Na podlagi prvega odstavka 46. člena, v povezavi s tretjim odstavkom 170. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr., 58/03 – ZZK-1) izdaja Vlada Republike Slovenije
U R E D B O
o državnem lokacijskem načrtu za cesto G1-2 (HC) Hajdina–Ptuj na območju Občine Hajdina
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(podlaga za državni lokacijski načrt)
(1) S to uredbo se ob upoštevanju prostorskih sestavin Dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87 in 12/89 ter Uradni list RS, št. 39/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) in prostorskih sestavin Družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986-1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03) sprejme državni lokacijski načrt za cesto G1-2 (HC) Hajdina–Ptuj na območju Občine Hajdina (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt).
(2) Državni lokacijski načrt je izdelal URBIS, urbanizem, arhitektura, projektiranje, d.o.o., Maribor, v maju 2004 pod številko projekta 192 – LN/2003, na podlagi idejnega projekta G1-2(HC) Hajdina–Ormož na območju občine Hajdina in Mestne občine Ptuj, pod številko projekta PNG-233/03, ki ga je izdelal PNG Ljubljana, d.o.o., v februarju 2004. Poročilo o vplivih na okolje za odsek ceste G1-2(HC) na območju Občine Hajdina je izdelal URBIS, d.o.o., Maribor pod številko projekta 025-PVO/2003 v maju 2004 (v nadaljnjem besedilu: poročilo o vplivih na okolje).
2. člen
(vsebina uredbe)
(1) Uredba o državnem lokacijskem načrtu za odsek ceste G1-2(HC) Hajdina–Ormož na območju Občine Hajdina (v nadaljnjem besedilu: uredba) določa: ureditveno območje, zasnovo urejanja ureditvenega območja, zasnovo projektnih rešitev prometne, energetske, vodovodne in druge komunalne infrastrukture, zasnovo projektnih rešitev za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje, rešitve in ukrepe za varovanje okolja, ohranjanja narave in kulturne dediščine ter trajnostne rabe naravnih dobrin, obveznosti investitorja in izvajalcev, tolerance ter nadzor nad izvajanjem te uredbe.
(2) Sestavine iz prejšnjega odstavka so obrazložene in grafično prikazane v državnem lokacijskem načrtu, ki je skupaj z obveznimi prilogami na vpogled na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo, Uradu za prostorski razvoj in v prostorih Občine Hajdina.
II. UREDITVENO OBMOČJE
3. člen
(obseg ureditvenega območja)
(1) Ureditveno območje državnega lokacijskega načrta obsega območje glavne ceste ter območje prestavitev, rekonstrukcij, zaščite ali nadomestne gradnje komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture.
(2) Območje gradnje glavne ceste z vsemi spremljajočimi ureditvami obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrski občini k.o. Draženci: 373/54, 373/2, 373/102, 373/103, 373/104, 748, 373/51, 373/49, 373/58, 373/95, 387, 728/1.
(3) Območje prestavitve, novogradnje ali rekonstrukcije komunalne, energetske in telekomunikacijske infrastrukture obsega naslednje parcele oziroma dele parcel po katastrski občini k.o. Draženci:
– Javna razsvetljava: 728/5, 725/4, 765, 748, 373/108, 373/106, 373/107, *510, 162/23;
– Fekalna kanalizacija: 373/102, 373/104;
– Elektrika: 373/51.
4. člen
(funkcije ureditvenega območja)
Ureditveno območje iz prejšnjega člena obsega:
– območje glavne ceste z vsemi objekti in ureditvami,
– območje ureditve obcestnega prostora,
– območja ureditev, prestavitev komunalnih, energetskih in ostalih infrastrukturnih objektov in naprav,
– območje okoljevarstvenih ukrepov.
III. ZASNOVA UREJANJA UREDITVENEGA OBMOČJA
5. člen
(osnovne usmeritve)
Glavna cesta G1-2 se odcepi od G1-9 v območju Dražencev s krožnim križiščem. Trasa je v celoti v premi dolžine 670 m vse do severnega roba Zagrebške ceste, ki je istočasno tudi občinska meja. V višinskem smislu poteka v minimalnem padcu p = 0.5%. Cesta je dvopasovna in dvosmerna. Ostalih značilnosti na tej glavni cesti v premi ni. Priključek na G1-9 se izvede s krožnim križiščem. V sklopu izvedbe krožnega križišča je predvidena tudi rekonstrukcija odseka G1-9 v skupni dolžini 300 m.
