Na podlagi 23. in 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) in 15. člena Statuta Občine Lenart (Uradni list RS, št. 34/99, 113/00, 17/01 in 7/03) je Občinski svet občine Lenart na 12. seji dne 29. 6. 2004 sprejel

Predmet odloka
S tem odlokom se spreminjajo in dopolnjujejo prostorske sestavine:
– Dolgoročnega plana Občine Lenart za obdobje 1986–2000 (Uradni list SRS, št. 42/87 in 24/88 ter Uradni list RS, št. 20/90, 55/92, 60/93, 62/94, 56/97, 71/98 in 44/02); v nadaljevanju: dolgoročni plan,
– Družbenega plana Občine Lenart za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 42/87, 24/88 in 3/90 ter Uradni list RS, št. 60/93, 62/94, 56/97, 71/98 in 44/02); v nadaljevanju: srednjeročni plan.
Prostorske sestavine gornjih aktov se spremenijo in dopolnijo tako, kot je navedeno v nadaljevanju tega odloka.

Spremembe in dopolnitve dolgoročnega plana
Prostorske sestavine dolgoročnega plana se spremenijo in dopolnijo tako, da se nadomestijo z naslednjim integralnim besedilom:

Osnovni cilji prostorskega razvoja na območju Občine Lenart so: uravnotežena namenska raba prostora, skladen prostorski razvoj, optimalno omrežje naselij in struktura poselitve, prostorske možnosti za razvojno usmerjenost posameznih naselij in območij v občini, dobra infrastrukturna opremljenost, ohranjanje in varovanje okolja in skrb za ekološko ravnovesje.
V prihodnjem obdobju bo prostorski razvoj usmerjen v kvalitetno dograjevanje obstoječega, poseben poudarek bo tudi na varovanju dobrin splošnega pomena in krajinskih vrednot. Pomemben cilj je vzdrževanje enakomerne poselitve in primerne izrabe kmetijskih zemljišč. Z ustreznimi ukrepi bo potrebno omejiti oziroma obvladati negativne populacijske trende in razmere ter poskrbeti za sanacijo nastalih razvojnih razlik po posameznih predelih občine.
Razvoj v preteklih desetletjih je generiral mnoga neravnovesja v gospodarjenju s prostorom in z naravnimi viri, zato bo nadaljnje urejanje prostora bolj kot doslej usmerjeno k sanaciji stanja in bo podrejeno ugotovitvam glede obstoječih in pričakovanih vplivov človekovih dejavnosti na okolje.
Prostorski razvoj občine se bo odvijal usklajeno tako, da se bodo pri načrtovanju posegov v prostor upoštevali in uravnotežili tako vidiki razvoja kot tudi vidiki varstva okolja v najširšem smislu. Na ta način bo mogoče uresničevati trajnostni in uravnotežen prostorski razvoj. Prizadevali si bomo za trajno ohranitev naravne in kulturne dediščine. Izogibali se bomo razvojnim težnjam, ki bi generirale neenakomerno izrabo naravnih ali ustvarjenih danosti oziroma razvoj enih področij na nesprejemljiv račun drugih področij.
Usmerjanje namenske rabe bo slonelo na razreševanju konfliktov med urbanizacijo in kmetijskimi zemljišči ter varstvu dediščine pred nesprejemljivimi posegi.

2.1. Usmerjanje poselitve
Pri razvoju poselitve bomo v največji meri upoštevali načelo izboljšanja kvalitete življenja v bivalnem okolju. Varovali bomo dobrine splošnega pomena ter podpirali dejavnosti, ki imajo majhne oziroma obvladljive negativne vplive na okolje.
Usmerjanje poselitve bo temeljilo na konceptu zmerne koncentracije prebivalcev v občinskem središču ter naseljih s statusom pomembnejšega lokalnega središča. V teh naseljih bomo skrbeli za zadostno ponudbo stavbnih zemljišč za različne namene, saj lahko le ob dovolj razvejanem naselbinskem omrežju z zadostnimi kapacitetami obvladujemo razprševanje urbanizacije, usmerjamo viške prebivalstva v ekonomsko aktivnejša območja in naselja ter izenačujemo bivalne pogoje med naselji in podeželjem.
Pri usmerjanju razvoja naselij oziroma pri reurbanizaciji bomo upoštevali zahteve varstva stavbne, naselbinske, arheološke in krajinske dediščine.
Ohranjali bomo poseljenost podeželja ter poselitvene razmere prilagajali podedovanemu vzorcu poselitve in prirodnim pogojem. Zagotavljali bomo, da bodo tudi območja s pretežno kmetijsko funkcijo pridobila nove razvojne možnosti in kakovosti. Težili bomo k ohranjanju kvalitetnih sestavin kulturne krajine, to pa je povezano z vzdrževanjem enakomerne poselitve, z izrabo kmetijskih površin na primerni stopnji intenzivnosti in z zahtevo po skladnosti prostorskega razvoja z obstoječim poselitvenim in krajinskim vzorcem.
V omrežju naselij ne predvidevamo večjih sprememb. Nosilna vloga bo tudi v bodoče pripadla občinskemu središču Lenart v Slovenskih goricah. Njegov razvoj podpirajo pomembnejša lokalna središča Spodnja Voličina, Sv. Trojica v Slovenskih goricah in Jurovski Dol v Slovenskih goricah. Ta naselja bomo razvijali v smislu dvigovanja kvalitete bivalnega in delovnega okolja z večjimi prostorskimi širitvami.
Druga naselja in poseljene dele občine je potrebno predvsem ustrezno povezati med seboj, večanje poselitvenih površin pa vezati tudi na primarne dejavnosti. Na ta način bomo vzdrževali kvalitetna kmetijska zemljišča in ohranjali kulturno krajino. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da bodo v največji možni meri ohranjena krajinska razmerja v prostoru in upoštevani zmogljivost okolja in prirodna primernost. Predlagane rešitve za nove posege v prostor ne bodo le tehnične oziroma ekonomske, temveč bodo vključevale tudi elemente za kvalitativno izboljšanje grajenih in prirodnih prostorskih struktur.
Pravočasno bomo opremljali stavbna zemljišča za graditev in s tem omogočali kontinuirano izgradnjo ureditvenih območij naselij ter dosegali višjo stopnjo urbanega standarda in prostorskega urejanja. Gradbeni razvoj naselij bomo podpirali z izgradnjo in rekonstrukcijo infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav, kar vključuje tudi izboljševanje prometnih povezav, prometne dostopnosti in prometnih razmer v naseljih, še posebej v občinskem središču.
2.2. Usmeritve za razvoj infrastrukture
Osnovno vodilo za načrtovanje infrastrukture bo takšna opremljenost naselij in območij, ki bo zadovoljevala potrebe ljudi in lokalnih skupnosti. Infrastrukturne vode bomo združevali v koridorje z namenom, da bo vizualna degradacija prostora čim manjša. Pri načrtovanju tras bomo poleg tehnoloških rešitev upoštevali še vidike varstva okolja in v okviru tega zlasti varstva naravne dediščine kulturnih in zgodovinskih spomenikov, kmetijskih zemljišč in gozdov.
Na področju prometa bomo aktivnosti usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri ter v izboljšanje kvalitete prometnega omrežja. Predvsem odročnejše kraje bomo na zadovoljiv način povezali s pomembnejšimi naselji, ki tvorijo osnovne nosilce urbanega omrežja v občini.
Na področju komunalne infrastrukture bomo zagotavljali zadostne količine kakovostne pitne vode na celotnem območju občine ter varovanje izvirov pitne vode, ki lahko služijo kot lokalna zajetja. Ureditvena območja naselij in območja, kjer vodooskrba ni urejena, bodo prednostna pri širjenju vodovodnega omrežja.
Kanalizacijsko omrežje bomo izgrajevali v novih območjih kompleksne graditve v ureditvenih območjih naselij, že obstoječe omrežje pa sanirali in dograjevali. Na celotnem območju občine bomo s sistemom lokalnih kanalizacijskih vej in lokalnih čistilnih naprav zagotavljali izboljšanje bivalnega standarda in preprečevali polucije vodotokov in okolja (čistilne naprave v Lenartu, Radehovi, Sv. Trojici, Močni, Sp. Voličini, Zg. Senarski in Jurovskem Dolu). Tam, kjer bomo sisteme lahko uredili šele v drugi razvojni etapi in na območjih razpršene gradnje, bomo varstvo voda prehodno zagotavljali z uporabo ustrezno dimenzioniranih in grajenih greznic.
2.3. Usmeritve za ravnanje z odpadki
Celotni sistem ravnanja z odpadki bomo reševali skupaj s sosednjimi občinami na platformi regijskega pristopa. Na območju občine bomo vzpostavili enoten sistem zbiranja komunalnih odpadkov, ki temelji na njihovem ločevanju in ločeni obdelavi posameznih skupin odpadkov.
2.4. Usmeritve za razvoj rekreacije v naravnem okolju
Rekreaciji kot vse večji potrebi sodobnega časa bomo namenjali večjo pozornost ne le zaradi zadovoljitve potreb ljudi, temveč tudi zaradi urejanja prostora. Tako bomo za potrebe športa in rekreacije urejali zelene in odprte površine v ureditvenih območjih naselij, površine ob večjih naseljih, površine ob akumulacijskih jezerih in druge primerne površine v občini.
Pri tem bomo posebej upoštevali dostopnost, naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti, krajinske kakovosti prostora ipd., prav tako pa tudi možnosti za izkoriščanje obstoječega stavbnega fonda.
2.5. Usmeritve za varovanje in razvoj naravnih in z delom pridobljenih vrednot okolja
Naravne dobrine in krajinske vrednote prostora je potrebno varovati pred razvrednotenjem, že zgrajene danosti (obstoječe stanje) pa vključiti v naravno okolje. Nove posege v prostor bomo načrtovali in usmerjali tako, da ne bodo porušena ekološka in krajinska razmerja v prostoru. Pri tem bo poseben poudarek na ohranjanju biotske raznovrstnosti in preprečevanju degradacij površinskih vodotokov.
2.5.1. Usmeritve za rabo kmetijskih zemljišč
V največji meri bomo varovali kmetijska zemljišča, saj je v obdelovanju kmetijskih zemljišč poleg gospodarskega pomena vpleten pomemben delež oblikovanja in vzdrževanja pejsažnih kvalitet in videza kulturne krajine. Raba, izkoriščanje in urejanje kmetijskih zemljišč bo trajnostno naravnano, to je takšno, da bodo trajno ohranjene lastnosti teh zemljišč, ki so pomembne za njihove kmetijsko-pridelovalne, ekološke in krajinotvorne funkcije. V zvezi z navedenim bodo zlasti ohranjena in varovana najboljša kmetijska zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko obdelavo in jih tudi dolgoročno ohranjamo za ta namen. Tudi druga kmetijska zemljišča so prvenstveno namenjena kmetijski proizvodnji.
Najboljša kmetijska zemljišča bomo za nekmetijsko rabo namenjali le izjemoma, če ne bo mogoče uporabiti zemljišč, ki so manj primerna za kmetijsko proizvodnjo in le tam, kjer bo izkazan širši družbeni interes ter v primerih, za katere obstaja zakonska podlaga za namenjanje teh zemljišč drugim rabam.
Usposabljanje kmetijskih zemljišč se bo izvajalo tako v ravninskih predelih kot tudi v gričevnatem svetu občine predvsem na zemljiščih, ki jih dolgoročno namenjamo za kmetijsko dejavnost. Z ustreznimi agrarnimi ukrepi bomo spodbujali postopno zmanjšanje razdrobljenosti oziroma prostorske nepovezanost kmetijskih zemljišč, ki je ovira intenziviranju kmetijske proizvodnje.
Agromelioracije v gričevnatih predelih občine bodo preko izboljševanja pogojev za obdelavo služile tudi za preprečevanje zaraščanja kmetijskih zemljišč. Agrarne operacije se bodo nanašale tudi na obnovo nasadov sadja in vinogradov na ugodnih legah, kar bo vzpodbujeno z uporabo integrirane in ekološke pridelave.
2.5.2. Usmeritve za rabo gozdnih zemljišč
Gozdovi združujejo vrsto pomembnih funkcij; poleg lesnoproizvodne in splošno koristne funkcije imajo varovalno funkcijo – pred erozijo in pretiranim onesnaževanjem, so regenerator kulturne krajine in izravnalno območje za večje negozdne površine.
Pri gospodarjenju z gozdovi bo pomembno uresničevanje naslednjih temeljnih razvojnih ciljev:
– sonaravno ter večnamensko gospodarjenje, usklajeno z načeli varstva okolja in naravnih vrednot,
– trajno in optimalno delovanje gozdov kot ekosistema,
– trajno uresničevanje vseh funkcij gozda (ekološke, socialne, proizvodne) ne glede na lastništvo.
Strategija gospodarjenja z gozdovi bo vključevala tak pristop k sečnji, ki bo usklajena z dejansko zmogljivostjo gozdov in bo usmerjena predvsem na hirajoče sestoje. Vitalnost gozdov pa bomo izboljševali s pravilno in rastišču primerno izbiro drevesnih vrst ter intenzivno nego mladih sestojev.
Z gozdovi bomo gospodarili sonaravno in zagotavljali skladno razmerje med različnimi funkcijami gozda. Skrbeli bomo za obnovo gozdov, sanirali hirajoče gozdove in ohranjali tiste enklave negozdnih površin, ki imajo velik ekološki pomen. Raba, izkoriščanje in urejanje gozdov bo takšno, da bodo gozdovi in njihove številne funkcije ohranjeni oziroma ne okrnjeni. Pri urejanju prostora in zlasti pri lociranju nove infrastrukture v prostor bo v čim večji meri preprečeno drobljenje zaokroženih gozdnih območij. Med posameznimi gozdnimi območji je potrebno poskrbeti za ekološke koridorje, ki so pomembni za ohranitev ekoloških funkcij gozdov, na degradiranih gozdnih površinah pa za obnovo gozda.
Območij, poraslih s kvalitetnim gozdnim drevjem, načelno ne bomo namenjali za pozidavo.
2.5.3. Usmeritve za rabo in izkoriščanje vodnih virov ter za gospodarjenje z vodo
Raba in izkoriščanje vodnih virov bosta služili predvsem oskrbi z vodo. Pri tem ne smejo biti okrnjene bistvene lastnosti vodnih virov v prostoru in ne ogrožen njihov obstoj ter kakovost. Izvedeni bodo ukrepi za varstvo in zaščito obstoječih, načrtovanih in potencialnih vodnih virov.
Vodnogospodarsko dejavnost bomo usmerjali v reševanje oziroma izvajanje ustreznih ukrepov na poplavnih območjih z namenom, da se zmanjša nevarnost pred poplavami in poveča poplavna varnost. Upoštevana bo naravna dinamika in sonaravno urejanje odtočnega režima z ohranjanjem naravne retencijske sposobnosti prostora. Tiste rabe, ki bi lahko spremenile odtočni režim, bodo usmerjene izven poplavnih območij, ob upoštevanju specifičnosti odtočnega režima na posameznih povodjih.
Za dosego cilja obrambe pred ekstremnim delovanjem voda (in preprečitve škode v naseljih ter na infrastrukturnih objektih ter varovanjem človeških življenj) bo poskrbljeno, da bodo ekstremne vode čim dlje zadrževane na mestu nastanka, da bodo aktivirane razpoložljive retencijske površine, da bodo izvedeni preventivni hidrotehnični ukrepi in da bodo preventivno urejena erozijska območja v povirjih in drugih nestabilnih območjih.
Razvoj na posameznih področjih bo usmerjan izven naravno ohranjenih in ekološko pomembnih območij; na teh območjih bodo uvedeni posebni režimi rabe, ki bodo podčrtali njihov posebni pomen.
Degradirana in ogrožena obvodna območja bodo sanirana z renaturacijami vodotokov in drugih vodnih teles s pripadajočimi vplivnimi območji, z vzpostavitvijo nadomestnih habitatov in z uvajanjem posebnih režimov rabe tega prostora.
Živalskim in rastlinskim vrstam v vodi in v obvodnem pasu je treba zagotavljati prehodnost oziroma zagotavljati strukturni in funkcionalni kontinuum.
Urejanje vodotokov je v občini potrebno tudi za odpravljanje posledic erozije ter hudourniškega delovanja, v odvisnosti od kmetijske politike pa tudi za odvodnjo za potrebe osuševanj in namakanj kmetijskih zemljišč. V okviru vodnogospodarskega planiranja bo poskrbljeno za usklajevanje vodnogospodarskih in sočasnih poselitvenih, prometnih, naravovarstvenih, gozdnogospodarskih, elektroenergetskih, krajinskih in kmetijskih rešitev v zvezi z urejanjem in zaščito prostora. V okviru omenjenega usklajevanja bo preprečevana okrnitev bistvenih lastnosti vodotokov v prostoru in zagotovljen njihov nadaljnji obstoj, predvsem pa bodo preprečene spremembe vodnega režima na pretežno naravno ohranjenih vodotokih.
Pričeti bo potrebno tudi z recikliranjem vode in smiselno navezavo na druge potencialne uporabnike vode.
2.5.4. Usmeritve za odvodnjavanje in čiščenje odpadnih voda
Osnovne naloge na tem področju bodo odvodnja in čiščenje odpadnih voda zaradi zaščite okolja, zlasti voda in vodotokov in zagotovitev komunalnega standarda ter sanitarno higienske varnosti občanov. Prioritetna bo izgradnja kanalizacije na že urbaniziranih območjih v bližini obstoječih in bodočih vodnih virov.
Zastavljeni cilji tega komunalnega področja so:
– izgradnja kanalizacijskih omrežij – primarnih zbiralnikov, čiščenje odpadnih voda v čistilnih napravah,
– spremljanje izgradnje novih stanovanjskih, gospodarskih, infrastrukturnih in drugih vrst objektov z izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– odvodnja odpadnih voda industrijskih in drugih onesnaževalcev z javnim kanalizacijskim sistemom ter pod pogojem, da le-ti izvedejo predčiščenje svojih odpadnih voda,
– odvajanje odplak v greznice bo prehodno – samo tam, kjer ni oziroma ne bo izgrajenega kanalizacijskega omrežja oziroma le tako dolgo, da bodo zagotovljene možnosti za priključitev na omrežje.
2.5.5. Usmeritve za varovanje naravne dediščine
Naravne vrednote predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne in krajinske identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerna raba, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.
S sistemom varstva naravnih vrednot se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti teh sestavin prostora. Del tega sistema varstva so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor. V sklop ukrepov varstva naravnih vrednot sodi tudi zaščita le-teh z ustreznim občinskimi odlokom. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovanih naravnih vrednot oziroma dediščine.
Pri prostorskem načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve in priporočila:
– usmerjati razvoj dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno kontinuirane;
– varovati in ustrezno upoštevati vredne kamnine, geološke profile, naravno pogojene reliefne oblike tal in rastje, enako pa tudi površinske in podtalne vode;
– varovati strnjena življenjska območja prostoživečih živali in migracijske poti živali ter ohranjati biotope redkih in ogroženih rastlinskih ter živalskih vrst;
– varovati ekosisteme z visoko stopnjo naravne ohranjenosti, z veliko pestrostjo habitatov oziroma vrst ter redke ekosisteme ter preprečiti degradacijo ekosistemov nasploh;
– pri gradnji večjih utrjenih površin zagotoviti ukrepe za zagotavljanje povečane infiltracije in/ali zadrževanja padavin.
Izhajajoč iz zgoraj navedenega so globalni cilji dolgoročnega razvoja v prostoru občine naslednji:
– skrb za ekološko ravnovesje,
– izboljšanje in varovanje okolja,
– ohranjanje poseljenosti celotnega prostora občine,
– smotrno razmeščanje dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini,
– uravnotežena namenska raba prostora,
– prostorske možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini,
– dobra infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela občine.
Površine, ki jih namenjamo oziroma opredeljujemo kot stavbna zemljišča, so s pristojno službo za varstvo narave že usklajena. Za vse ostale posege, ki jih s prostorskim planom eksplicitno ne opredeljujemo, bo pred odločitvijo o možnosti posega v prostor z navedeno službo posebej preverjena njihova sprejemljivost z vidika varovanja in ohranjanja narave.
2.5.6. Usmeritve za varovanje kulturne dediščine
Nepremična kulturna dediščina predstavlja z vidika ohranjanja kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bo aktivno vključena v urejanje prostora, ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo, primerno rabo, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.
S sistemom varstva nepremične kulturne dediščine se zagotavljajo pogoji za ohranitev lastnosti teh sestavin okolja in prostora. Del tega sistema varstva so v okviru občinskega prostorskega plana opredeljena primerna namenska raba prostora in planske usmeritve, merila ter pogoji za poseganje v prostor. V sklop ukrepov varstva nepremične kulturne dediščine lokalnega pomena sodi tudi zaščita le-teh z občinskimi odlokom, ki bo ustrezno dopolnjen in spremenjen oziroma sprejet novi odlok. Zaščita z odloki predstavlja enega od kriterijev za združevanje in porabo sredstev za sanacijo poškodovane kulturne dediščine.
Pri prostorskem načrtovanju bodo med ostalim upoštevane tudi naslednje usmeritve:
– usmerjati razvoj dejavnosti v prostoru tako, da bodo le-te ustvarjale ali ohranjale kvalitetna razmerja v krajini in da bodo prostorsko in časovno kontinuirane;
– ohranjati značilno naselbinsko, krajinsko in arhitekturno tipologijo in morfologijo.
Izhajajoč iz navedenega so globalni cilji razvoja v prostoru občine naslednji:
– izboljšanje in varovanje okolja,
– ohranjanje poseljenosti celotnega prostora občine,
– smotrno razmeščanje dejavnosti in skladen razvoj vseh območij v občini,
– uravnotežena namenska raba prostora,
– prostorske možnosti za razvoj pomembnejših naselij v občini, ki ne ogroža kulturne dediščine,
– dobra infrastrukturna opremljenost celotnega poseljenega dela občine.

