat, Tratnik, Sočan in Bogataj, o.p. d.n.o., Ljubljana, in Stojan Zdolšek, odvetnik v Ljubljani, družbe Kompas mejni turistični servis, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Nevenka Šorli, odvetnica v Ljubljani, družbe ERA Trgovina z živilskimi in neživilskimi proizvodi, d.d., Velenje in družbe Petrol, Slovenska energetska družba, d.d., Ljubljana, ki jo zastopa Mitja Ulčar, odvetnik v Kranju, na seji dne 1. julija 2004

1. Izvrševanje dela 6. člena Zakona o spremembah Zakona o trgovini (Uradni list RS, št. 22/04), ki določa datum, s katerim se začnejo uporabljati njegove določbe, se do končne odločitve Ustavnega sodišča zadrži.
2. Predlog, naj se do končne odločitve zadrži izvrševanje drugih določb Zakona o spremembah Zakona o trgovini, se zavrne.

1. Pobudniki izpodbijajo Zakon o spremembah Zakona o trgovini (v nadaljevanju: ZT-B) v celoti. Izpodbijane določbe naj bi bile v neskladju z načeli pravne države iz 2. člena in z načelom legalitete iz 120. člena, v neskladju s pravico enakosti pred zakonom iz 14. člena, s pravico do varstva pravic zasebnosti in osebnostnih pravic iz 35. člena, s pravico do dela iz 49. člena, s pravico varstva pri delu iz 66. člena in s pravico do svobodne gospodarske pobude iz 74. člena Ustave.
2. Predlagajo, naj Ustavno sodišče do končne odločitve zadrži njegovo izvrševanje. Predlog za zadržanje utemeljujejo z nastankom velike škode, ki jim bo nastala zaradi uveljavitve ZT-B in ki je ne bo mogoče odpraviti, čeprav bi Ustavno sodišče izpodbijani zakon pozneje razveljavilo. Škoda naj bi se odrazila predvsem v zmanjšanju prihodkov, saj bodo morale biti prodajalne zaprte ob nedeljah (z izjemo desetih nedelj v letu). V zvezi z zapiranjem prodajaln oziroma prilagajanjem njihove površine zakonsko predpisani površini prodajaln naj bi jim nastala tudi škoda zaradi odpuščanja delavcev in s stroški v zvezi s prilagajanjem prodajaln zakonskim pogojem. Veliko škodo naj bi utrpeli tudi delavci (izguba zaposlitve) in družba v celoti (negativni vplivi na razvoj turizma). Samo zadržanje izvrševanja Zakona pa naj ne bi povzročilo škode nikomur, saj bo do odločitve Ustavnega sodišča le začasno odložilo uveljavitev Zakona.
3. Ustavno sodišče lahko na podlagi 39. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) do končne odločitve zadrži izvrševanje izpodbijanih določb zakona, če bi zaradi njihovega izvrševanja nastale težko popravljive škodljive posledice. Posledice, kot jih navajajo pobudnice in ki naj bi jim nastale do uveljavitve Zakona, najpozneje pa z njegovo uveljavitvijo (15. 9. 2004), bi bile po oceni Ustavnega sodišča težko popravljive v smislu 39. člena ZUstS, če bi se izkazalo, da je ZT-B v neskladju z Ustavo (zmanjšanje prihodka, stroški prilagajanja zakonskim pogojem, stroški v zvezi z odpuščanjem delavcev). Na drugi strani pa je posledica začasnega zadržanja le odlaganje začetka uporabe Zakona, tj. ohranitev sedanjega stanja vse do končne odločitve Ustavnega sodišča. Takšno odlaganje sicer pomeni podaljševanje pravice trgovcem, da določajo obratovalni čas vseh trgovin tudi ob nedeljah, kar za delavce, ob sicer izpolnjenih pogojih delovnopravne zakonodaje, pomeni dolžnost delati tudi ob nedeljah. Vendar so posledice, ki lahko nastanejo, če Ustavno sodišče ne zadrži izvrševanje zakona, večje od tistih, ki nastanejo z zadržanjem Zakona.
4. Ustavno sodišče je zadržalo samo izvrševanje 6. člena ZT-B v delu, ki določa dan, s katerim se ta začne uporabljati (1. točka izreka). S tem je podaljšan rok, s katerim se ZT-B začne uporabljati do končne odločitve Ustavnega sodišča, kar ima enako posledico kot samo zadržanje drugih izpodbijanih določb Zakona. Zato ni bilo treba zadržati tudi drugih izpodbijanih določb ZT-B (2. točka izreka).
5. Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 39. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.