6. člen
(elementi glavne ceste)
Na obravnavanem območju bo predvidena prometnica zgrajena v normalnem prečnem profilu 10.70 m, ki vsebuje:
– vozišče 2×3.50 m, 7.00 m;
– robna pasova 2×0.35 m, 0.70 m;
– bankini 2×1.50 m, 3.00 m.
7. člen
(elementi priključka Draženci)
(1) Priključek na G1-9 se izvede s krožnim križiščem. Osnovni elementi krožnega križišča so:
– notranji polmer R = 15.0 m;
– širina vozišča 2×4.50 m, š = 9.0 m;
– zunanji polmer R = 24.0 m.
(2) Priključni radiji robov so zasnovani z upoštevanjem trajektorije vožnje tovornjaka s prikolico.
(3) V sklopu izvedbe krožnega križišča je predvidena tudi rekonstrukcija odseka G1-9 v skupni dolžini 300 m.
8. člen
(objekti)
Investitor mora zgraditi nadvoz Zagrebške ceste pri naselju »Suha veja« na glavni cesti Draženci–Turnišče v km 0.6+76, d = 30,48 m, š = 9,20 m. Izvede se južni del nasipa v območju Občine Hajdina.
IV. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
9. člen
(oblikovanje cestnega telesa in obcestnega prostora)
Projekt za pridobitev dovoljenja za graditev glavne ceste mora vsebovati tudi načrt krajinske ureditve, v katerem se prikažejo oblikovalske rešitve v zvezi z oblikovanjem reliefa, rešitve v zvezi z urejanjem in ozelenjevanjem prostih površin v obcestnem prostoru, rešitve v zvezi z oblikovanjem in urejanjem vodotokov in mora upoštevati naslednje pogoje za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje:
1. pogoji za glavno cesto so, da morajo biti vsi objekti, nadvozi ter ostala cestna oprema arhitekturno in krajinsko oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja ter v sozvočju z urbano in krajinsko podobo prostora. Cestna oprema, ograje na nadvozih in elementi cestne razsvetljave morajo izkazovati enotne oblikovne elemente;
2. pogoji za posege v obcestni prostor in urejanje obcestnega prostora so:
– brežine nasipov morajo biti mehko izpeljane v obstoječi teren, ustrezno biotehnično utrjene, zavarovane in obsajene z vegetacijo. Zasaditev obcestnega prostora mora biti prilagojena ohranjanju zanimivih pogledov na prostor in krajinskih značilnosti prostora;
– med gradnjo je dovoljeno vegetacijo odstraniti samo tam, kjer je to nujno potrebno. Nove zasaditve morajo temeljiti na obstoječem krajinskem vzorcu, vrstni sestavi in v prostoru značilnih oblikah vegetacije;
– celotno območje glavne ceste je potrebno ograditi z žično ograjo proti divjadi.
V. ZASNOVA PROJEKTNIH REŠITEV ENERGETSKE, VODOVODNE IN DRUGE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE
10. člen
(komunalna, energetska in telekomunikacijska infrastruktura)
Zaradi gradnje cestnega omrežja mora investitor zgraditi, prestaviti, zamenjati oziroma zaščititi komunalne, energetske in telekomunikacijske objekte, naprave in napeljave. Projektiranje in gradnja komunalnih, energetskih in telekomunikacijskih objektov, naprav in napeljav mora potekati v skladu s pogoji posameznih upravljalcev oziroma v skladu s pogoji, ki se določijo v izvedbenih načrtih.
11. člen
(kanalizacija)
Zaradi izgradnje glavne ceste je potrebno izvesti naslednje ukrepe na obstoječem in predvidenem kanalizacijskem omrežju na zahodni strani obstoječe glavne ceste G1-9 v območju krožnega krožišča Draženci. Predvidena je prestavitev fekalne kanalizacije izven vozišča (proti zahodu) na dolžini približno 300 m.
12. člen
(odvod meteornih vod)
(1) Sistem odvodnje meteornih vod iz cestišč je zasnovan z izgradnjo vodotesne kanalizacije s sistemom zadrževalnih bazenov s koalescenčnimi filtri ter ponikovalnimi polji v območju Turniške in Hajdinske Studenčnice oziroma izpusti v drenažne jarke ob nasipih Ptujskega jezera.
(2) Predmetni odsek se navezuje na objekt v razcepu Turnišče med krakom »A« in glavno cesto. Predmet državnega lokacijskega načrta je samo meteorna kanalizacija v celotni dolžini trase, objekt je obdelan v drugem lokacijskem načrtu.