Zasnove razvoja in organizacije posameznih dejavnosti v prostoru ter rabe prostora temeljijo na ciljih in usmeritvah urejanja prostora v občini ter upoštevajo sedanjo rabo in prostorske omejitve, primernost prostora za posamezne dejavnosti, potrebe poselitve in nanjo vezanih infrastrukturnih omrežij ter potrebe po zmanjšanju obstoječih konfliktnih situacij med različnimi dejavnostmi in rabami prostora.
Zasnova namenske rabe prostora v občini je prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
3.1. Kmetijska zemljišča
Na območju Občine Lenart je 6.002,9 hektarjev zemljišč, ki na podlagi njihovih naravnih lastnosti, lege, oblike in velikosti parcel sodijo med najboljša kmetijska zemljišča (1. območje kmetijskih zemljišč), to so zemljišča, ki so najprimernejša za kmetijsko dejavnost. Zaradi spreminjanja namembnosti se bo v letu 2002 njihova skupna površina zmanjšala za 35,94 hektarjev, in sicer za namene širitve ureditvenih območij naselij Lenart, Sv. Trojica, Radehova in Zavrh, za zagotavljanje prostora za izgradnjo čistilnih naprav, za opredelitev športnorekreacijskega območja izven ureditvenega območja naselja Jurovski Dol, za širitev posamične stanovanjske gradnje, za širitve kmečkih gospodarstev in za druge namene.
Namembnost najboljših kmetijskih zemljišč se je spremenila izjemoma zaradi širšega družbenega interesa, ugotovljenega v prostorskih sestavinah dolgoročnega in srednjeročnega plana občine in v skladu s pravnimi podlagami, ki dopuščajo tovrstne spremembe namembnosti.
Druga kmetijska zemljišča oziroma 2. območje kmetijskih zemljišč, ki obsegajo 3.077,6 hektarjev, so manj primerna za kmetijsko obdelavo, imajo pa pomembno vlogo pri oblikovanju kulturne krajine in krajinskega vzorca pa tudi pri izvajanju rekreacije na prostem in predstavljajo potencialni prostor za namene poselitve. S tem planom se bo površina 2. območja kmetijskih zemljišč zmanjšala za 4,91 hektarjev zaradi različnih namenov gradnje izven ureditvenih območij naselij. Spreminjanje namembnosti 2. območja kmetijskih zemljišč je mogoče le z upoštevanjem kriterijev za širjenje poselitve.
Kmetijski prostor ni le proizvodni prostor za pridobivanje hrane, temveč tudi naselitveni, rekreacijski in okoljevarstveni prostor, ki poleg tega mnogo prispeva k videzu kulturne krajine. Kot takega ga je potrebno upoštevati pri vsakem posegu v prostor in zlasti skrbeti za čim manjšo okrnjenje njegove naravne prvobitnosti. Posamezna območja kmetijskega prostora bodo namenjena sočasni rabi prostora s strani dveh ali več dejavnosti, kot npr. še rekreacija in turizem, pri čemer se te dejavnosti ne smejo izključevati oziroma ovirati druga druge.
Kmetijska zemljišča so prikazana na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
Na kmetijskih zemljiščih so možne tudi posamezne izboljšave oziroma melioracije. Agromelioracije – obnove trajnih nasadov in nižinske agromelioracije so dopustne na zemljiščih primernih leg za sadjarsko in vinogradniško proizvodnjo ter za poljedelstvo in živinorejo. Možne so na manjših kmetijskih površinah, kjer je z ustreznimi ukrepi mogoče usposobiti kmetijska zemljišča za boljšo proizvodnjo in lažjo obdelavo s planiranjem, krčenjem drevesne zarasti in grmičevja, sanacijo posameznih izvirov vode, apnenjem in založnim gnojenjem. Pri tem je treba paziti, da ne bo poškodovana ali uničena naravna ali kulturna dediščina.
Na območju občine so na kmetijskih zemljiščih dopustne tudi hidromelioracije – namakanje in osuševanje v povezavi z ustrezno ureditvijo vodotokov oziroma virov vode za namakanje ter komasacije, pri čemer bodo v prostorskih izvedbenih aktih določeni pogoji in merila za njihovo izvajanje, prav tako pa izvedeno tudi usklajevanje v prostoru s sektorji, ki so zadolženi za varovanje posameznih sestavin okolja. Pred izdelavo projektne dokumentacije za morebitno izvajanje agrarnih operacij morajo biti ustrezno upoštevane omejitve, ki izhajajo iz ciljev varstva okolja in urejanja prostora. Agrarne operacije je potrebno zasnovati in izvesti celovito in sonaravno, ne pa zgolj v minimalnem tehničnem obsegu.
Zasnova agrarnih operacij je prikazana na karti št. 3. "Zasnova agrarnih operacij in zasnova vodnogospodarskih ureditev".
3.2. Gozdovi
Po prostorskem planu je v Občini Lenart opredeljenih skupno 1.803,3 hektarjev gozdnih zemljišč oziroma gozdov. Vsi gozdovi imajo lesnoproizvodno funkcijo, na nekaterih mestih pa tudi varovalno (varovanje pred erozijo in vetrom). Ohranjali bomo trajnost gozdov v biološkem smislu in splošno koristne funkcije gozda. Opazovali in nadzorovali bomo zdravstveno stanje gozdov. Gospodarjenje z gozdovi bomo usklajevali z ohranjanjem krajinske slike.
V letu 2002 so posegi v gozd oziroma zmanjšanje obsega gozdnih zemljišč v skupni površini 0,18 ha predvideni zaradi zaokroževanja stavbnih zemljišč izven ureditvenih območij naselij.
Površine, ki jih pokrivajo gozdovi, so prikazane na karti št. 2 "Zasnova namenske rabe prostora."
3.3. Vodni viri in vodnogospodarske ureditve
3.3.1. Vodni viri
Danes se celotno območje občine oskrbuje z vodo iz sistema Mariborskega vodovoda in vodovoda iz ptujske smeri. Varovanje in zaščito obstoječih, predvidenih in potencialnih nevarovanih vodnih virov bomo še nadalje izvajali z aktivnimi in pasivnimi ukrepi. Zagotoviti je potrebno najvišjo stopnjo varovanja podtalnice tudi manjših vodnih virov in varovanje vodotokov pred onesnaženjem. Na območju vodnih virov niso dovoljeni posegi, ki bi zmanjšali izdatnost ali ogrožali neoporečnost vode, zato ima na teh območjih varstvo voda prednost pred kmetijstvom.
Zasnova vodnih virov je prikazana na karti št. 7 "Zasnova oskrbe z vodo in zasnova kanalizacijskega omrežja".
3.3.2. Vodnogospodarske ureditve
Osrednji in južni del območja občine se nahaja v poplavnem območju reke Pesnice. Obsežnejša poplavna območja so se formirala tudi ob Partinjskem potoku, Globovnici, Velki in Drvanji.
Omrežje vodotokov bomo urejali s premišljenimi in sonaravno izvajanimi regulacijami in drugimi vodnogospodarskimi ureditvami zaradi zaščite pred visokimi vodami in poplavami, s čimer bomo dosegli varovanje poselitvenih površin pred poplavami in zmanjšali poplavno ogroženost kmetijskih zemljišč.
Pri predvidenih posegih je potrebno upoštevati varovanje priobalnega zemljišča, in sicer pri vodotokih 1. reda (Pesnica) 15 m od meje vodnega zemljišča in pri vodotokih 2. reda (ostali vodotoki) 5 m od meje vodnega zemljišča (Zakon o vodah, 14. člen; Uradni list RS, št. 67/02). Ti odmiki morajo biti usklajeni s predvidenimi ureditvami strug vodotokov.
Poplavna območja so prikazana v grafičnem delu plana na površinah, ki zajemajo 100 letno povratno dobo.
Zasnova vodnogospodarskih ureditev je prikazana na karti št. 3 "Zasnova agrarnih operacij in zasnova vodnogospodarskih ureditev".
3.4. Rudnine
Na območju občine ni nahajališč kovinskih ali nekovinskih mineralnih surovin. Celotno območje občine pa je zajeto v raziskovalni prostor nafte in plina ter geotermičnega energetskega vira.
Zasnova raziskovalnega prostora nafte in plina ter geotermičnega energetskega vira je prikazana na karti št. 5 "Zasnova energetskega omrežja".
3.5. Naravna in kulturna dediščina
Naravne vrednote in nepremična kulturna dediščina obsegajo precejšen del območja občine in predstavljajo z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti, kulturne identitete in kvalitete bivalnega okolja zelo pomembno prvino. Spričo tega bodo sestavine dediščine aktivno vključene v urejanje prostora, njihovo ohranjanje, celostno oziroma integralno varstvo in primerno rabo, izboljšanje stanja, vzdrževanje in predstavitev pa bodo ena od usmeritev za druge dejavnosti v prostoru.
3.5.1. Naravna dediščina
V okviru skrbi za ohranjanje narave bo na področjih urejanja prostora in varstva okolja poleg ohranjanja biotske raznovrstnosti rastlin in živali pozornost posvečena zlasti naravnim vrednotam. Le-te so redki, dragoceni ali znameniti naravni pojavi in drugi vredni deli žive ali nežive narave, naravna območja, ekosistemi, krajina ali oblikovana narava.
Na območju občine so za zavarovanje predvideni krajinski park Kamenščak – Hrastovec, naravni rezervat jezero Komarnik, naravni spomeniki Hrastovec – ribnik (botanični in zoološki naravni spomenik), jezeri Gradišče in Pristava (zoološka naravna spomenika), Senekovičeva vrba v Zamarkovi in beli gaber Cmureška c. (hidrološka naravna spomenika). Naravovarstveno pomembna so tudi ekološko pomembna območja Žitence – Spodnji Gasteraj, Korena – Voličina, Porčič – Osek in osrednja Pesniška dolina z akumulacijskimi jezeri.
Na območjih naravne dediščine je pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov treba upoštevati smernice državnega dolgoročnega plana in naravovarstvene smernice, ki jih izdela pristojna javna strokovna služba za varstvo narave. Za vse posege v prostor občine izven območij za poselitev, še posebej pa na območja naravnih vrednot in ekološko pomembnih območij, je potrebno predhodno pridobiti naravovarstveno soglasje.
Območja naravne dediščine, ki so ogrožena zaradi neprimerne rabe, nelegalne gradnje in posledic vseh vrst onesnaževanja, bomo v prostorskih izvedbenih aktih obravnavali kot območja sanacij s podrobnejšimi ukrepi za izboljšanje stanja.
Območja varstva naravne dediščine in ohranjanja narave so prikazana na karti št. 9 "Zasnova ohranjanja narave".
3.5.2. Kulturna dediščina
Kulturna dediščina na območju občine so območja in kompleksi, grajeni ali drugače oblikovani objekti, ki se nanašajo na arheološko, profano stavbno, sakralno, memorialno in naselbinsko dediščino. Seznam območij in objektov kulturne dediščine je zajet v Strokovnih podlagah za varstvo kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Lenart, ki jih je izdelal Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor. Del kulturne dediščine je v občini že zavarovan z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov v občini Lenart v letu 1992, dopolnjen v letu 1998. Poleg zavarovanih območij in objektov kulturne dediščine je na območju občine več primerov evidentiranih in za zavarovanje predlaganih območij in objektov kulturne dediščine, razvidnih iz citiranih strokovnih podlag.
Namen varovanja območij kulturne dediščine, še posebej kulturnih in zgodovinskih spomenikov, je izboljšanje stanja in ohranjanje spomenikov, njihovo redno vzdrževanje in dostopnost. Pri izdelavi prostorske dokumentacije oziroma prostorskih aktov je potrebno upoštevati tako določila in režime varovanja iz ustreznega odloka kot tudi predlagana podrobnejša varstvena merila in režime za posamezni tip kulturne dediščine iz strokovnih podlag. Skladno z Zakonom o varstvu kulturne dediščine (Uradni list RS, št. 7/99) je potrebno v postopkih sprejemanja prostorskih izvedbenih aktov pridobiti kulturnovarstveno mnenje, prav tako je treba pri vseh posegih na območjih in objektih kulturne dediščine pridobiti ustrezne kulturnovarstvene akte.
S proračunskimi viri, sredstvi imetnikov spomenikov in drugimi viri bomo postopno sanirali ter prezentirali najpomembnejšo kulturno dediščino.
Območja varstva kulturne dediščine so prikazana na karti št. 8 "Zasnova varstva kulturne dediščine".
3.6. Območja za rekreacijo v naravnem okolja in območja za turizem
Za potrebe rekreacije bomo urejali zelene površine znotraj oziroma ob naseljih ter rekreacijo navezovali na obstoječa območja s turistično funkcijo (hotelski, izletniški, kmečki, lovski, športni, obvodni turizem). Pri tem bodo posebej upoštevane dostopnost, naravne lastnosti prostora in vrednote, kulturni in zgodovinski spomeniki ter krajinske kvalitete prostora. Rekreacijska območja bomo urejali na način, ki ne bo rušil naravnega ravnovesja v krajini.
V občini opredeljujemo ustrezna območja za šport, rekreacijo in turizem ob hotelu Črni les severno od glavne ceste G1-3, ob jezeru Gradišče in v Oseku, večje območje za šport in rekreacijo pa načrtujemo tudi južno od mesta Lenart ter jezera Radehova. Na tem mestu je predlagan oziroma zasnovan novi hipodrom za galopske dirke, ki bo v nadaljnjem načrtovanju podrobneje proučen, konkretiziran in umeščen v prostor. Pri umeščanju v prostor oziroma lokacijski konkretizaciji je treba upoštevati, da bo lociran na vzhodno stran načrtovane avtoceste, da ne bo posegal v predvideni nadomestni habitat ob avtocesti, kot je načrtovan v predlogu državnega lokacijskega načrta in da ne bo posegal v obstoječi gozdič Kamenščak. V postopek priprave izvedbenega prostorskega akta je treba vključiti pristojno službo za varstvo narave (Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor).
Če bo še naprej izkazan investicijski interes, bomo v postopku sprememb in dopolnitev tega akta s pristojnimi resorji preverili in uskladili predlagano območje za golf v Pesniški dolini severozahodno od območja gradu Hrastovec.
Posebno pozornost bomo namenili ureditvi jezer Pristava, Radehova in Gradišče. Ta jezera in jezero Komarnik, na katerem so že izvedene določene ureditve, bomo povezali. Izvedli bomo ukrepe in ureditve, ki bodo omogočali realizacijo sprehajalne poti med jezeri ter druge aktivnosti za rekreacijo v naravnem okolju. Morebitno preureditev posameznih sprehajalnih v poti za kolesarjenje ali jahanje je treba predhodno dogovoriti in uskladiti s pristojno službo za varstvo narave (Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor). Konkretne ureditve ob jezerih je treba opredeliti in načrtovati v ureditvenih načrtih in v postopek njihove priprave ustrezno vključiti Zavod RS za varstvo narave, OE Maribor.
Območja za rekreacijo v naravnem okolju so prikazana na karti št. 10 "Zasnova območij za rekreacijo v naravnem okolju", načini njihovega urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti pa so prikazani na karti št. 11 "Usmeritve za načine urejanja naselij in območij s prostorskimi izvedbenimi akti".
3.7. Sanacija naravnih virov
Stopnja onesnaženosti naravnih virov, s katero se srečujemo tudi na območju Občine Lenart, terja opredelitev naslednjih skupnih ciljev:
– preprečevati nevarnosti in nova žarišča onesnaževanja ter pri različnih dejavnostih zmanjšati tveganje za poškodbo okolja,
– ohranjati kakovost še neonesnaženih ali malo onesnaženih območij,
– izboljšati stopnjo čistosti vode predvsem reke Pesnice in zmanjšati nevarnost onesnaženja,
– varno in gospodarno ravnati z odpadki in sanirati obstoječe odlagališče pod Hrastovcem in divja odlagališča,
– zmanjšati hrup v naseljih, zlasti Lenartu, onesnaženost tal predvsem na območjih kmetijskih zemljišč v intenzivni rabi in ionizirajoča sevanja.
Zmanjšanje nevarnosti za okolje bo zagotavljano med drugim tudi z ekološko varno proizvodnjo, transportom in uporabo okolju prijaznih zaščitnih sredstev za potrebe kmetijstva, nadalje s sanacijo ostankov zaščitnih sredstev in z zbiranjem, reciklažo ter uničevanjem embalaže zaščitnih sredstev.
Za uresničitev navedenih ciljev bodo pomembne zakonska podpora, večja ekološka osveščenost, ustrezno razmeščanje dejavnosti v prostoru, podprto s celovitimi presojami vplivov posegov na okolje in upoštevanje načela "povzročitelj plača".
Ob načrtovanju rekonstrukcij in novogradenj prometnega omrežja bomo presodili tudi ekološke vplive.
Cilj sanacije zraka je izboljšati njegovo kvaliteto tako, da koncentracije škodljivih snovi nikjer v občini ne bodo presegale mejnih vrednosti, kar bomo dosegli s prehodom na primernejše vrste goriv.
Onesnaženost voda in zmanjšanje neoporečnosti zalog pitne vode v občini bomo preprečevali z ukrepi, kot so:
– gradnja kanalizacijskega omrežja in potrebnih čistilnih naprav (centralna čistilna naprava v Lenartu, čistilne naprave v Voličini, Zg. Senarski, Sv. Trojici in v Močni),
– saniranje opuščenih površinskih kopov,
– prehod na način kmetovanja, ki upošteva rabo ekološko primernejših gnojil in zaščitnih sredstev,
– zmanjšanje tveganja z ustrezno izvedbo gospodarskih in drugih objektov ter transportnih poti ali s preselitvijo rizičnih dejavnosti,
– vzpostavitev katastra posebnih odpadkov in nevarnih snovi.
Ravnanje z odpadki obsega uresničevanje ločenega zbiranja odpadkov na izvoru, ureditev rednega odvoza na celotnem območju občine in kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov. V okviru medobčinskega projekta sodeluje občina pri nadaljevanju aktivnosti za določitev lokacije regijskega centra za ravnanje z odpadki in njegovo izgradnjo.
Komunalni odpadki na območju občine se v okviru sistema za ravnanje odpadkov zbirajo, deponirajo in odvažajo ločeno glede na vrsto in materialni izvor odpadka. Odlagajo se na odlagališču komunalnih odpadkov na Pobrežju v Mestni občini Maribor.
Hrupnost bomo postopno zmanjševali z upoštevanjem meril, pogojev in ukrepov glede hrupnosti v vseh fazah prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja, zlasti pri prometnih ureditvah in lociranju hrupnejših dejavnosti v prostor ter z izvajanjem ustreznih protihrupnih ukrepov pri novogradnjah, rekonstrukcijah in sanacijah.
Za ugotavljanje in zmanjševanje onesnaženosti tal bo potrebno vzpostaviti sistem meritev, preprečevati industrijske emisije in izvajati nadzor nad rabo kemičnih snovi v kmetijstvu.
Opuščene površinske kope apnenca, gramoza, peska in gline bomo prepustili procesom naravne samosanacije; to bo storila narava s preperevanjem, zaruševanjem kamnin in zaraščanjem z lokalno vegetacijo. Posebni dodatni sanacijski ukrepi niso potrebni.
3.8. Poselitev
Zasnova poselitve teži k ohranjanju obstoječe poseljenosti celotnega občinskega prostora ter k usmerjanju gradnje predvsem v občinsko središče, v ureditvena območja naselij lokalnega pomena Sp. Voličina, Sveta Trojica in Jurovski Dol ter ureditvena območja drugih naselij v občini. V teh naseljih bomo zagotovili potrebna stavbna zemljišča, komunalno opremo in oskrbne ter storitvene dejavnosti, ki bodo služile tudi širšemu zaledju.
Pri razvoju poselitve bo med drugim upoštevano načelo optimalne izrabe že zgrajenih kapacitet prometne, energetske in komunalne infrastrukture.
Pri poseljevanju podeželja bomo ohranjali obstoječe poselitvene značilnosti, ki jih pogojujejo prirodne razmere in značilen sistem izrabe zemljišč: razvejane obcestne vasi oziroma suburbana naselja v dolinskem svetu in zaselki ter razpršeno razmeščene kmetije. Naselja, za katera niso opredeljena ureditvena območja in prostorsko predstavljajo zaselke ali gručasto razporejene zgradbe, bomo razvijali v povezavi z agrarno funkcijo, saj leže v pretežno agrarnem območju, kjer bi z uvajanjem nekompatibilnih dejavnosti dosegli nezaželene posledice drobljenja posesti in konflikte med obstoječimi tradicionalnimi strukturami in novimi urbanimi tvorbami.
S prostorskimi ukrepi bomo prispevali, da bodo tudi manjša naselja in območja s pretežno kmetijsko dejavnostjo pridobila nove razvojne možnosti in kakovosti (infrastrukturna opremljenost). Oblikovno bomo vsa naselja razvijali po urbanističnem konceptu, ki bo upošteval zasnovo naselbinskega jedra in krajinske značilnosti.
Ohranjali bomo razpršeno poselitev, ki omogoča izrabo prirodnih danosti za kmetijstvo, gozdarstvo in spremljajoče dejavnosti, z novogradnjami pa ne bomo spreminjali značilnega krajinskega vzorca.
Pri ureditvi kmetijskih zemljišč, ki spadajo k posameznim kmetijam, je potrebno zagotoviti možnosti za nadomestno oziroma dodatno gradnjo stanovanjskih in gospodarskih ter pomožnih objektov za potrebe zaokrožitve dejavnosti na kmetiji, pa tudi za dopolnilno dejavnost.
Pri širitvi območij za poselitev bomo upoštevali kriterije ter merila in pogoje, ki jih določajo zakoni in prostorske sestavine planskih aktov države.
Prostor bomo urejali na način, ki bo ob upoštevanju razvojnih teženj in sprememb v osnovi ohranjal prvotno zasnovo poselitve in izrabe tal. Pri tem bo izhodišče uvrščenost območja občine glede identitete prostora v t.i. slovenjegoriško arhitekturno regijo, za katero so značilna razložena naselja.
Urejanje prostora bo v veliki meri usmerjeno tudi v saniranje in preprečevanje nelegalne gradnje.
Podrobno bodo načini urejanja in pogoji ter kriteriji za poseganje v podeželski prostor opredeljeni v ustreznih prostorskih izvedbenih aktih.
Načini urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti so prikazani v karti št. 11 “Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti”.
3.8.1. Funkcije naselij v omrežju naselij
Omrežje naselij v občini izhaja iz osnovnega koncepta poselitve, ki predvideva policentrični razvoj urbanih središč in v njih približno enakomerni osnovni komunalni standard.
Mesto Lenart je po klasifikaciji glede na oskrbne in storitvene dejavnosti opredeljeno kot središče občinskega pomena, je pa tudi najpomembnejše zaposlitveno središče v občini. Svojo tovrstno vlogo bo okrepilo z izpopolnjevanjem in širjenjem osnovnih (bivanje, proizvodnja), predvsem pa terciarnih in kvartarnih dejavnosti (trgovina, kultura, izobraževanje, uprava, zdravstvo...).
Status pomembnejšega lokalnega središča imajo naselja Spodnja Voličina, Sveta Trojica in Jurovski Dol. V teh naseljih načrtujemo večje širitve za posamezne vrste urbanih dejavnosti. V njih bomo poleg bivalnih spodbujali tudi proizvodne, oskrbne in storitvene dejavnosti. Ustvarjali bomo kvalitetne bivalne pogoje z ustreznim komunalnim standardom ter zagotavljali površine za proizvodne dejavnosti (manjši proizvodni obrati, obrt, različne vrste proizvodnih in neproizvodnih storitev) z namenom zagotoviti določena delovna mesta, ki naj preprečijo praznjenje podeželskega (pretežno agrarnega) prostora, katerega središče so navedena naselja.
Osnovne oskrbne in storitvene dejavnosti bomo spodbujali tudi v lokalnih središčih Zavrh, Močna, Radehova, Lormanje in Sp. Porčič, ki pa bodo ohranila pretežno agrarni značaj, a na kakovostno višjem nivoju (povečanje stopnje komunalne opremljenosti in prometne dostopnosti).
V ostalih naseljih bomo vzpodbujali dejavnosti, ki dosegajo le lokalni nivo, in sicer z namenom, da se ohrani značilnost podeželskih krajev. Tudi ta naselja bodo ohranila pretežno agrarni značaj, prizadevali pa si bomo za boljšo komunalno opremljenost in prometno dostopnost.
Omrežje centralnih naselij, njihova vloga v tem omrežju in velikost je prikazana na karti št. 1 "Zasnova funkcij naselij v omrežju naselij".
3.8.2. Ureditvena območja naselij, razpršena poselitev in razpršena gradnja
Ureditvena območja naselij so prostorske enote planskega značaja, kamor v skladu z zasnovo policentrične poselitve usmerjamo stanovanjsko in vse druge vrste gradenj. Namen prostorskega zaokroževanja naselij je v prvi vrsti omogočanje racionalnih komunalnih in ostalih infrastrukturnih ureditev, ustvarjanje ustreznega oskrbnega sistema in ohranjanje najboljših kmetijskih zemljišč.
Na območju Občine Lenart imajo opredeljeno ureditveno območje naslednja naselja: Lenart, Sveta Trojica, Sp. Voličina, Jurovski Dol, Močna, Radehova, Sp. Porčič, Lormanje, Zavrh, Selce, Dolge Njive, Strma Gora, Šetarova, Gočova, Sp. in Zg. Senarska, prikazana pa so v kartografski dokumentaciji k planu na DKN v merilu 1: 5000.
Poleg ureditvenih območij naselij so v občini opredeljena še druga ureditvena območja za poselitev: športno-rekreacijsko in turistično območje ob hotelu Črni les, športno-rekreacijsko in turistično območje ob jezeru Gradišče, športno-rekreacijsko in turistično območje v Oseku, športno-rekreacijsko območje ob naselju Jurovski Dol in komunalno območje pri Zg. Senarski.
Vsa zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in večine drugih ureditvenih območij so stavbna zemljišča, razen tistih, ki po zakonu niso stavbna zemljišča, kot so proste zelene površine, vodne površine, površine za rekreacijo na prostem ipd. Stavbna zemljišča na območju naselij bomo urejali skladno z razvojem naselij za potrebe gospodarstva, stanovanjske in druge gradnje.
Za širitev ureditvenih območij naselij bomo, kjer bo to mogoče, uporabili manj pomembne kmetijske ali gozdne površine in le izjemoma najboljša kmetijska zemljišča. Prvenstveno pa velja kriterij, da se za prostorski razvoj najprej uporabijo še proste površine znotraj ureditvenih območij naselij.
Za območja, ki imajo identitetni vzorec razpršene poselitve v obliki razpršenih in razloženih naselij, se ureditvena območja ne določijo – ohrani se avtohtona oblika poselitve.
Na območjih obstoječe razpršene gradnje bo gradnja možna le z namenom sanacije in oblikovanja zaselkov, nastalih s funkcionalnim in morfološkim zgoščevanjem ter zaokrožanjem in za potrebe, kot jih dopušča veljavna zakonodaja. Nova razpršena gradnja ni dovoljena, razen v povezavi z obdelavo določenega obsega kmetijskih zemljišč za potrebe kmetijstva in za potrebe dopolnilnih dejavnosti kmetij v skladu z določili dolgoročnega plana države.
3.8.3. Stavbna zemljišča
Občinska politika na področju stavbnih zemljišč bo usmerjena v zagotavljanje racionalne rabe zemljišč, v racionalno gradnjo na komunalno ustrezno opremljenih zemljiščih in v preprečevanje stihijske gradnje v prostoru.
Stavbna zemljišča so zemljiške parcele, ki ležijo na območju, ki je s tem prostorskim planom občine namenjeno za graditev objektov (na njih objekti že zgrajeni ali pa šele bodo). Stavbna zemljišča so prikazana v kartografski dokumentaciji k planu v merilu 1: 5000 kot stavbna zemljišča znotraj ureditvenih območij naselij in drugih ureditvenih območij za poselitev ter stavbna zemljišča na območju razpršene gradnje oziroma poselitve. Znotraj navedenih ureditvenih območij so vsa zemljišča opredeljena kot stavbna razen zemljišč, ki niso stavbna že po samem zakonu (npr. vodna zemljišča).
Za stavbna zemljišča po tem planu se štejejo tudi tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, ki izpolnjujejo vsaj enega od naslednjih pogojev:
– za graditev objekta je bilo izdano gradbeno dovoljenje oziroma enotno dovoljenje za graditev;
– na zemljišču stoji objekt, zgrajen pred letom 1967.
Stavbna zemljišča so tudi zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih so zgrajeni infrastrukturni objekti ali naprave.
Zemljišča, na katerih so zgrajeni objekti brez predpisanih dovoljenj, niso stavbna zemljišča.
Skupna površina stavbnih zemljišč v občini je 897,6 ha in se bo s tem planom povečala za 41,03 ha.
3.8.4. Urbanistična zasnova mesta Lenart
3.8.4.1. Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja na obravnavanem območju in merila za doseganje teh ciljev
Pri urbanističnem urejanju občinskega središča bomo sledili naslednjim ciljem:
– razvoj naselja bomo prilagodili krajevnim potrebam in potrebam širše skupnosti,
– varovanju dobrin splošnega pomena bomo dajali prednost pred urbanističnim urejanjem naselij; sočasno z urbanističnim urejanjem naselja bomo skrbeli za varovanje dobrin splošnega pomena,
