Na podlagi 29., 33., 175. in 190. člena Zakona o urejanju prostora ZUreP-1 (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 – popravek), 16. člena Statuta Občine Bled – prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 119/03) in sprejetega Programa priprave (Uradni list RS, št. 11/02) je Občinski svet občine Bled na 13. redni seji dne 30. 6. 2004 sprejel

S tem odlokom se ob upoštevanju Odloka prostorskih sestavinah dolgoročnega in družbenega plana Občine Bled (Uradni list RS, št. 95/02) sprejme lokacijski načrt za centralno čistilno napravo Bled z zbirnim centrom in povezovalnim kanalom od »M« kanala do čistilne naprave Bled, ki ga je izdelal URBIS – urbanizem, arhitektura, projektiranje d.o.o., Maribor, v juniju 2004 pod številko projekta 314–LN/01.

Lokacijski načrt vsebuje besedilo in grafične prikaze, ki se nanašajo na območje čistilne naprave, zbirnega centra, dostopne ceste in povezovalnega »M« kanala in drugih ureditev ter na lego, potek, zmogljivost, velikost in oblikovanje objektov, naprav in ureditev.
Tekstualni del obsega:
– obrazložitev in utemeljitev lokacijskega načrta,
– opis prostorskih pogojev za realizacijo,
– opis potrebnih infrastrukturnih objektov in naprav, ter prestavitev in prilagoditev obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav,
– opis prostorskih rešitev po posameznih področjih,
– rešitve v zvezi z zaščito pred naravnimi in drugimi nesrečami,
– seznam parcel v ureditvenem območju,
– oceno stroškov za izvedbo ureditvenega načrta,
– etape izvajanja,
– mnenja,
– tehnične elemente za zakoličenje gradbenih parcel,
Grafični del obsega:
– Prikaz prostorskih sestavin srednjeročnega in družbenega plana Občine Bled M 1: 5000,
– Prikaz prostorskih sestavin srednjeročnega in družbenega plana Občine Bled – programske zasnove M 1: 3500,
– Prikaz širšega območja lokacijskega načrta M 1 : 10000,
– Ureditvena situacija M 1: 2000,
– Izsek iz ureditvene situacije – območje čistilne naprave Bled in zbirnega centra M 1: 500,
– Ureditvena situacija prestavitev komunalne in energetske infrastrukture M 1: 2000,
– Izsek iz ureditvena situacija prestavitev komunalne in energetske infrastrukture za območje čistilne naprave Bled in zbirnega centra M 1: 500,
– Vzdolžni profil – povezovalni »M« kanal M 1: 1000,
– Karakteristični prečni profil dovozne ceste M 1: 50,
– Vzdolžni profil dovozne ceste M 1: 2500/250,
– Prerez čez območje zbirnega centra M 1: 100,
– Prerezi objektov na območju čistilne naprave Bled M 1: 100,
– Tehnični elementi za zakoličenje gradbenih parcel M 1:1000,
– Uradne kopije katastrskih načrtov (GU) M 1:1000,

