Na podlagi drugega odstavka 27. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1) sprejme minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrstvom za promet

I. Ocena stanja, razlogi in pravna podlaga za pripravo državnega lokacijskega načrta
Avtocesta na odseku mednarodni mejni prehod Gruškovje – meja z Republiko Hrvaško predstavlja del Pyhrnske smeri in povezuje Nürnberg z Zagrebom, oziroma Šentilj z Zagrebom, na odseku med mednarodnim mejnim prehodom Gruškovje in mejo z Republiko Hrvaško. Dolžina odseka je 0,560 km.
Avtocestni odsek se na severu navezuje na mednarodni mejni prehod Gruškovje na jugu pa na meji z Republiko Hrvaško na avtocestni odsek Krapina – Macelj.
Minister za promet je z dopisom št. 2644-36/2001/5-0403, z dne 18. 6. 2002 podal predlog za pripravo državnega lokacijskega načrta za odsek avtoceste Ptuj (Draženci) – Gruškovje. Pobuda je dokumentirana z gradivom »Idejna študija variant AC Hajdina – Gruškovje od km 0.000 do km 17.700«, ki ga je izdelal Inženiring IBT Ljubljana d.d., v aprilu 2002. Minister za promet je z dopisom št. 2644-36/2001/79-0403 z dne 21. 4. 2004 podal predlog za preimenovanje odseka v odsek Draženci – Gruškovje in delitev odseka na dva dela in sicer Draženci – mednarodni mejni prehod Gruškovje in mednarodni mejni prehod Gruškovje – meja z Republiko Hrvaško. Predlog je dokumentiran s pregledno situacijo odseka v merilu 1:25000.
Pobuda ministra za promet je utemeljena v:
– uredbi o vrstah prostorskih ureditev državnega pomena (Uradni list RS, št. 54/03);
– prostorskih sestavinah dolgoročnega plana Republike Slovenije za obdobje 1986 – 2000 (Uradni list SRS, št. 1/86, 41/87 in 12/89 ter Uradni list RS, št. 36/90, 27/91, 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– prostorskih sestavinah srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1986 – 1990 (Uradni list SRS, št. 2/86, 41/87 in 23/89 ter Uradni list RS, št. 72/95, 13/96, 11/99 in 4/03);
– soglasju k letnemu planu razvoja in obnavljanja avtocest za leto 2004 (potrditev na 67. seji Vlade RS dne 25. 3. 2004 in na 36. seji državnega zbora dne 20. 5. 2004);
– Resoluciji o Nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji (Uradni list RS, št. 50/04).
II. Predmet in programska izhodišča državnega lokacijskega načrta ter okvirno ureditveno območje
Predmet izdelave državnega lokacijskega načrta za avtocesto na odseku mednarodni mejni prehod Gruškovje – meja z Republiko Hrvaško (v nadaljnjem besedilu: državni lokacijski načrt) so vse prostorske ureditve, vezane na izgradnjo avtoceste, ki poteka od mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje do meje z Republiko Hrvaško.
Variantni poteki trase avtoceste na tem odseku niso mogoči, ker:
– je potek avtoceste opredeljen v sklopu dela Delovne komisije za prostorsko uskladitev prometnih povezav med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, ki je določila stično točko avtocestne povezave med obema državama;
– je na delu mednarodnega mejnega prehoda že sprejeta Uredba o lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS, št. 43/03).
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo – Urad za prostorski razvoj je dne 2. 7. 2004 v skladu z 28. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popr. in 58/03 – ZZK-1; v nadaljnjem besedilu: ZUreP-1) sklicalo prostorsko konferenco z namenom, da se pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi lokalne skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave državnega lokacijskega načrta oziroma predvidene prostorske ureditve.
Na prostorski konferenci so priporočila podali predstavniki Občine Žetale, DRSC, Servisa skupnih služb Vlade RS in cestnega podjetja Ptuj.
Na podlagi priporočil se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta prouči:
– možnost obstoja ceste G-9 v funkciji oziroma predlaga ustrezno rešitev;
– ohranitev obstoječega vodovoda na območju državnega lokacijskega načrta, zaradi oskrbe prebivalcev Republike Hrvaške.
Priprava državnega lokacijskega načrta obsega izdelavo:
– strokovnih podlag iz V. točke tega programa priprave;
– državnega lokacijskega načrta, ki mora biti izdelan v skladu s 24., 43., 44. in 46. členom ZUreP-1.