– urejanje naselja bomo prilagodili prirodnim pogojem in krajinsko-ekološkim razmeram pokrajine,
– urbanističnem konceptu bomo stremeli za funkcionalen, human in estetski tloris, ki bo prilagojen merilu in potrebam človeka in krajine,
– razrešiti bo potrebno probleme glede prometnega režima in omrežja, novih stanovanjskih in proizvodnih območij, komunalnega omrežja ter določiti merila za enotno urbanistično oblikovanje novogradenj,
– določiti bo potrebno ukrepe in kriterije za ureditev naselja v estetskem smislu,
– pri urejanju in sanaciji jedra naselja bodo upoštevane zahteve varstva stavbne in naselbinske dediščine.
Za dosego teh ciljev bomo uredili in izpopolnili sistem financiranja infrastrukture in objektov družbenega standarda, pravočasno pridobivali in urejali stavbna zemljišča ter skrbeli za ustrezno urbanistično dokumentacijo oziroma prostorske izvedbene akte.
Posebej izpostavljamo spremljanje izvajanja urbanistične zasnove in ustrezno izvajanje prostorskih odločitev, vlogo upravnih organov v občini in delovanje službe, ki skrbi za stavbna zemljišča in z njimi gospodari.
3.8.4.2. Usmeritve za razvoj dejavnosti
Osnovni interesi in cilji dolgoročnega razvoja dejavnosti v mestu Lenart so v vzpostavitvi uravnovešenih razmerij med razvojnimi cilji posameznih dejavnosti, njihovim razvojem in ohranjanjem, ter razvojem bivalnih kvalitet, posebno stanovanjskega okolja. Razvoj proizvajalnih kapacitet ne sme mimo razvoja in skrbi za ekološko ravnotežje.
Prostorski razvoj Lenarta bo vključeval zastavljene prostorske opredelitve glede širjenja naselja in dinamike izgradnje objektov družbenega standarda in infrastrukture.
Naselje je občinsko središče in ima vse funkcije, ki naselju tega ranga tudi pripadajo. Je edino večje zaposlitveno središče v občini; predvidevamo, da se bo obseg dnevnih migracij povečeval v skladu z rastjo števila razpoložljivih delovnih mest.
Naselje Lenart bomo načrtovali in izgrajevali kot enotni naselbinski organizem ob možnem varovanju najboljših kmetijskih zemljišč.
Poleg tega bomo zaradi racionalne izrabe infrastrukturnih objektov in naprav naselje razvijali kot zaključeno prostorsko enoto, kjer je to le mogoče in kjer ne bomo posegali v najboljša kmetijska območja več, kot je za razvoj naselja nujno potrebno oziroma kjer naravni pogoji konfiguracije terena to ne dovoljujejo. V principu bomo za širitev urbanih površin uporabili slabša zemljišča.
Meja ureditvenega območja naselja bo formirana tako, da bo z zaokroženostjo preprečila »žepe« kmetijskih zemljišč, kjer bi zaradi sanitarno-tehničnih razlogov obstojala omejena raba kmetijskih zemljišč.
Osnovno prometno povezavo naselja zagotavlja cesta Maribor – Gornja Radgona skozi center naselja oziroma predvidena njena preložitev severno od obstoječe ceste; s preložitvijo glavne smeri bo obstoječa glavna cesta iste smeri ostala osnovna interna prometnica naselja, na katero se navezujejo sekundarne ceste Ptuj – Lenart in Lenart – Cmurek.
Terciarno cestno omrežje predstavljajo vse zbirne prometnice naselja, na katere se navezujejo stanovanjske in servisne ceste posameznih stanovanjskih, proizvodnih in drugih con različne namembnosti.
Cona centralnih dejavnosti je v naselju že formirana ter jo bomo v naslednjem obdobju oziroma prioritetno izgrajevali s centralnimi dejavnostmi.
Na to cono se navezujejo že obstoječa cona stanovanjske blokovne gradnje in novo predvidena cona kompleksne stanovanjsko – poslovne gradnje zahodno od ceste Lenart – Cmurek in severno od zdravstvenega doma Lenart.
Individualno stanovanjsko gradnjo bomo izvajali na robovih naselij in že začetih urbanih površinah na severovzhodnem delu gričevnatega dela ob cesti proti Ptuju; v tem delu predvidevamo širitev naselja za stanovanjsko gradnjo. Dodatne širitve predvidevamo še vzhodno od stanovanjske soseske Lenart – jugozahod. V tem delu je načrtovana individualna stanovanjska gradnja z manjšimi objekti. Merila in pogoji zanjo bodo zaradi bližine kulturnega spomenika Radehova – Kapela sv. Marije natančno opredeljeni in usklajeni s pristojno službo za varstvo kulturne dediščine v fazi izdelave izvedbenega prostorskega akta.
V sklopu urbanih površin je tudi rekreacijska površina – osrednji športni park z obstoječim igriščem ob cesti Maribor – Lenart na Poleni ter športne površine severno od te ceste v vzhodnem delu naselja.
Urbano zelenje bo v sklopu raznih namembnosti con realizirano predvsem ob cestnih povezavah in med posameznimi conami kot vmesni tampon (stanovanje – pokopališče, stanovanje – obrt, stanovanje – industrija).
Industrijske oziroma proizvodne in obrtne cone so locirane v vzhodnem delu naselja in prostorsko ločeno tako, da v osnovi ni konfliktnih situacij med bivalnimi in proizvodnimi površinami.
Zelenje za potrebe rekreacije v naravnem okolju bo urejeno v sklopu obstoječih gozdov na robu naselja, ki ga bo potrebno urejati kot parkovno gozdne površine.
3.8.4.3. Podrobnejša zasnova dolgoročnega razvoja na ureditvenem območju naselja Lenart
a) Zasnova razporeditve stanovanj
Iz karte zasnove namenske rabe površin v ureditvenem območju naselja je razvidna razporeditev bodoče graditve stanovanj in situacija obstoječih stanovanjskih con. Stanovanja oziroma stanovanjska gradnja je zaradi porušenja sistemov financiranja doživela precejšnje strukturne spremembe. Dolgoročno jo bomo sicer nadaljevali v dveh oblikah: v obliki blokovne gradnje gostote ca. 120 in več prebivalcev na hektar ter individualne oziroma družinske gradnje pretežno gostote ca. 60 prebivalcev na hektar.
Za blokovno stanovanjsko gradnjo bomo rezervirali ugodnejše terene na severnem delu naselja v nadaljevanju že izgrajenih stanovanjskih oziroma pretežno stanovanjskih con. Ostale površine za stanovanja so namenjene različnim oblikam in vrstam individualne pozidave.
Zaradi zaostrenih gospodarskih in ekoloških pogojev varovanja bivalnega in naravnega okolja bo potrebno v večji meri kot doslej izvajati organizirano stanovanjsko gradnjo z namenom združevanja sredstev za enotno, kvalitetno in učinkovito komunalno opremljanje stanovanjskih con ter za odpravljanje manjka komunalne opreme naselij iz dosedanjega razvoja.
b) Razporeditev centralnih dejavnosti
Že formirani centralni del naselja severno in južno ob glavni cesti Lenart – Gornja Radgona služi oskrbi prebivalstva v naselju in oskrbi celotne občine, predvsem za zadovoljevanje potreb oskrbe na višji oskrbni stopnji (zdravstvene, upravne, izobraževalne ipd. funkcije). Povečanje kapacitet in predvsem kvaliteto oskrbo bomo razvili s prestrukturiranjem obstoječih lokalov in gradnjo novih v okviru centralne cone naselja. Samo oskrbo stanovalcev stanovanjskih con pa bomo reševali v okviru nove stanovanjske cone na severnem delu ter v obrtno-stanovanjski coni vzhodno od Partizanske ceste. Za oskrbo bodo objekti zgrajeni v skladu z dejanskimi potrebami po oskrbi in etapno ter primerno oblikovani.
Družbene dejavnosti naselja so prav tako locirane v sklopu centralne cone naselja Lenart. Z nadaljnjim razvojem naselja in številom prebivalstva bo potrebno zagotavljati razvoj tudi teh funkcij.
Storitvene dejavnosti višjega in srednjega nivoja so locirane praviloma v centralnem delu naselja in obrtni coni ter v sklopu stanovanjskih con družinske gradnje za nehrupne dejavnosti.
c) Proizvodne dejavnosti
Že načete industrijske cone bomo dopolnili z novimi dejavnostmi in jih komunalno dopolnili v smislu veljavnih zakonov o varovanju okolja. Glede na ekološke probleme, razvojne potrebe drugih dejavnosti (centralnih, stanovanjske gradnje) ali tehnološkega dopolnjevanja zagotavljamo prostor za proizvodne dejavnosti:
– v industrijski oziroma proizvodni coni južno od ceste Lenart – Radgona vzhodno od reke Velka,
– v industrijski oziroma proizvodni coni med reko Velka in obstoječo obrtno cono,
– v obrtni coni v vzhodnem delu naselja med stanovanjsko in industrijsko cono,
– v obrtno – stanovanjski coni vzhodno od Partizanske ceste.
Perspektivna območja za proizvodne dejavnosti so v podaljšku obstoječe obrtne cone južno od glavne ceste ter severno od glavne ceste nasproti obstoječe industrijske cone v vzhodnem delu naselja.
Smotrno zasedanje novih površin v proizvodnih conah bomo dosegli z naslednjimi ukrepi:
– racionalno rabo prostora na obstoječih lokacijah, z ustreznim prestrukturiranjem dejavnosti in smotrno uporabo obstoječih proizvodnih objektov,
– s povezovanjem gospodarskih subjektov pri skupnem izkoriščanju prostora za iste funkcije (toplotno ogrevanje, skupni prostori in naprave v infrastrukturi, itd.).
d) Infrastrukturni objekti in naprave
Za potrebe nadaljnjega razvoja naselja Lenart bo potrebno v dolgoročnem obdobju zgraditi nadaljnjo energetsko osnovo, in sicer prestaviti oziroma kablirati daljnovod, ki poteka preko območja predvidene stanovanjsko-poslovne cone zahodno od Partizanske ceste, obstoječe 10 kV daljnovode preurediti za napetost 20 kV, zgraditi oziroma razširiti kabelski razvod v naselju in zgraditi trafo postaje za zagotavljanje potrebne napetosti v omrežju v novih conah.
Poleg že zgrajene čistilne naprave ob Globovnici, ki absorbira odpadne vode iz zahodnega dela naselja, bomo za vzhodni del naselja zgradili novo centralno čistilno napravo zahodno od reke Velke.
Prometna obvoznica naselja oziroma razbremenilna cesta bo izvedena v severnem delu naselja nad pokopališčem, s čimer bo bistveno razbremenjena centralna cona naselja.
e) Rekreacija
Pretežne potrebe po rekreacijskih površinah za starostno skupino do 12 let in starejših oseb bo potrebno rešiti v stanovanjskih območjih; ostale potrebe pa v površinah izven ureditvenega območja naselja oziroma v coni rekreacije. Za potrebe naselbinskega prebivalstva bo potrebno kot parkovne gozdove urediti in opremiti okoliške gozdove.
f) Ureditve prostora za obrambo in zaščito
V skladu z zakonskimi predpisi in odloki, ki urejajo obrambo oziroma zaščito prebivalstva, bomo izvajali ukrepe za zagotavljanje zavarovanja prebivalstva in dobrin v stanovanjskih in proizvodnih conah.
Podrobneje so odločitve v zvezi z urejanjem občinskega središča prikazane na kartah urbanistične zasnove Lenarta v merilu 1: 5000 v kartografskem delu plana.
3.9. Prometno omrežje
Osnovni cilj razvoja prometa v občini je izgrajevanje optimalne prometne mreže in čim boljša vključenost v državni prometni sistem ter povezanost le-tega z mednarodnim prometnim sistemom. Razvoj prometa in prometnega omrežja bo usmerjen v raznovrstnost in multifunkcionalnost.
3.9.1. Cestno omrežje
Cestno infrastrukturo Občine Lenart tvorijo kategorizirana državna cesta – glavna cesta 1. reda GI-3 Pesnica – Lenart – Murska Sobota in kategorizirane državne in občinske ceste: regionalna cesta 1. reda RI-229 Lenart – Ptuj, regionalni cesti 2. reda RII-433 Lenart – Trate in RII-439 Lenart – Cerkvenjak, lokalne ceste in javne poti ter nekategorizirane ceste oziroma ceste, ki v prostoru nimajo povezovalne funkcije.
Višinsko neproblematičen ravninski in gričevnat teren je pogojeval dobro razvejano cestno omrežje, vendar je predvsem v vzhodnem delu občine z vidika prometno-tehničnih elementov nepopolno. Zato bomo aktivnosti na področju cestnega prometa usmerjali v izboljšanje propustnosti posameznih prometnih smeri in izboljšanje kvalitete prometnega omrežja. Skrbeli bomo, da bodo odročnejši kraji na zadovoljiv način povezani z urbanimi in zaposlitvenimi središči.
Z urejanjem regionalnih in lokalnih cest bomo prvenstveno zagotavljali kvalitetnejšo povezavo med središči in drugimi naselji v skladu z zasnovo poselitve.
Potrebno bo rekonstruirati in zgraditi na novo več odsekov gozdnih in drugih nekategoriziranih cest, ki služijo kot dostopne ceste do stanovanjskih hiš in zlasti odročnejših kmetij. Za gozdne ceste in dovozne poti bo ob upravljavcu potrebno opredeliti tudi način njihovega vzdrževanja.
Preko območja občine je predviden del avtoceste povezave na kraku Prekmurje, ki se v občini deli na dva odseka, in sicer odsek Maribor – Lenart (le-ta poteka od občinske meje z občino Pesnica do Partinjskega potoka) in odsek Lenart – Cogetinci (le-ta poteka od Partinjskega potoka južno mimo mesta Lenart proti Senarski do občinske meje z občino Cerkvenjak). Sestavni del avtocestnega omrežja, ki poteka preko območja občine, sta tudi dva priključka na avtocesto (zahodno od Lenarta in pri Sp. Senarski) ter priključna cesta Lenarta v severnem delu naselja (severno nad pokopališčem).
Zasnova cestnega omrežja je prikazana na karti št. 4 z naslovom "Zasnova prometnega omrežja".
3.9.2. Omrežje kolesarskih povezav
Koridor državne kolesarske povezave poteka vzporedno z glavno cesto GI-3. Za potrebe kolesarskega prometa in kolesarske rekreacije bomo sodelovali pri izgradnji državnega omrežja kolesarskih povezav in uredili lokalne poti za kolesarje. Navezali jih bomo na predvideno omrežje kolesarskih povezav v sosednjih občinah. V ta namen bomo sprovedli aktivnosti za izdelavo dokumentacije, ki bo opredelila lego kolesarskih povezav, prometno tehnične standarde za njihovo izvedbo in opredelila vključenost kolesarske infrastrukture v turistične in rekreacijske dejavnosti ter prostorske ureditve na območju občine.
Vzpostavljanje kolesarskih povezav bo praviloma zasnovano na načelu ločevanja kolesarskega prometa od prometa z motornimi vozili.
3.9.3. Omrežje zračnega prometa
Preko območja občine potekajo zračne poti, celotno območje občine pa se nahaja v »nadzorovani coni CTR« letališča Maribor, »terminalni kontrolni coni – Maribor TMA« in »kontrolni coni CTA – Mura 1«.
Pri načrtovanju posegov v prostor je treba upoštevati, da se za ovire za zračni promet štejejo:
– med ovire v coni letališča se štejejo objekti, instalacije, naprave, drevje in zvišanje okoliškega terena, kakor tudi poglobitve terena za ceste, kanale ipd.;
– za ovire zunaj cone letališča štejejo:
– v krogu s polmerom 10 km od referenčne točke letališča: objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 100 m ali višje kot 30 m, pa se nahajajo na terenu, ki je več kot 100 m višji od referenčne točke letališča;
– izven kroga s polmerom 10 km od referenčne točke letališča: objekti, instalacije in naprave, ki so višje kot 30 m in ki stojijo na naravnih ali umetnih vzpetinah, če se vzpetine dvigajo iz okoliške pokrajine za več kot 100 m;
– vsi objekti, instalacije in naprave, ki segajo več kot 100 m od tal, ter daljnovodi, žičnice in podobni objekti, ki so napeti nad dolinami in soteskami po dolžini več kot 75 m;
– za ovire pod zračnimi potmi štejejo tudi objekti in naprave zunaj naselij, ki so višji od okoliškega terena za najmanj 25 m, če se nahajajo znotraj varovanih pasov posameznih cest, železniških prog, visokonapetostnih vodov in podobno.
Zato je potrebno pri graditvi, postavljanju in zaznamovanju objektov, ki utegnejo s svojo višino vplivati na varnost zračnega prometa, za take objekte predhodno pridobiti ustrezno soglasje Ministrstva za promet, Uprave RS za civilno letalstvo.
3.10. Zveze
3.10.1. Telekomunikacijsko omrežje
Na tem področju bomo sledili sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. Poštne in telekomunikacijske zmogljivosti bodo razširjene in modernizirane. Preko območja občine poteka na relaciji Maribor – Murska Sobota medkrajevni optični kabel in nekateri drugi optični telekomunikacijski kabli.
Preostalo območje občine je pretežno pokrito s prostozračnim telekomunikacijskim omrežjem.
Nadzemno kabelsko omrežje na območju občine bo grajeno v omejenem obsegu, nadzemne telekomunikacijske linije z golimi vodniki pa bodo v celoti opuščene in odstranjene. Razširjeno bo naročniško telefonsko omrežje in skladno s tem povečana zmogljivost telefonskih central.
Kot determinanta prostorskega urejanja se s planom varujejo obstoječi in predvideni telekomunikacijski koridorji.
Na območju občine bo zagotovljeno racionalno mobilno telekomunikacijsko omrežje. Sestavljajo ga posamezni objekti in naprave mobilne telefonije, ki z vso pripadajočo komunalno infrastrukturo predstavljajo objekte državnega pomena.
Pri umeščanju objektov mobilne telefonije v prostor Občine Lenart bodo upoštevane naslednje usmeritve:
– objekti in naprave mobilne telefonije bodo usmerjani na lokacije, kjer bodo vplivi na zdravje ljudi, naravo, okolje in kulturno dediščino minimizirani;
– objekti in naprave mobilne telefonije bodo usmerjani na območja obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav oziroma na manj kvalitetna kmetijska zemljišča, če je to mogoče, v naseljih pa na območja, namenjena industrijski in poslovni dejavnosti;
– objektov in naprav mobilne telefonije ne bomo locirali v območja predvidenih naravnih vrednot ali na ekološko pomembna območja, razen v izjemnih, posebej utemeljenih primerih in na način, ki ne spreminja lastnosti, zaradi katerih je območje pridobilo navedeni status;
– objektov in naprav mobilne telefonije ne bomo locirali v območja kulturne dediščine, razen v izjemnih, posebej utemeljenih primerih in po postopkih, ki jih določajo predpisi o varstvu kulturne dediščine;
– oblikovanje objektov mobilne telefonije mora biti čimbolj prilagojeno prevladujoči urbani in krajinski tipiki ter naravnim danostim prostora.
Zasnova telekomunikacijskega omrežja je prikazana na karti št. 6 " Zasnova omrežja zvez".
3.10.2. Poštno omrežje
Na področju razvoja poštnega omrežja bomo sledili sodobnim tehnično tehnološkim in organizacijskim tokovom. Poštne zmogljivosti bodo ustrezno razširjene in modernizirane.
Zasnova poštnega omrežja je prikazana na karti št. 6 “Zasnova omrežja zvez”.
3.11. Energetsko omrežje
Energetska preskrba Občine Lenart bo v prihodnje temeljila na dveh, dolgoročno pa na treh energetskih sistemih: elektroenergetskem in komplementarnem (premog, naftni derivati, ostalo), dolgoročno se jim bo pridružil še plin, v kolikor bo zgrajena načrtovana veja iz zahodne smeri do Lenarta. Te sisteme bomo obravnavali kot celoto in uravnotežili njihov medsebojno pogojeni razvoj. Posebna pozornost bo posvečena ekološkim vidikom uporabe tega ali onega energenta, racionalizaciji porabe energije in uvajanju alternativnih virov energije. Izgradnjo stanovanjskih, gospodarskih in infrastrukturnih objektov bomo spremljali s hkratno izgradnjo ustreznega energetskega omrežja.
3.11.1. Elektroenergetsko omrežje
Razvoj elektroenergetskega omrežja na območju občine bo usmerjen v dograjevanje in obnavljanje obstoječih proizvodnih in distribucijskih kapacitet. Elektrogospodarska javna podjetja bodo skrbela za večjo razvejanost električnega omrežja in zagotavljanje enakih napetostnih razmer na celotnem območju občine.
Preko območja občine poteka objekt za prenos električne energije – daljnovod DV 2x110 kV od RTP Maribor do RTP Lenart. Drugi obstoječi elektroenergetski objekti so transformatorske postaje 20/0,4 kV ter srednjenapetostno omrežje in pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Srednjenapetostno omrežje je z električno energijo napajano iz razdelilnih transformatorskih postaj Lenart, Radenci in Sladki vrh. Srednjenapetostno in nizkonapetostno omrežje je nadzemne in podzemne izvedbe, pri tem pa bo tudi v bodoče gradnja v strnjenih urbanih območjih podzemne, izven naselij pa nadzemne izvedbe.
V naslednjih letih je predvidena gradnja 2x110 kV daljnovoda RTP 110/20 kV Lenart – RTP 110/20 kV Radenci. Postopno bo dograjena mreža transformatorskih postaj (predvidenih je 14 novih transformatorskih postaj), 20 kV priključni daljnovodi oziroma kablovodi ter pripadajoče nizkonapetostno omrežje. Planiranje novih transformatorskih postaj in pripadajočega omrežja bo odvisno od povečanja obremenitev ter nastanka potreb zaradi pojava slabih napetostnih razmer pri odjemalcih, priključenih na obstoječe elektroenergetske vode in objekte. Pred izdelavo prostorskih izvedbenih aktov za urejanje posameznih območij graditve je potrebno pridobiti pogoje upravljavca elektroenergetskega omrežja.
Elektroenergetsko omrežje je prikazano na karti št. 5 "Zasnova energetskega omrežja".
3.11.2. Plinovodno omrežje
Na območju občine ni obstoječega plinovodnega omrežja, vendar je možna izgradnja sistemov za individualno ogrevanje na utekočinjeni naftni plin preko vgrajenega hišnega kontejnerja, in sicer za posamično zgradbo ali skupino zgradb.
Dolgoročno je od plinovoda Ceršak – Rogatec predvidena izgradnja odcepa za Lenart.
Navedena plinovodna povezava je prikazana na karti št. 5 "Zasnova energetskega omrežja".
3.12. Oskrba z vodo in ravnanje z odplakami
3.12.1. Oskrba z vodo
Na področju vodooskrbe je osnovna usmeritev zagotavljanje zadostnih količin kakovostne pitne in tehnološke vode na celotnem območju občine. Območja, kjer vodooskrba ni urejena, bomo prednostno opremljali z novim vodovodnim omrežjem.
Strategija razvoja oskrbe z vodo je zastavljena v naslednjih smereh:
– zmanjšati izgube v vodovodnem sistemu,
– optimalno izkoristiti obstoječe vodne vire v občini,
– sodelovati pri izgradnji novih črpalnih in vodohranbenih kapacitet za napajanje sistema Mariborskega vodovoda in vodovoda iz smeri Ptuja (t.j. sodelovati pri izvajanju programa optimalne izrabe vodooskrbnega sistema in programa zagotavljanja vodnih virov za sisteme vodovoda).
Urediti bo potrebno upravljanje z lokalnimi vodovodi, za kar je potrebno predhodno ugotoviti njihovo stanje, urediti tehnično in ostalo dokumentacijo, izdelati in izvesti sanacijske programe ter opredeliti ustreznega upravljavca.
Na območju občine potekajo vodovodi, ki oskrbujejo večji del občine s pitno vodo iz vodooskrbnega sistema Mariborskega vodovoda. Južni deli občine se oskrbujejo z vodo iz vodovodnega sistema Ptuja. Izgradnja novih cevovodov, distribucijskega omrežja, vodohranov, prečrpalnic in razbremenilnikov bo potekala usklajeno s stanovanjsko, infrastrukturno, gospodarsko in ostalo gradnjo ter v soodvisnosti od povečanja razpoložljivih črpalnih kapacitet.
Tudi v bodoče bomo prioritetno urejali lokalno vodooskrbo in vzdrževali ter obnavljali obstoječi vodovodni sistem.
Izvajali bomo ukrepe za zmanjšanje izgub vode iz omrežja, nadalje za varčevanje s pitno vodo, za vzdrževanje hidrantne mreže za potrebe požarne varnosti in za modernizacijo vodovodnega sistema.
Izgradnja vodovodnih objektov, vodov in naprav, ki niso opredeljeni v tem planskem aktu, je predmet podrobnejšega sektorskega načrtovanja za področje oskrbe z vodo.
Vodovodno omrežje je prikazano na karti št. 7 "Zasnova oskrbe z vodo in zasnova kanalizacijskega omrežja".
3.12.2. Ravnanje z odplakami
Zlasti za zaščito voda potokov v občini je potrebno urediti odvajanje in čiščenje odpadnih voda na skupnih čistilnih napravah. Večjo načrtujemo za vzhodni del naselja Lenart zahodno ob reki Velka, manjše pa za naselja Močna, Sp. Voličina, Radehova, Sveta Trojica, Zg. Senarska in Jurovski Dol. Zaradi lokacije v naravovarstveno vrednem območju v Pesniški dolini, predvidenem za zavarovanje, je treba pri pripravi projektne dokumentacije za čistilno napravo v Močni upoštevati še posebne pogoje, med njimi tudi obvezno pridobitev naravovarstvenih smernic oziroma pogojev pred pričetkom priprave dokumentacije ter soglasja na izdelano dokumentacijo.
Na območju občine je zgrajena kanalizacija le delno. Pripravljene so tudi zasnove izgradnje javne kanalizacije v ostalih pomembnejših naseljih.
Omrežje predvidenih primarnih zbiralnikov in čistilnih naprav je opredeljeno na karti št. 7 "Zasnova oskrbe z vodo in zasnova kanalizacijskega omrežja".
3.13. Zaščita in reševanje
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v občini obsega varstvo ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine in okolja. Naravne nesreče so poplava, potres, zemeljski plaz in izrazite vremenske ter druge neprilike, druge nesreče pa velike nesreče v prometu, razne ekološke nesreče, vojna ipd. Občina sodi med srednje ogrožene občine od naravnih in drugih hudih nesreč. Naravne in druge nesreče, ki jih je tu mogoče pričakovati, so zlasti: učinki hudournikov in neurij, veliki požari, žled in snegolom, nesreče pri prevozu nevarnih snovi, večje prometne nesreče, posledice potresa in vojnega delovanja. Pri poseganju v prostor je potrebno poskrbeti, da se omenjene nevarnosti in tveganja zanje ne bodo povečevala, temveč zmanjševala.
V občini je manjšim plazovom izpostavljeno celotno področje. V zvezi s tem je pomembna usmeritev, da je nujno in tudi najbolj racionalno vlagati v preventivno ukrepanje in v vzdrževanje obstoječih protierozijskih objektov. Celoviti pristop k urejanju erozijskih območij temelji na preventivnem ukrepanju in ustreznem usmerjanju namenske rabe prostora tako, da se neustrezna raba usmerja izven erozijsko najbolj aktivnih območij. Zato je posege v prostor potrebno načrtovati tako, da bodo hribine obremenjene le do dopustne mere in da bo zlasti poskrbljeno za kvalitetno odvodnjavanje na novih objektih. Aktivne plazove v občini bo potrebno sanirati. Večji del območja občine je pod vplivom erozijskih procesov, sodi pa v III. kategorijo, to je v območje s srednje razvitimi erozijskimi procesi. Z namenom brzdanja erozijskih moči meteornih voda je prepovedano posegati v vrhnjo plast tal na večjih sklenjenih površinah.
Za posege na območju, kjer so znani erozijski procesi, je v fazi izdelave projektne dokumentacije potrebna posebna preveritev.
Zaradi preprečevanja škod spričo neurij, ki ogrožajo predvsem ravninski del občine, je potrebno ohranjati gozdove v nižini in obrobne gozdove, ki so naravna pregrada za vetrove. Med preventivne ukrepe sodi gojenje protivetrnih nasadov ob potokih v ravninskem predelu občine, gradnja energetskih napeljav v kabelski izvedbi ipd.
Z vidika poplavne ogroženosti bo potrebno skrbeti za dovolj veliko prepustnost strug vodotokov in prepustov v njih.
Pri vseh prostorskih in gradbenih aktih je potrebno poseben poudarek nameniti ukrepom prometne varnosti in preprečitvi ekoloških nesreč.
Območje občine leži na območju pričakovanih potresov VI. do VII. stopnje po MSK dvanajststopenjski lestvici.
Občina bo v okviru varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v okvirih svoje pristojnosti in zadolžitev med drugim poskrbela tudi za vzpostavitev in vzdrževanje zaščitnih objektov, objektov za opremo in usposabljanje, skladišč, telekomunikacijskih in alarmnih naprav ipd. Skrbela bo za zagotovljenost oskrbe s pitno vodo in električno energijo, prometnih povezav, delujoče komunalne infrastrukture in zaščite kulturne dediščine tudi v primeru nesreč oziroma v bistveno spremenjenih razmerah. Na območju občine bodo v okviru organizacijske naloge za izvedbo plana evidentirani in zaščiteni tisti viri pitne vode, ki so pomembni za oskrbo v spremenjenih razmerah.