Ureditveno območje lokacijskega načrta obsega parcele oziroma zemljišča, ki so namenjena za gradnjo čistilne naprave, zbirnega centra, dostopne ceste in povezovalnega »M« kanala. Ureditev pripadajoče komunalne infrastrukture ter površine, ki ostanejo v obstoječi rabi.
Vse parcele oziroma deli parcel, ki so v ureditvenem območju so v k.o. Želeče:
DOSTOPNA CESTA:
1008/7, 1008/10, 1008/11, 1008/12, 1008/13, 1008/14, 1008/15, 1008/16, 1060/1, 1060/8, 1060/9, 1060/10, 1060/11, 1060/12, 1060/14, 1060/15, 1061, 1063, 1065/1, 1066/2, 1069, 1070/1, 1070/2, 1071, 1072/1, 1072/2, 1073, 1077/1, 1077/3, 1077/4, 1079/7, 1085/1, 1085/2, 1085/3, 1085/4, 1085/5, 1085/6, 1086/1, 1086/2, 1086/3, 1088/3, 1088/6, 1088/9, 1090/2, 1090/3, 1193/1, 1194/1, 1195/1, 1195/2, 1199, 1200/1, 1202/1, 1202/5, 1202/8, 1206/1, 1207, 1062, 1064;
ZBIRNI CENTER in ČISTILNA NAPRAVA:
1008/4, 1008/9, 1008/10, 1008/15, 1008/16, 1017, 1018, 1019, 1020, 1202/1, 1202/3, 1202/4, 1202/5;
IZTOČNI KANAL IZ ČN:
1008/16, 1008/17, 1017, 1018, 1023, 1202/5, 1202/7;
NAVEZAVA NA ČISTILNO NAPRAVO:
1008/4, 1017,1202/4
POVEZOVALNI M KANAL:
921, 926/5, 928/9, 929/1, 929/2, 930/3, 930/8, 930/10, 930/11, 931/1, 931/2, 944/2, 951/1, 1008/1, 1008/2, 1008/3, 1008/6, 1008/7, 1008/8, 1008/9, 1011/1, 1011/2, 1017, 1018, 1191/1, 1191/3, 1197, 1202/1, 1202/3, 1205/1;
RAZBREMENILNI KANAL:
954/2, 955, 1191/1;
REKONSTRUKCIJA M KANALA:
1008/6, 1008/7, 1080/1, 1197, 1198;
TLAČNI VOD IN LOKALNO ČRPALIŠČE:
1008/6, 1008/7, 1060/1, 1080/1, 1074, 1075, 1193/1, 1197, 1198, 1206/1, 1207;
VODOVOD:
1008/7, 1008/10, 1008/11, 1008/12, 1008/13, 1008/14, 1017, 1018, 1060/1, 1065/1,1071, 1072/1, 1072/2, 1073, 1077/1, 1077/3, 1077/4, 1079/7, 1085/1, 1085/2, 1085/3, 1085/4, 1085/5, 1085/6, 1088/6, 1194/1,1195/1, 1199, 1200/1, 1202/1, 1206/1, 1207;
ELEKTRIKA:
1008/15, 1017, 1018, 1202/1, 1202/5;
OBMOČJE ČISTILNE NAPRAVE, KJER SE OHRANJA OBSTOJEČA RABA PROSTORA:
1008/4, 1019, 1020, 1202/4;
Zemljišča parcel so točno razvidna iz grafičnega dela odloka. Pri pridobivanju upravnih dovoljenj se upoštevajo vse navedene parcele, ne glede, v kateri alinei so navedene.

Ureditveno območje iz 3. člena tega odloka obsega:
– območje izključne rabe čistilne naprave,
– območje izključne rabe zbirnega centra,
– območje ureditve dostopne ceste,
– območje ohranjanja obstoječe rabe,
– območje ureditve povezovalnega »M« kanala,
– območje ukrepov za preprečitev prekomernih vplivov na okolje.

Območje čistilne naprave in zbirnega centra zavzema kmetijske površine na platoju nadmorske višine 450 m južno od vzpetine Kozarca (558 m) in vzhodno od vzpetine Obroč (518 m). V smeri proti jugu se teren terasasto spušča proti Savi Bohinjki.
Dostopna cesta do čistilne naprave je načrtovana kot rekonstrukcija oziroma razširitev dovozne ceste od bodoče načrtovane južne razbremenilne ceste do čistilne naprave in zbirnega centra.
Povezovalni »M« kanal, poteka delno v cestnem telesu Prežihove ceste, nato pa se usmeri proti potoku Jezernica in poteka vzporedno z njim vse do območja med Kozarnico in Obročem, kjer se dvigne do platoja oziroma območja bodoče čistilne naprave in zbirnega centra, ki ležita južno od Kozarce na vzhodnem delu ob hribu Obroč.

ČISTILNA NAPRAVA
Območje čistilne naprave je pravokotne oblike, tlorisne velikosti c.a 55 x 95 m, znotraj zaščitne ograje. Obstoječi teren na predvideni lokaciji pada v blagem padcu v smeri S–J, absolutna višina na J meji območja čistilne naprave je 450 m, na severnem koncu območja čistilne naprave pa 456 m n.v.
Kapaciteta čistilne naprave je 14150 PE. Dotok na čistilno napravo je preko povezovalnega »M« kanala ter obstoječega VS kanala, ki se ga delno dogradi in priključi na čistilno napravo.
Vse prečiščene odpadne vode se bodo odvedle v obstoječi VS kanal, ki ga je potrebno hidravlično preveriti, sanirati in preprečiti prelivno vodo na okoliški teren.
V območju čistilne naprave bodo zgrajeni naslednji objekti:
– vhodno črpališče
– prezračevalni bazen
– naknadni usedalnik
– anaerobni bazen in črpališče blata
– merilnik pretoka in servisni jašek
– silos za blato
– doziranje FeCl3
– upravna stavba, ki vključuje:
- mehansko predčiščenje
- strojno zgoščanje blata
- kompresorska postaja
- kontrolno-upravni prostor
- prostor z elektro omarami
- laboratorij
- delavnica
- garderoba
- sanitarni blok
- predprostor
Postopek čiščenja na čistilni napravi vsebuje:
– linijo vode,
– mehansko čiščenje,
– biološko čiščenje,
– linijo blata.