III. Nosilci urejanja prostora in drugi udeleženci, ki bodo sodelovali pri pripravi državnega lokacijskega načrta
Nosilci urejanja prostora, ki morajo pred pričetkom izdelave državnega lokacijskega načrta podati smernice za njegovo pripravo, k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta pa mnenje, so:
1. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano;
2. Ministrstvo za kulturo skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine,
3. Ministrstvo za obrambo, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
4. Ministrstvo za obrambo, Sektor za obrambne zadeve,
5. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje upravljanja z vodami ter oskrbe in čiščenja voda;
6. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje varstva okolja;
7. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje ohranjanja narave;
8. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, področje energetike;
9. Ministrstvo za promet, Direkcija Republike Slovenije za ceste,
10. Ministrstvo za zunanje zadeve;
11. Ministrstvo za notranje zadeve;
12. Servis skupnih služb Vlade RS,
13. Zavod za gozdove Slovenije,
14. Zavod za ribištvo Slovenije,
15. Zavod Republike Slovenije za varstvo narave,
16. ELES, Elektro Slovenija d.o.o.;
17. Elektro Maribor d.d., OE Ptuj,
18. Komunalno podjetje Ptuj,
19. Cestno podjetje Ptuj,
20. Geoplin d.o.o., Ljubljana,
21. Telekom Slovenije, Ljubljana,
22. Občina Žetale,
23. druge občinske gospodarske javne službe ter drugi organi in organizacije, v kolikor bi se v postopku priprave državnega lokacijskega načrta izkazalo, da so tangirani.
Postopek priprave državnega lokacijskega načrta vodi Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Direktorat za prostor, Urad za prostorski razvoj, Dunajska 21, Ljubljana (v nadaljnjem besedilu: MOPE UPR).
Investitor načrtovanih prostorskih ureditev je Republika Slovenija, ki jo zastopa Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji d.d. Celje ulica XIV divizije 4, Celje (v nadaljnjem besedilu: DARS).
Naročnik vseh strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta je DARS.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta mora izpolnjevati pogoje iz 156. do 160. člena ZUreP-1 in ga DARS izbere po predpisih o oddaji javnega naročila. DARS mora v komisijo za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta imenovati tudi člana, ki ga določi MOPE UPR. MOPE UPR mora pred pričetkom postopka javnega naročila za izbiro izdelovalca državnega lokacijskega načrta potrditi projektno nalogo.
IV. Način pridobitve strokovnih rešitev
Na podlagi podrobnega usklajevanja z Republiko Hrvaško in ustrezne navezave na avtocestni odsek Krapina – Macelj na mejni točki med Republiko Hrvaško in Republiko Slovenijo je potek avtoceste na tem delu določen s potrditvijo skupne točke obeh držav v Zapisniku o potrditvi geodetskih koordinat skupne stične točke osi trase odseka avtoceste Maribor – Zagreb med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško na območju mednarodnega mejnega prehoda Gruškovje – Macelj z dne 23. 2. 2004 in sprejeto Uredbo o državnem lokacijskem načrtu za mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS, št. 43/03), kar ne omogoča variantnih rešitev poteka avtoceste.
V. Seznam potrebnih strokovnih podlag in način njihove pridobitve
Pri izdelavi strokovnih podlag in državnega lokacijskega načrta je treba upoštevati naslednja že izdelana gradiva:
– Lokacijski načrt za mednarodni mejni prehod Gruškovje (Uradni list RS, št. 43/03);
– PGD/PZI projekt IBE (Lineal) AC Ptuj – Gruškovje na območju MMP Gruškovje (št. projekta JGMM.P-D571/027A (Lineal MG37, december 2003);
– AC povezava od MMP Gruškovje do državne meje s Hrvaško – idejna rešitev (izdelovalec: Inženiring IBT d.d. Ljubljana, št. proj. 8670/051, december 2003),
– Autocesta Zagreb – Macelj, Dionica: Krapina – Macelj: 6. dio autoceste od km 51+849,57 do km 52+611,365 i granični prijelaz Macelj (izdelovalec: IPZ Inženjerski projektni zavod d.d. Zagreb, št. proj. C1-6827, april 2004).