13. člen
(elektroenergetsko omrežje)
Zaradi izgradnje glavne ceste in spremljajočih ureditev je potrebno izvesti naslednje ukrepe na obstoječem in predvidenem elektro omrežju:
1. Visokonapetostno omrežje DV 110 kV Formin–Ptuj–Kidričevo. Predviden dvig daljnovoda od km 0.4+50 do meje z občino Ptuj. Zaradi nadvoza in deviacije Zagrebške ceste na dolžini približno 200 m;
2. Srednje napetostni vod križanja glavne ceste z 20 kV daljnovodom v km 0.5+00. Predviden dvig daljnovoda nad glavno cesto v dolžini približno 70 m;
3. Splošni pogoji za izvedbo križanj in del na elektroenergetskem omrežju so:
– križanja se izvedejo v skladu s Pravilnikom o tehničnih normativih za graditev nadzemnih elektroenergetskih vodov z nazivno napetostjo od 1kV do 400 kV (Uradni list SFRJ, št. 65/88 in Uradni list RS, št. 59/99 – ZTZPUS). Pri križanjih z infrastrukturnimi objekti (magistralne, regionalne, občinske ceste, nizkonapetostno omrežje, visokonapetostno omrežje, telekomunikacije itn.) se upoštevajo varnostne zahteve, ki so podane v členih 100 do 224 tega pravilnika;
– na preurejenih odsekih se montirajo nove tipske vrvi, katerih parametri odgovarjajo parametrom obstoječih vodov. V primerih, kjer to ni mogoče, so upoštevane vrvi, katerih lastnosti so električno ali mehansko primernejše za izvedbo križanj;
– ob preureditvi obstoječih elektroenergetskih vodov se s tras le-teh odstranijo vsi elementi daljnovodov, ki ne služijo več svojemu namenu (stebri, temelji, vrvi, izolacija itd.);
– v času del je potrebno na celotnem območju zagotoviti nemoteno oskrbo z električno energijo.
14. člen
(javna razsvetljava)
Javna razsvetljava se izvede na območju krožnega križišče Draženci. Javna razsvetljava se napaja iz obstoječe transformatorske postaje v Dražencih.
15. člen
(telekomunikacijsko omrežje)
(1) Zaradi izgradnje glavne ceste in spremljajočih ureditev je potrebno prestaviti in zaščititi TK vode ob glavni cesti G1-9 na obstoječem in predvidenem telekomunikacijskem omrežju.
(2) Zaradi izgradnje krožnega križišča Draženci se izvede prestavitev in zaščita obstoječega TK omrežja z izgradnja kabelske kanalizacije iz PVC cevi 110 mm in uvlečenje kablov v novo kabelsko kanalizacijo. Poudariti velja, da je zaradi pomembnosti TK povezav potrebno v okviru pripravljalnih oziroma začetnih del zgraditi novo kabelsko kanalizacijo in z novimi kabli v kabelski kanalizaciji in izdelati nadomestne povezave v času gradnje.
16. člen
(plinovod)
Zaradi izgradnje glavne ceste in spremljajočih ureditev je potrebno izvesti naslednje ukrepe na obstoječem in predvidenem plinovodnem omrežju:
– upoštevati je potrebno nov koridor plinovoda Madžarka–Italija, ki poteka vzporedno z glavno cesto na zahodni strani v oddaljenosti približno 25 m od roba cestnega telesa;
– na glavni cesti G1-9 se predvidi v km 0.0 + 12 prečkanje predvidenega plinovoda. V cestno telo se vgradi ustrezna cev za prečkanje.