Na vseh področjih urejanja prostora bomo sprejemali takšne ukrepe, ki bodo vodili k uresničevanju zastavljenih ciljev glede urejanja prostora. Merila, načela in pogoje za urejanje posameznih območij bomo natančneje določili v prostorskih izvedbenih aktih.
4.1. Usmeritve za načine urejanja prostora s prostorskimi izvedbenimi akti (PIA)
Akti za urejanje prostora, prikazani v karti št. 11 "Zasnova načinov urejanja s prostorskimi izvedbenimi akti", bodo natančneje opredelili prostorska merila in pogoje, ki naj omogočijo racionalno izrabo prostora in učinkovito realizacijo investicijskih pobud. V njih bo podrobneje določeno, na kakšen način naj bodo izvedeni načrtovani posegi v prostor.
Za ureditveno območje naselja Lenart, za katerega je izdelana urbanistična zasnova, so načini nadaljnjega urejanja prostora s PIA določeni v karti urbanistične zasnove. Območja kompleksne graditve in prenove bomo urejali s prostorskimi izvedbenimi načrti, ostali del naselja pa s prostorskimi ureditvenimi pogoji.
S prostorskimi izvedbenimi načrti bomo urejali tudi druga območja kompleksne graditve in urejanja (večje širitve ureditvenih območij naselij, druga ureditvena območja za poselitev). Pomembnejše posege na področju infrastrukture bomo urejali z lokacijskimi načrti. Ostala naselja in odprti prostor v občini bomo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji (PUP).
4.2. Merila za ugotavljanje odstopanj od sprejetih prostorskih sestavin planskih aktov občine, ki narekujejo spremembo plana
V primerih, ko bo izvajanje nalog in ciljev iz dolgoročnega plana nemogoče ali neprimerno, bodo nastopile okoliščine za spremembe in dopolnitve prostorskega plana občine. Dolgoročni plan občine podaja obvezna izhodišča za pripravo podrobnejših razvojnih planov, programov, načrtov in projektov.
Obvezna izhodišča dolgoročnega plana Republike Slovenije in obvezna izhodišča občine so navedena v poglavju 5. Prostorske sestavine planskih aktov občine bodo spremenjene v primerih, ko bomo na osnovi širše utemeljene potrebe oziroma javnega interesa odstopali od sprejetih obveznih izhodišč. Vse druge spremembe bodo utemeljene s programskimi zasnovami, prostorskimi izvedbenimi akti in sektorskimi razvojnimi programi ter projekti.
4.3. Program dodatnih raziskav, analiz in študij
Za konkretizacijo prostorskih zasnov in uresničevanje prostorskih sestavin planskih aktov občine bomo izdelali naslednje raziskave in analize:
– izdelava katastrov onesnaževalcev posameznih sestavin okolja ter potrebnih sanacijskih programov,
– izdelava katastra nelegalnih odlagališč in odvzemov mineralnih surovin,
– izdelava podrobnejših strokovne podlage za dolgoročno načrtovane širitve naselja Lenart,
– izdelava študije poplavne ogroženosti občine s programom ukrepov za zmanjšanje in preprečitev ogroženosti,
– izdelava strokovnih podlag za območje za turizem in rekreacijo južno od naselja Lenart in jezera Radehova (hipodrom za galopske dirke),
– izdelava dokumentacije za reševanje ravnanja z odpadnimi vodami,
– izdelava strokovnih podlag za omrežje kolesarskih povezav na območju Občine Lenart,
– priprava osnov za razrešitev problema ravnanja z odpadki,
– druge naloge, za katere se bodo potrebe pojavile v povezavi s posameznimi investicijskimi pobudami ali načrtovanimi aktivnostmi v zvezi z varovanjem nekaterih območij.
4.4. Naloge, ki jih občina Lenart izvaja skupaj z drugimi občinami za skladnejši prostorski razvoj regije
Občina Lenart bo skupaj s sosednjimi občinami izvajala naloge na naslednjih področjih:
– z Mestno občino Maribor in občino Ptuj: oskrba z vodo (regijsko vodovodno omrežje),
– s sosednjimi občinami: infrastrukturna omrežja, objekti in naprave, ki so medobčinskega pomena,
– z občinami v Podravski regiji: ravnanje z odpadki (regijski center za ravnanje z odpadki).