– Vse druge predhodno izdelane strokovne podlage in druga gradiva, relevantna za izdelavo naloge.
Pred izdelavo državnega lokacijskega načrta mora investitor zagotoviti izdelavo naslednjih strokovnih podlag:
1. geodetski načrt izdelan v skladu s Pravilnikom o geodetskem načrtu (Uradni list RS, št. 40/04);
2. celostno idejno rešitev ceste in drugih ureditev, izdelano na način, ki vključuje vse funkcionalne, urbanistične, krajinske, arhitekturne in okoljevarstvene rešitve in ureditve v M 1:1000 z ustreznim poročilom in utemeljitvijo;
3. tehnične idejne rešitve ceste in drugih ureditev izdelane v M 1:1000 kot posamezni načrti v skladu s predpisi, ki urejajo podrobnejšo vsebino projektne dokumentacije, z ustreznim tehničnim poročilom in projektantskim predračunom;
4. strokovne podlage, izdelane v skladu z navodilom, ki ureja vsebino posebnih strokovnih podlag in vsebino prostorskih izvedbenih aktov:
a) geološko in geotehnično poročilo,
b) idejne rešitve vseh infrastrukturnih objektov, naprav in omrežij, ki so potrebni za delovanje načrtovanih prostorskih ureditev,
c) idejne rešitve prestavitev, razširitev in drugih prilagoditev obstoječih objektov, naprav in ureditev, ki so potrebne zaradi realizacije načrtovanih prostorskih ureditev,
d) strokovne podlage glede načina reševanja deponiranja viškov materiala in odvzema materiala, po potrebi idejne rešitve in vse ostale strokovne podlage za ureditev deponij,
e) rešitve v zvezi z varovanjem okolja in rešitve za preprečitev in zmanjšanje negativnih vplivov na okolje, posebej pa:
– ukrepi za preprečitev in sanacijo prekomernega hrupa virov in imisijskih obremenitev varovanih območij,
– vodnogospodarske ureditve s prikazom zaščite podtalnice, vodnih virov in površinskih voda, s prikazom sistema odvodnjavanja in čiščenja meteornih in ostalih odpadnih voda,
– ukrepi za lokalno zmanjšanje onesnaženja zraka,
– ukrepi za zaščito pred prekomernim onesnaženjem zemlje in tal,
– ukrepi za omilitev vplivov na živalski in rastlinski svet,
– ureditev reliefa in zelenih površin s prikazom sprememb in končnega stanja;
5. poročilo o vplivih na okolje, izdelano v skladu z navodilom, ki ureja metodologijo za izdelavo poročil o vplivih na okolje in z upoštevanjem evropskih standardov;
6. morebitne druge strokovne podlage, ki bodo izhajale iz smernic nosilcev urejanja prostora; po potrebi tudi strokovne podlage v zvezi z ukrepi v času gradnje.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Ministrstvo za kulturo skupaj z javnim zavodom za varstvo kulturne dediščine zagotovi izdelavo strokovnih zasnov s področja kulturne dediščine v skladu z zakonom, ki ureja varstvo kulturne dediščine in jih posreduje MOPE UPR.
V postopku priprave državnega lokacijskega načrta Zavod RS za varstvo narave zagotovi izdelavo naravovarstvenih smernic v skladu z zakonom, ki ureja ohranjanje narave in jih posreduje MOPE UPR.
VI. Roki za pripravo državnega lokacijskega načrta
Pridobitev smernic za načrtovanje
DARS zagotovi gradivo za pridobitev smernic (najmanj situativni prikaz prostorske ureditve v merilu 1:5000 s tehničnim poročilom) po sprejemu tega programa priprave.
MOPE UPR pridobi smernice za načrtovanje s strani nosilcev urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave.
Nosilci urejanja prostora podajo smernice najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
Izdelovalec državnega lokacijskega načrta (v nadaljnjem besedilu: izdelovalec) izdela analizo smernic ter ob upoštevanju le-te ter analize prostora izdela usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve po prejemu vseh smernic.
MOPE UPR, Ministrstvo za promet in DARS potrdijo usmeritve za načrtovanje prostorske ureditve.
Izdelava strokovnih podlag in predloga državnega lokacijskega načrta
DARS zagotovi izdelavo vseh strokovnih podlag, določenih iz V. točke tega programa priprave.