VI. REŠITVE IN UKREPI ZA VAROVANJE OKOLJA, OHRANJANJE NARAVE IN KULTURNE DEDIŠČINE TER TRAJNOSTNE RABE NARAVNIH DOBRIN
17. člen
(vodnogospodarske ureditve in zaščitni ukrepi)
Zaradi gradnje cestnega omrežja se vodni režim na vplivnem območju ne sme poslabšati. Med gradnjo se morajo ukrepi izvajati na celotnem območju gradbišča, transportnih poteh in drugih manipulativnih površinah, ki so v povezavi z gradnjo ceste G1-2 (HC) Hajdina–Ptuj. Najpomembnejši ukrepi so:
– posegi v tla (na primer med odstranjevanjem krovnih in posebno še nosilnih plasti tal, med zemeljskimi deli pri gradnji jaškov in drenaž) naj se izvajajo tako, da se prizadene čim manjše površine tal. Potekajo naj na območjih, ki so opredeljena pred začetkom del;
– za začasne prometne in gradbene površine naj se prednostno uporabijo obstoječe infrastrukturne in druge manipulativne površine. Tudi te površine morajo biti opredeljene oziroma določene pred začetkom izvajanja del. Predlagani ukrep velja tudi za začasne ali trajne deponije materiala, ki nastane pri gradnji;
– na območju začasne deponije izkopanega materiala in na celotnem območju gradnje trase, transportnih poti in drugih manipulativnih površin je potrebno zagotoviti zbiranje in odstranjevanje odpadnih vod (kolikor te nastajajo). To še posebno velja za primer nezgode z razlitjem ali razsutjem nevarnih snovi;
– za primere nesreče z razlitjem ali razsutjem nevarnih tekočin ali drugih materialov je potrebo ravnati v skladu s Pravilnikom o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00, 20/01, 13/03 in 41/04 – ZVO-1);
– na območju gradbišča, transportnih poti in drugih manipulativnih površin, po katerih poteka transport odstranjenega in gradbenega materiala, se smejo uporabljati le tehnično ustrezna vozila;
– kolikor oskrba transportnih vozil in drugih naprav poteka na območju gradbišča, transportnih in drugih manipulativnih površin, morajo biti te površine utrjene.
18. člen
(ureditve na območjih kmetijskih zemljišč)
(1) Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev. Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah ob trasi v nasipih do višine 1,20 m.
(2) Pri gradnji je treba omejiti gibanje strojev na območju same trase, da ne pride do nepotrebnih poškodb na kmetijskih zemljiščih.
(3) Investitor je dolžan zagotoviti dostop na kmetijska zemljišča v času gradnje in v času obratovanja glavne ceste.
(4) Po končani gradnji mora investitor zagotoviti izvedbo kmetijskih operacij na prizadetih kmetijskih zemljiščih, s katerimi bodo ponovno vzpostavljene možnosti za kmetijsko rabo.
19. člen
(varstvo kulturne dediščine)
(1) Trasa glavne ceste mesta Ptuj poteka izven vseh do sedaj znanih objektov in območij kulturne dediščine. Objekte in območja kulturne dediščine je potrebno varovati pred poškodbami ali uničenjem predvsem med gradnjo, za zmanjšanje negativnih vplivov so potrebni naslednji ukrepi:
– omejitev gradbišča čim bolj na širino cestnega telesa in dosledno izven opredeljenih območij kulturne dediščine;
– do gradbišča se naj dovaja čim manj novih dovoznih poti, ki ne smejo potekati čez objekte in območja kulturne dediščine;
– po končanih delih je potrebno transportne poti rekultivirati;
– na objekte in območja kulturne dediščine se ne smejo prestaviti zaradi gradnje odseka potrebne ureditve, komunalna in energetska infrastruktura;
– območja in objekti kulturne dediščine se ne smejo koristiti za deponiranje viškov materiala.
(2) Trasa sicer ne posega v evidentirana območja kulturne dediščine. Zaradi arheološke bogatosti širšega območja je potrebno skladno z uveljavljeno metodologijo za sodelovanje spomeniško varstvene službe za pripravo dokumentacije za graditev avtocest (Arheologija na avtocestah Slovenije, Struktura in postopki, SAAS, Ljubljana, april 1994), ki jo je potrdilo Ministrstvo za kulturo v letu 1994, opraviti preventivni arheološki pregled terena, na osnovi katerega bodo podani kulturnovarstveni pogoji pred izgradnjo tega odseka.
20. člen
(varstvo naravnih vrednot)
(1) Trasa ceste v celoti poteka po ekološko pomembnem območju Dravsko polje. Načrtovani poseg je bil v fazi sprememb in dopolnitev prostorskih planov Občine Hajdina in Mestne občine Ptuj usklajen z naravovarstvenim sektorjem. Ob izvajanju gradnje in na objektu se izvedejo vsi možni tehnični in drugi ukrepi, da se zmanjša negativen vpliv na rastline in živali ter njihove habitate.
(2) Posebno spremljanje stanja ni predvideno. V primeru najdb makrofosilov naj se ravna skladno z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in podrobno opredeljuje ravnanje v primeru najdb.
21. člen
(varstvo pred hrupom)
Trasa ceste poteka v pretežnem delu po nenaseljenem območju, zato vpliv na kvaliteto bivalnih razmer ne bo občuten. Protihrupna zaščita na obravnavanem odseku ni potrebna.