Obvezna izhodišča so povzeta po dolgoročnem planu Republike Slovenije. Dodatno so opredeljena še obvezna izhodišča prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lenart.

+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Področje        |Obvezno izhodišče           |Obvezno izhodišče prostorskih  |
|                |prostorskih sestavin        |sestavin dolgoročnega in       |
|                |dolgoročnega plana Republike|srednjeročnega plana Občine    |
|                |Slovenije                   |Lenart                         |
|                |                            |                               |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Kmetijska       |zasnova najboljših          |                               |
|zemljišča       |kmetijskih zemljišč         |                               |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Vode            |načela in usmeritve za      |zasnova vodnih izvirov         |
|                |urejanje in varovanje       |občinskega pomena              |
|                |vodnega sistema;            |                               |
|                |zasnova razmestitve         |                               |
|                |zadrževalnikov vode         |                               |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Rudnine         |raziskovalno območje nafte  |                               |
|                |in plina ter geotermičnega  |                               |
|                |energetskega vira           |                               |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Naravna         |krajinski parki;            |                               |
|dediščina       |naravni spomeniki;          |                               |
|                |smernice za podrobnejše     |                               |
|                |načrtovanje varstva naravnih|                               |
|                |vrednot oziroma naravne     |                               |
|                |dediščine                   |                               |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Kulturna        |pomembnejša kulturna        |druga kulturna dediščina in    |
|dediščina       |dediščina in kulturni       |kulturni spomeniki             |
|                |spomeniki;                  |                               |
|                |smernice za podrobnejše     |                               |
|                |načrtovanje varstva kulturne|                               |
|                |dediščine                   |                               |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Poselitev       |načela in kriteriji za      |središče občinskega pomena     |
|                |usmerjanje poselitve        |(Lenart);                      |
|                |                            |pomembnejša lokalna središča;  |
|                |                            |ureditvena območja naselij     |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Cestno omrežje  |zasnova omrežja avtocest ter|zasnova omrežja lokalnih cest  |
|                |glavnih in regionalnih cest |                               |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Energetsko      |zasnova objektov in prenos- |zasnova objektov in            |
|omrežje         |nega elektroomrežja 110 kV; |daljnovodnega prenosnega       |
|                |zasnova magistralnih        |omrežja 20 kV                  |
|                |plinovodov                  |                               |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+
|Komunalna       |                            |odlagališče odpadkov;          |
|infrastruktura  |                            |zasnova vodovodnega omrežja;   |
|                |                            |zasnova kanalizacijskega       |
|                |                            |omrežja;                       |
|                |                            |zasnova razmestitve čistilnih  |
|                |                            |naprav                         |
+----------------+----------------------------+-------------------------------+