Izdelovalec po prevzemu vseh strokovnih podlag izdela predlog državnega lokacijskega načrta
MOPE UPR po prevzemu predloga državnega lokacijskega načrta pridobi recenzijsko mnenje strokovnjakov s področja prostorskega in prometnega načrtovanja in varstva okolja k predlogu državnega lokacijskega načrta in ga preda DARS.
MOPE UPR po končani izdelavi dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta in najmanj štirinajst dni pred javno razgrnitvijo predloga državnega lokacijskega načrta organizira prostorsko konferenco z namenom, da se na predvidene rešitve v predlogu državnega lokacijskega načrta pridobijo in uskladijo priporočila, usmeritve in legitimni interesi (mnenja) lokalnih skupnosti, gospodarstva in interesnih združenj ter organizirane javnosti.
Izdelovalec dopolni predlog državnega lokacijskega načrta po predaji recenzijskega mnenja s strani DARS ter na podlagi utemeljenih priporočil in usmeritev, podanih na prostorski konferenci.
Javna razgrnitev in javne obravnave
Minister za okolje, prostor in energijo s sklepom odredi javno razgrnitev predloga državnega lokacijskega načrta na ministrstvu za okolje, prostor in energijo ter v občini Žetale.
MOPE obvesti javnost o kraju in času javne razgrnitve in javne obravnave z objavo v uradnem glasilu ter na krajevno običajen način, in sicer najmanj en teden pred pričetkom javne razgrnitve.
Javna razgrnitev traja najmanj 30 dni.
MOPE UPR v času javne razgrnitve organizira javno obravnavo. Javna obravnava mora biti v kraju načrtovane prostorske ureditve.
MOPE UPR v sodelovanju z občino Žetale v času javne razgrnitve in javne obravnave evidentira vse pisne in ustne pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
MOPE UPR v sodelovanju z Ministrstvom za promet in DARS ter izdelovalcem prouči pripombe in predloge organov, organizacij in posameznikov.
Izdelovalec pripravi predlog stališč glede njihovega upoštevanja.
MOPE UPR s pripombami in predlogi ter predlogom stališč seznani tudi tiste nosilce urejanja prostora, na katerih delovno področje bi se predlagane spremembe lahko nanašale, ter pridobi njihovo predhodno mnenje.
Minister za okolje, prostor in energijo po predhodnem mnenju ministra za promet odloči o upoštevanju pripomb in predlogov in z odločitvijo seznani občino Žetale.
Izdelava dopolnjenega predloga državnega lokacijskega načrta
DARS zagotovi izdelavo morebitnih dopolnitev strokovnih podlag po sprejemu odločitve o upoštevanju pripomb in predlogov.
Izdelovalec izdela dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta po prevzemu vseh morebiti dopolnjenih strokovnih podlag.
DARS zagotovi gradivo za pridobitev mnenj.
MOPE UPR pozove nosilce urejanja prostora iz III. točke tega programa priprave, da podajo mnenje k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta.
Nosilci urejanja prostora podajo mnenje najkasneje v 30 dneh po prejemu vloge.
MOPE UPR pridobi recenzijsko mnenje strokovnjaka s področja prostorskega načrtovanja ter stališče ministrstva za promet k dopolnjenemu predlogu državnega lokacijskega načrta v času pridobivanja mnenj.
MOPE UPR posreduje DARS mnenja nosilcev urejanja prostora, recenzijsko mnenje ter stališče Ministrstva za promet z namenom, da izdelovalec izdela usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta.
Sprejem državnega lokacijskega načrta
Minister za okolje, prostor in energijo v soglasju z ministrom za promet posreduje usklajen dopolnjen predlog državnega lokacijskega načrta Vladi Republike Slovenije v sprejem. Sestavni del gradiva so priporočila prostorskih konferenc in stališča do pripomb in predlogov z javne razgrnitve.
Vlada Republike Slovenije sprejme državni lokacijski načrt z uredbo in jo objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
VII. Obveznosti financiranja priprave državnega lokacijskega načrta
DARS zagotovi vsa sredstva za izdelavo strokovnih podlag ter državnega lokacijskega načrta.
MOPE UPR zagotovi sredstva za recenzije državnega lokacijskega načrta.
VIII. Objava programa priprave
Ta program priprave se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

EVA 2004–2511-0214

Soglašam!