22. člen
(varstvo zraka)
V času obratovanja je pričakovan majhen vpliv na onesnaženost zraka zaradi emisij prometa, mejne koncentracije snovi, ki so značilne za emisije prometa, ne bodo presežene. Posebni aktivni ukrepi v času obratovanja niso potrebni.
23. člen
(varstvo pred požarom)
Požarna varnost objektov ob cesti se ne spremeni. Povsod so zagotovljeni dovozi za intervencijska vozila, preskrba s požarno vodo se ne okrne.
VII. OBVEZNOSTI INVESTITORJA IN IZVAJALCEV
24. člen
(monitoring)
Investitor mora zagotoviti celosten načrt monitoringa v času obratovanja glavne ceste za področja, ki jih določa poročilo o vplivih na okolje. Pri določitvi monitoringa se smiselno upoštevajo točke že izvedenih meritev ničelnega stanja. V delih, kjer je to mogoče, je treba monitoring prilagoditi in uskladiti z drugimi obstoječimi državnimi in lokalnimi spremljanji stanj kakovosti okolja. Monitoring je treba izvajati v skladu z veljavnimi predpisi, ki urejajo področje varovanja voda, zraka, vplivov hrupa in področij varstva narave in kulturne dediščine in usmeritvami določenimi v poročilu o vplivih na okolje. Rezultati monitoringa so javni, investitor je dolžan poskrbeti za dostopnost podatkov.
25. člen
(organizacija gradbišča in transportne poti)
Organizacija gradbišča je omejena na širino trase posega. Za potrebe gradbišča se uporabljajo že obstoječe komunikacije in ureja čim manj novih dovoznih poti.
26. člen
(razmejitve in primopredaja)
Investitor mora poskrbeti za primopredajo vseh objektov in naprav, katerih v skladu s predpisi, ki urejajo področje javnih cest, ne prevzame v upravljanje in pripraviti ustrezne razmejitve ter predati potrebno dokumentacijo drugim upravljalcem. Po končani gradnji so upravljalci tiste infrastrukture, ki ni glavna cesta, dolžni le-te prevzeti v upravljanje in vzdrževanje.
27. člen
(ostale obveznosti)
Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih te uredbe, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– promet med gradnjo ceste, priključnih cest in vodotokov organizirati tako, da ne bo večjih zastojev na obstoječem prometnem omrežju;
– pred pričetkom gradnje izdelati načrt organizacije gradbišča in prometa v času gradnje in ga uskladiti z lokalnimi skupnostmi;
– med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaževanje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev;
– pred začetkom gradnje skupaj z upravljalci evidentirati stanje obstoječe infrastrukture;
– omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej. Zgraditi mora tudi dostope do zemljišč, ki v lokacijskem načrtu niso opredeljeni, so utemeljeni in zahtevani v postopku zaslišanja prizadetih strank;
– med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav;
– zavarovati gradbišča tako, da so zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov ter nemoten odtok vode;
– v najkrajšem možnem času odpraviti vse morebitne negativne posledice, ki bi nastale zaradi gradnje in obratovanja ceste in priključnih cest.
Ti ukrepi niso vključeni v ureditveno območje tega lokacijskega načrta. Zanje mora investitor pridobiti ustrezno prostorsko dokumentacijo in dovoljenje za posege v prostor.
VIII. TOLERANCE
28. člen
Vse stacionaže in dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Pri realizaciji državnega lokacijskega načrta so dopustna odstopanja od rešitev določenih s to uredbo, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše iz prometno tehničnega vidika, vidika prometne varnosti, geološkega vidika, okoljevarstvenega in oblikovalskega vidika. Na ta način se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere. Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.
29. člen
Območje urejanja po tej uredbi vključuje tudi možnost postavitve naprav in ureditev za elektronski sistem cestninjenja v prostem prometnem toku, če se vzpostavitev takega sistema določi s predpisi, ki urejajo sistem cestninjenja. Postavitev teh naprav in ureditev se šteje za dopustna odstopanja v območju urejanja, ki so v javnem interesu.
IX. NADZOR
30. člen
Nadzor nad izvajanjem te uredbe opravlja Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.
X. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA
31. člen
Z dnem uveljavitve te uredbe se za ureditveno območje iz 3. člena te uredbe šteje, da je spremenjen in dopolnjen odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana za območje Občine Hajdina (Uradni list RS, št. 45/03).
32. člen
Ta uredba začne veljati petnajsti dan od dneva objave v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 350-17/2003-2
Ljubljana, dne 15. julija 2004.
EVA 2004-2511-0205
Vlada Republike Slovenije
mag. Anton Rop l. r.
Predsednik