Spremembe in dopolnitve srednjeročnega plana
Prostorske sestavine srednjeročnega plana so smiselno vključene v tekstualni in kartografski del ter kartografsko dokumentacijo sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana.
Za območja kompleksne graditve se izdelajo ustrezne programske zasnove.
Kot sestavni del srednjeročnega plana povzema občina:
1. Programsko zasnovo za območje individualne stanovanjske gradnje Jurovski Dol (Uradni list SRS, št. 24/88);
2. Programsko zasnovo za območje individualne stanovanjske gradnje Sp. Voličina (Uradni list SRS, št. 24/88);
3. Programsko zasnovo za območje individualne stanovanjske gradnje Gradišče (Uradni list SRS, št. 24/88);
4. Programsko zasnovo za območje pokopališča Jurovski Dol (Uradni list SRS, št. 24/88);
5. Programsko zasnovo za območje družbene stanovanjske gradnje in spremljajočih dejavnosti Lenart – novi center (Uradni list SRS, št. 24/88);
6. Programsko zasnovo za območje oskrbnih dejavnosti Lenart – centralna cona (Uradni list SRS, št. 24/88);
7. Programsko zasnovo za območje dela industrijske cone Lenart – Livarna, Klemos Unior (Uradni list SRS, št. 24/88);
8. Programsko zasnovo za območje individualne stanovanjske gradnje Lenart – jugozahod (Uradni list SRS, št. 24/88);
9. Programsko zasnovo za območje za šport in rekreacijo Gradišče (Uradni list SRS, št. 24/88);
10. Programsko zasnovo za ureditev posameznih odsekov ceste M 10-1 na področju Občine Lenart (Uradni list SRS, št. 26/90);
11. Programsko zasnovo za odsek avtoceste Maribor – Lenart na območju Občine Lenart (Uradni list RS, št. 44/02).
Srednjeročni plan občine se dopolni z naslednjima programskima zasnovama:
12. Programsko zasnovo za območje stanovanjsko – poslovne gradnje – del območja C-6 – zahodno od Partizanske ceste v Lenartu;
13. Programsko zasnovo za centralno čistilno napravo Lenart.
Programska zasnova za območje stanovanjsko – poslovne gradnje – del območja C-6 – zahodno od Partizanske ceste v Lenartu
1. Opredelitev območja kompleksne graditve:
Območje za poslovno stanovanjske dejavnosti zajema površino rahlo nagnjenega terena, ki leži severno od obstoječega centra Lenarta in zahodno od Partizanske ceste. Na severu in zahodu ga omejujejo nepozidane površine, ki se na severu prevesijo v območje individualne stanovanjske zazidave.
Velikost območja je 5,3 ha, sestavljajo pa ga naslednje parcele oziroma njihovi deli v k.o. Lenart: 12, 10, 8/3, 11, 196, 195, 194, 200/1, 199, 197, 198, 868, 869, 867/1, 201/1, 202/4, 202/1, 203/3, 191/1, 192, 190/1, 811, 193.
2. Organizacija dejavnosti
Območje kompleksne graditve je namenjeno stanovanjski in mešanim dejavnostim oziroma funkcijam (kombinacija stanovanjske in centralne, t.j. poslovno-trgovske dejavnosti).
Dejavnosti se v območje razmestijo na naslednji način:
– centralne in mešane dejavnosti se razmestijo v pas vzdolž Partizanske ceste,
– stanovanja se pomaknejo v notranjost oziroma v zahodni del območja. Stanovanjska gradnja zajema raznolike stavbne tipe (blok, hiša v vrsti, vrstna hiša, prostostoječa hiša),
– na območju blokovne gradnje v jugovzhodni četrtini območja se uredi večja javna zelena površina,
– zastavljeni program ustrezno spremlja prometna, komunalna in energetska infrastruktura, ki mora biti prostorsko čim manj potratna in izkoriščena čim bolj racionalno. Iz infrastrukturnega vidika se območje v celoti veže na Partizansko cesto.
3. Tehnološki pogoji in omejitve
Območje obdelave zajema rahlo nagnjen teren, ki je danes v kmetijski rabi. Širše območje je z infrastrukturo, zlasti energetsko, relativno močno obremenjeno, kar predstavlja pomembno omejitev in pogoj za urejanje celotnega območja.
Na območju obdelave se ob nalivih formira vodna površina. Padavinske vode iz višje ležečega terena se iztekajo navzdol in se zbirajo v jugovzhodnem delu območja.
Vodno površino bo potrebno sonaravno urediti in jo vključiti v predvideno zazidavo.
4. Namenska raba površin
Severovzhodni del območja obdelave ob Partizanski cesti je namenjen centralnim dejavnostim (oskrbnemu oziroma trgovskemu centru). Na njegovi južni strani je locirano večje parkirišče za potrebe centra ter sosednjih stanovanjskih in poslovno – stanovanjskih objektov.
Zahodno od centra so površine namenjene najprej mešanim dejavnostim, v nadaljevanju pa individualni stanovanjski gradnji.
V jugozahodni četrtini območja so površine namenjene vrstni stanovanjski gradnji, v jugovzhodni četrtini pa blokovni stanovanjski in mešani gradnji. V tem območju se uredijo večje javne zelene površine, ki služijo tudi širšemu območju (zlasti potrebam prebivalcev doma starostnikov, predvidenega jugozahodno od navedenega območja).
Opisano razporeditev površin po namenu podpira primerno dimenzionirana interna prometna mreža, ki se v južnem in osrednjem delu območja obdelave navezuje na Partizansko cesto.
Koncept pozidave omogoča razmeroma velik delež zelenih površin, tako javnega kot privatnega značaja. Istočasno omogoča povezavo zelenih površin med seboj v kvalitetni odprti prostor, namenjen predvsem otrokom, materam in starejšim ljudem.
5. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Promet
Primarna prometnica za navezavo območja obdelave je Partizanska cesta, kategorizirana kot regionalna cesta RII-433. Območje se nanjo podrejeno priključuje preko dveh novih priključkov.
Prometno mrežo znotraj območja obdelave predstavljata dve priključni cesti (na sredini in na jugu območja), cesta do oskrbnega centra in skupne prometne površine v območju stanovanjskih objektov, ki predstavljajo cono z umirjenim prometom. Na obe priključni cesti se ustrezno priključujejo dovozne ceste do predvidenih objektov.
V območju se ustrezno razmestijo tudi potrebna parkirišča za parkiranje osebnih vozil. Izvedejo se odprta parkirišča, v oziroma ob prostostoječih in vrstnih hišah ter stanovanjskih objektih s poslovno-trgovsko dejavnostjo pa tudi garaže za parkiranje stanovalcev teh objektov.
Vzdolž skrajno zahodnega in v osrednjem delu območja obdelave se uredijo pešpoti, namenjene sprehajanju različnih skupin prebivalcev širšega in ožjega območja ter krajšemu in s tem hitrejšemu dostopu stanovalcev ožjega območja.
Kolesarji se v celotnem območju vodijo po vozišču oziroma skupnih prometnih površinah.
Vodovod
Območje se naveže na vodovod, ki poteka ob Partizanski cesti. Za predvidene objekte bo potrebno v novih predvidenih ulicah dograditi vodovodne cevovode ustreznega premera.
Kanalizacija
Za potrebe realizacije predvidene ureditve območja obdelave je potrebno zgraditi kanalizacijo v vodotesni izvedbi. Predlagana je izgradnja ločenega sistema kanalizacije:
– fekalne vode se odvodnjavajo po novozgrajenem sistemu kanalizacije s priključkom na obstoječo kanalizacijo v Partizanski ali Cmureški cesti,
– meteorne vode se odvodnjavajo v vodno površino, predvideno v sklopu javnih zelenih površin v jugovhodnem delu območja obdelave, viški vode pa v odprte jarke do Cmureške ceste in do vodotoka Velka, kjer se izvede izpust preko skupnega lovilca olj in peskolova.
V primeru, da v naslednjih fazah priprave investicijske odločitve ne bo izbran ločeni sistem kanalizacije, je potrebno v projektni dokumentaciji izdelati hidravlični izračun in preveriti možnost priključitve tega dela naselja.
Elektrika
Za potrebe novogradnje je potrebno obstoječe električno omrežje ustrezno razširiti. Zgraditi je potrebno novo transformatorsko postajo, ki naj bo locirana v središču potrošnje, ter jo z visokonapetostnim kablovodom vključiti v elektroenergetsko omrežje. Priključitev objektov na elektroenergetsko omrežje se izvede preko nizkonapetostnih priključkov.
Obstoječ 20 kV daljnovod proti TP Lenart 3 bo potrebno v celoti kablirati.
Javna razsvetljava
Napajanje JR se izvede preko nizkonapetostnega kabelskega omrežja iz nove transformatorske postaje. Omrežje naj poteka v isti trasi kot nizkonapetostno elektroenergetsko omrežje.
Telekomunikacije in CATV
Predvideni objekti se bodo lahko priključili na TK in CATV omrežje na osnovi prostih kapacitet in v skladu s pogoji upravljalca.
Ogrevanje
Kot energent se za ogrevanje uporabi tekoči naftni plin ali ekstra lahko kurilno olje.
6. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Postavitev grajenih mas naj čim bolj povzema najbolj značilne gradbene linije obstoječih objektov. V tem smislu se vzpostavi in poudarja gradbena linija vzdolž Partizanske ceste.
Tipologija objektov se prilagaja reliefu terena. Volumni in gostota objektov padajo od juga proti severu in od vzhoda proti zahodu.
Prostostoječe in vrstne stanovanjske hiše ter hiše v vrsti so maksimalne etažnosti P + 1 + M, oskrbni center P + 1 in ostali objekti P + 3.
Zelene površine, tako javnega kot privatnega značaja, morajo biti urejene tako, da bodo povezane v kvalitetni odprti prostor in da bodo namenjene različnim skupinam prebivalstva.
7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Na območju kompleksne graditve ni zavarovanih območij ali objektov naravne ali kulturne dediščine.
8. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Ukrepi za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti takšni, da nivoji hrupa ne bodo presegli dopustnih obremenitev za III. območje.
Varovanje ostalih sestavin okolja mora biti zagotovljeno v skladu s področnimi zakoni.
9. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Za predvidene objekte je potrebno zagotoviti ustrezne količine sanitarne in požarne vode.
Za intervencijska vozila in vozila za odvoz smeti je dostop potrebno zagotoviti po dovoznih cestah do hiš in oskrbnega centra, do blokov in oskrbnega centra pa preko ploščadi.
10. Tolerance
Brez spremembe planskih aktov občine so na osnovi proučevanj v naslednjih fazah priprave dokumentacije (zazidalni načrt, projektna dokumentacija) dopustne rešitve, ki so primernejše iz urbanističnega, tehničnega in okoljevarstvenega vidika, če ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in če se nahajajo znotraj opredeljenega območja kompleksne graditve.
Programska zasnova za centralno čistilno napravo Lenart
1. Opredelitev območja kompleksne graditve:
Območje predvidene komunalne čistilne naprave leži dolvodno ob reki Velki na zahodni strani, v oddaljenosti cca 600 m od kompleksa Unior (na mestu obstoječega izpusta kolektorja v reko Velko).
Načrtovani poseg sestavljajo:
– območje čistilne naprave ob reki Velka velikosti cca 0,4 ha na parc. št. 142 – del v k.o. Radehova (nova parc. št. 142/2);
– izgradnja kolektorja premera 630 mm od obstoječega razbremenilnika R2 do čistilne naprave;
– območje dostopne ceste po nasipu vodotoka Velka – deli parcel št. 142 in 714 v k.o. Radehova ter 121/1 in 1195/1 v k.o. Lenart;
– območje protipoplavnega nasipa na območju Uniorja v ureditvenem območju naselja Lenart;
– potrebne infrastrukturne ureditve.
2. Organizacija dejavnosti in namenska raba površin
Čistilna naprava Lenart spada v t.i. drugi velikostni razred. Njena kapaciteta je 4500 PE + rezerva 500 PE.
Izgradnja čistilne naprave obsega gradnjo same čistilne naprave v tipski izvedbi, izgradnjo kolektorja do čistilne naprave, izvedbo dostopne ceste in ureditev potrebne komunalne in energetske infrastrukture ter ustrezno ureditev pripadajočih zelenih in odprtih površin.
Za čistilno napravo je potrebnih ca. 0,4 ha zemljišč. Ograjeno območje je velikosti ca. 40 m x 80 m in obsega postavitev tipske čistilne naprave s tremi enotami (grobo predčiščenje, biološki proces čiščenja in obdelava blata), ureditev ustreznega upravnega prostora, plato za odlaganje blata, manipulativne površine ter ustrezno urejene zelene površine.
Dostop do čistilne naprave bo urejen po kroni protipoplavnega nasipa reke Velke; taka ureditev je možna vzporedno z izvedbo rekonstrukcije in dograditve nasipa ter delno regulacijo Velke na celotnem odseku.
3. Tehnološki pogoji in omejitve
Lokacija čistilne naprave se nahaja na ravninskem območju zahodno od protipoplavnega nasipa reke Velke. Ker nasip zadržuje samo 10-letne poplavne vode, Velka na tem območju večkrat poplavlja. Celoten plato za čistilno napravo je zato potrebno zgraditi na nasipu višine ca. 2 m nad obstoječim terenom. Natančno koto je treba določiti v naslednjih fazah priprave dokumentacije ob upoštevanju pogojev za področje varovanja voda in vodnega gospodarstva in ob upoštevanju poplavne kote reke Velke.
Višina podtalnice na območju je odvisna od vodostaja v Velki. Natančna globina ni znana. Podtalnica nima pomena za vodooskrbo.
Obdobje zmrznitve tal traja približno 3 mesece, zmrznitev sega do globine 70 cm.
Območje je dobro prevetreno.
Vsi objekti čistilne naprave se izvedejo iz armiranega betona. Bazeni se v celoti vkopljejo.
Zaradi slabih hidroloških razmer recipienta (reke Velke) je v tehnološkem procesu čiščenja potrebno zagotoviti tudi čiščenje dušika in fosforja.
4. Infrastrukturna omrežja, objekti in naprave
Potrebna infrastrukturna opremljenost čistilne naprave obsega oskrbo z elektriko in vodo. Vzporedno s čistilno napravo se zgradi tudi kolektor (primarni zbiralnik) ob Velki.
Električni priključek se izvede iz TP Agro Lenart. Zgraditi je potrebno ustrezni nizkonapetostni priključek v kabelski ali prostozračni izvedbi.
Vodovodni priključek se izvede iz Kidričeve ulice v Lenartu
5. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje
Kljub temu, da tehnologija čistilne naprave v veliki meri narekuje razporeditev in kapacitete objektov, je tam, kjer je to možno, potrebno objekte in ureditve oblikovati tako, da ne bodo negativno odstopali od okolja, v katerega se locirajo. Objekti in ureditve naj upoštevajo tipiko krajinske slike; to vključuje tudi izbor materialov in sadik za ureditve odprtega prostora.
6. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine
Na območju kompleksne graditve ni zavarovanih območij ali objektov naravne ali kulturne dediščine.
7. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja
Ukrepi za zaščito pred prekomernim hrupom morajo biti takšni, da nivoji hrupa ne bodo presegli dopustnih obremenitev za III. območje.
Izvedba in vzdrževanje morata biti takšna, da okolje ne bo moteno zaradi smradu.
8. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Vse objekte je potrebno ustrezno zavarovati pred poplavami.
Za zagotovitev požarne varnosti morajo biti zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila.
Vse brežine morajo biti izvedene tako, da ne bo prihajalo do erozijskih procesov.
9. Tolerance
Brez spremembe planskih aktov občine so na osnovi proučevanj v naslednjih fazah priprave dokumentacije (lokacijski načrt, projektna dokumentacija) dopustne rešitve, ki so primernejše iz tehnično-tehnološkega in okoljevarstvenega vidika, če ta odstopanja niso v nasprotju z javnimi interesi in če se nahajajo znotraj opredeljenega območja kompleksne graditve.

Kartografski del in kartografska dokumentacija dolgoročnega in srednjeročnega plana
Kartografski del dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lenart sestavljajo tematske karte z grafičnimi prikazi vsebine tekstualnega dela plana. Navedbe v tekstualnem delu in grafični prikazi se dopolnjujejo.
A) Kartografski del – karte v merilu 1: 25.000:
1. Zasnova funkcij naselij v omrežju naselij
2. Zasnova namenske rabe prostora
3. Zasnova agrarnih operacij in zasnova vodnogospodarskih ureditev
4. Zasnova prometnega omrežja
5. Zasnova energetskega omrežja
6. Zasnova omrežja zvez
7. Zasnova oskrbe z vodo in zasnova kanalizacijskega omrežja
8. Zasnova varstva kulturne dediščine
9. Zasnova ohranjanja narave
10. Zasnova območij za rekreacijo v naravnem okolju
11. Zasnova načinov urejanja prostora s prostorskimi izvedbeni akti.
B) Kartografski del – karte v merilu 1: 5000 – Urbanistična zasnova Lenarta
C) Kartografska dokumentacija k planu na digitalnem katastrskem načrtu, izrisana v merilu 1: 5000.
Kartografska dokumentacija k planu je predstavljena na digitalnem katastrskem načrtu in je izdelana v skladu s Pravilnikom o pripravi prostorskih sestavin dolgoročnih in srednjeročnih družbenih planov občin v digitalni obliki (Uradni list RS, št. 20/03). Prikazuje opredelitve glede namenske rabe prostora ter območij varovanj in omejitev na območju občine.
D) Kartografska dokumentacija k planu v različnih merilih za programske zasnove.

Spremembe namenske rabe prostora v letu 2002
Spremembe v namenski rabi prostora iz zemljišč v primarni rabi v stavbna zemljišča v letu 2002 se nanašajo na naslednje parcele oziroma njihove dele:

+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|Parc. št.        |K.o.            |Namen                                    |
|                 |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|136; 432 – del;  |Sp. Gasteraj    |ažuriranje stanja ter gradnja            |
|                 |                |stanovanjskega objekta                   |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|388, 408/2,      |Zg. Voličina    |gradbene parcele                         |
|408/3            |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|762/1            |Zg. Voličina    |ažuriranje stanja; evidentiranje         |
|                 |                |obstoječega objekta                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|764 – del, 765 – |Zg. Voličina    |stanovanjski objekt                      |
|del              |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|228 – del        |Zg. Žerjavci    |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|323/4 – del      |Žitence         |ažuriranje obstoječega gospodarskega     |
|                 |                |objekta                                  |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|309 – del        |Sp. Žerjavci    |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|85/2 – del, 85/3 |Sp. Žerjavci    |stanovanjski objekt                      |
|– del            |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|211 – del        |Zg. Žerjavci    |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|767/1, 767/2,    |Sp. Voličina    |stanovanjski objekti                     |
|771/2            |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|37/2             |Črmljenšak      |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|568/2; 567/1 –   |Zg. Voličina    |gradnja objektov za potrebe proizvodnje  |
|del; 567/3 –     |                |na področju lesarstva                    |
|del; 621/1 – del |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|413/1 – del      |Sp. Porčič      |proizvodno skladiščni objekti            |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|86/3             |Zavrh           |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|9/3              |Zavrh           |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|357/3 – del      |Osek            |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|1067/2           |Selce           |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|309/2 del        |Sp. Voličina    |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|87/2 – del       |Osek            |ažuriranje stanovanjskega objekta        |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|864/1 – del      |Zg. Žerjavci    |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|403/1            |Radehova        |objekti za potrebe kmetijske proizvodnje |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|135/2            |Partinje        |ažuriranje stanovanjskega objekta        |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|422/1            |Zg. Porčič      |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|130/1            |Gradišče v slov.|ureditev objektov za šport in rekreacijo |
|                 |Goricah         |gradnja nadomestnega stanovanjskega      |
|                 |                |objekta                                  |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|1152/3           |Partinje        |nadomestna gradnja stanovanjskega        |
|                 |                |objekta, garaže, manjše hladilnice in    |
|                 |                |spremljajočih objektov                   |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|1074/1 – del;    |Zg. Žerjavci    |stanovanjsko poslovni objekt – mizarstvo |
|1075 – del       |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|8 – del; 6/1 –   |Sp. Žerjavci    |stan. poslovni objekt in parkirišče ter  |
|del              |                |strojna lopa (hlev)                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|2/2 – del        |Stari Porčič    |objekt za potrebe kmetijske dejavnosti – |
|                 |                |hlev                                     |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|156/1 – del;     |Malna           |stanovanjski objekt                      |
|163/1 – del      |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|498/19           |Zg. Žerjavci    |proizvodni objekt ter spremljajoči       |
|                 |                |objekti oziroma ureditve (parkirišče,    |
|                 |                |manipulacijski prostori)                 |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|595/2 – del      |Spodnji gasteraj|gradnja skladiščnega objekta             |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|935 – del        |Sp. Porčič      |stanovanjsko poslovno objekt             |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|1031/1 – del     |Zg. Voličina    |gradnja 2 stanovanjskih objektov         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|53, 455 – del,   |Rogoznica       |ažuriranje stavbnega zemljišča; gradnja  |
|447 – del, 450 – |                |novega stanovanjskega objekta            |
|del; 456 – del   |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|282/2 – del      |Sp. Gasteraj    |stanovanjski objekt                      |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|199/1, 201/1,    |Zg. Senarska    |cesta                                    |
|202/2 – vse del  |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|36 – del         |Radehova        |garaža za kmetijsko mehanizacijo         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|157/2            |Zg. Žerjavci    |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|251/2 – del      |Zg. Verjane     |čistilna naprava Sv. Trojica             |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|110 – del        |Zg. Senarska    |čistilna naprava Zg. Senarska            |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|315 – del        |Sp. Voličina    |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|225/2 – del,     |Močna           |čistilna naprava Močna                   |
|225/1 – del      |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|484/5 – del,     |Malna           |opredelitev območja za šport in          |
|486/4 – del      |                |rekreacijo                               |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|155/3, 155/4     |Zavrh           |zaokrožitev UON za ureditev parkirišča   |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|789/2 – del      |Partinje        |gradnja stanovanjske hiše                |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|676/1 – del      |Jurovski dol    |gradnja stanovanjske hiše in             |
|                 |                |gospodarskega(-ih) objekta(-ov)          |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|1229/6, 1229/7,  |Partinje        |gradnja stanovanjskih hiš                |
|1229/8           |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|77/1 – del       |Močna           |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
|(nova parc.      |                |                                         |
|štev. 77/5)      |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|54/2, 504 – del  |Zg. Voličina    |gradnja stanovanjskega objekta           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|54/1, 54/2 del   |Zg. Žerjavci    |gradnja stanovanjske hiše                |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|47 – del, 49/3-  |Radehova        |gradnja stanovanjske hiše                |
|del              |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|463/1            |Zamarkova       |gradnja stanovanjskega in gospodarkega   |
|                 |                |objekta ter rastlinjakov                 |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|901/3 – del      |Sp. Voličina    |gradnja stanovanjskega objekta           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|409, 413/1       |Jurovski Dol    |gradnja stanovanjskega objekta           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|266/3 266/2 –    |Zg. Voličina    |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
|obe del          |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|576 – del        |Zg. Voličina    |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|1211 – del       |Selce           |ažuriranje stanja zgrajenega objekta     |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|822 – del        |Sp. Voličina    |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
|(nova parc. št.  |                |                                         |
|822/4)           |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|163/2 – del      |Straže          |ažuriranje stanja zgrajenega objekta     |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|90/1 – del       |Žitence         |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|628/1            |Zavrh           |gradnja stanovanjskega objekta           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|1302 – del       |Selce           |ažuriranje zgrajenega objekta            |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|628/2 – del      |Zavrh           |ažuriranje zgrajenega objekta            |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|843 – del        |Sp. Partinje    |gradnja stanovanjskega objekta           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|391; 393 – obe   |Gočova          |gradnja stanovanjskega objekta           |
|del              |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|49               |Žitence         |gradnja gospodarskega objekta z bivalnim |
|                 |                |prostorom                                |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|27/6; 86/1del    |Zavrh           |gradnja stanovanjskega objekta           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|631 – del        |Zavrh           |ažuriranje stanja                        |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|121 in 842       |Partinje        |nadomestna gradnja stanovansjkega        |
|                 |                |objekta                                  |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|34 – del         |Močna           |gradnja hleva                            |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|razne – po karti |Zg. Žerjavci,   |opredelitev industrijske cone Lenart     |
|v kartografski   |Sp. Porčič      |                                         |
|dokumentaciji k  |                |                                         |
|planu            |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|142 – del        |Radehova        |izgradnja centralne čistilne naprave     |
|(nova parc. št.  |                |                                         |
|142/2)           |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|577/2, 577/1,    |Lenart          |širitev in zaokrožitev stanovanjsko –    |
|578/1, 578/2,    |                |obrtne cone                              |
|578/3            |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|578/4, 582, 590  |Lenart          |širitev stanovanjske cone                |
|– del, 591, 584, |                |                                         |
|585/1, 583 – del |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|422 – del,       |Radehova,       |širitev stanovanjske cone južno od R     |
|443/1, 443/2,    |Lenart          |ceste                                    |
|443/4, 702/3 –   |                |                                         |
|del, 441/2,      |                |                                         |
|441/3            |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|430/4            |Sp. Gasteraj    |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|82/1 – del       |Rogoznica       |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|419 – del        |Zg. Porčič      |gradnja nadomestnega stanovanjskega      |
|                 |                |objekta – ažuriranje stavbnega zemljišča |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|359 – del        |Vinička vas     |ažuriranje stanja                        |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|50 – del, 49/7   |Zg. Voličina    |ažuriranje stanja, zaokrožitev za        |
|                 |                |potrebe proizvodnje in trgovine          |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|568/1            |Zg. Porčič      |ažuriranje stavbnega zemljišča           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|141/1 – del      |Zavrh           |gradnja stanovanjskega objekta           |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|260/3            |Močna           |ažuriranje stanja                        |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|404/1            |Jurovski dol    |ažuriranje stanja                        |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|44/2 – del       |Zg. Voličina    |ažuriranje stanja                        |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+
|76, 77/2, 88/1,  |Sp. Porčič      |ureditev parkirišča                      |
|89/1 – vse del   |                |                                         |
+-----------------+----------------+-----------------------------------------+

Prehodne in končne določbe

Določbe Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 2/01 in 74/04) se smiselno uporabljajo za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin planskih aktov Občine Lenart, izvedene v letu 2002.
Na območjih, kjer je s tem odlokom predvidena širitev ureditvenega območja naselja Lenart v Slovenskih goricah s kompleksno graditvijo in prenovo, se do sprejetja prostorskih izvedbenih načrtov smiselno uporabljajo določbe 56. člena Odloka o prostorskih ureditvenih pogojih v Občini Lenart (Uradni list RS, št. 2/01 in 74/04).

Prostorske sestavine dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Lenart so stalno na vpogled v prostorih Občine Lenart.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.