OBJEKTI NA ČISTILNI NAPRAVI
Upravna stavba
Upravna stavba je izvedena kot integralni objekt, ki združuje objekte linije vode, blata in sekundarne objekte. Predvidena je eno etažna zgradba, velikosti 21,70 x 16,80 m. Streha je predvidena kot enokapnica, naklona 7ş.
Vhodno črpališče
Objekt je izveden kot vodo nepropustna konstrukcija, izdelana po principu pravokotnega bazena, temeljena na temeljni plošči, velikosti 9,50 x 4,50 m. Objekt je v celoti vkopan v zemljo. V črpališču so vgrajene tri potopne centrifugalne črpalke, ki po skupnem tlačnem cevovodu črpajo vodo v mehansko predčiščenje. Ob vhodnem črpališču se predvidi postaja za sprejem grezničnih odplak.
Anaerobni bazen
Mehansko očiščena odpadna voda teče po gravitacijskem cevovodu v anaerobni bazen okrogle oblike, premera 12,00m. Tukaj se pomeša odpadna voda/mešanica iz oživljenega blata in povratno blato iz bazena za naknadno čiščenje. Mešanica odplak in oživljenega blata se nato dovaja po gravitacijskem cevovodu v prezračevalni bazen, v biološko stopnjo čiščenja.
Aerobni bazen in naknadni usedalnik
Prezračevalni bazen je kanal krožne oblike s centralno nameščenim naknadnim usedalnikom z vmesno koncentrično steno. Objekt je v pretežni meri vkopan v zemljo. Predvidena je aerobna stabilizacija blata – podaljšana aeracija.
Naknadni usedalnik
Naknadni usedalnik je bazen okrogle oblike velikosti premera 23,60m s horizontalnim pretokom in je nameščen v centralnem delu integriranega biološkega bazena. Dovod v bazen je po cevovodu v centralni del usedalnika. Elektromotorno strgalo strga na dnu usedlo blato v centralno nameščen lijak, od tu pa se blato.odvaja v črpališče blata. Plavajoče blato se posnema in s posebno črpalko črpa v mehansko obdelavo blata. Očiščena voda se preliva prek na obodu naknadnega usedalnika nameščenega prelivnega roba v iztočni cevovod.
Merilnik pretoka
Predvidena je namestitev magnetno induktivnega merilnika pretoka v iztočnem cevovodu. Merilnik odčitava trenutne in kumulativne vrednosti pretoka na napravo. V jašku se zajema tehnološka voda za potrebe čistilne naprave.
Silos za blato
Objekt je v obliki okroglega bazena, premera 15,00m. Objekt ni vkopan v zemljo in je visok 12,70m. Silos za blato je pokrit s kupolo. Zgoščeno blato doteka po tlačnem cevovodu v bazen in izteka skozi cevovod na dnu bazena. V procesu čiščenja vode izločeno biološko blato bo aerobno stabilizirano in zgoščeno v 1. fazi na ca. 6 – 8% suhe snovi in v 2. fazi na 25-30% suhe snovi. Blato bo shranjeno v pokritem silosu za blato. Od tu se bo občasno prečrpavalo v vozilo za odvoz blata.

ZBIRNI CENTER
Ob predvideni lokaciji čistilne naprave Bled se zgradi »ZBIRNI CENTER« za ločeno zbrane odpadke. Promet na zbirnem centru je načrtovan kot prometna zanka s cestama, ki sta višinsko ločeni za 1,00m. Krožna cesta premošča višinsko razliko po rampah. Ob prometni zanki je locirana nadstrešnica. Na območju zbirnega centra je načrtovana tehtnica za tovornjake. Odpadki se zbirajo v kesonih, postavljenih v dokih na otokih. Posebni in nevarni odpadki (barve, laki, lepila...) se zbirajo v ločenih kontejnerjih. Površina zbirnega centra je 0,41 ha.
Objekti zbirnega centra
1. Grajen objekt za osebje z sanitarijami
2. Nadstrešnica za strojno opremo
3. Nadstrešnica nad kontejnerji
4. Parkirišče za tov. vozila
5. Parkirišče za osebna vozila
6. Rampa
7. Ograja
Trafo postaja, ki je namenjena oskrbi za celotno območje zbirnega centra in čistilne naprave je postavljena izven zaščitnih ograj.
Velikost posameznih objektov je razvidna iz grafičnih prilog.

POVEZOVALNI »M« KANAL
Dovod odpadnih voda iz centra Bleda je načrtovan brez vmesnega prečrpavanja. Povezovalni kanal, poteka od nase­lja Mlino do sedla med hriboma Obroč in Kozarca. V fazi izdelave PGD je treba izdelati rešitev, ki bo znižala tlak v odseku, ki deluje pod tlakom za cca 1bar, oziroma urediti črpališče v kolikor se zaradi geoloških in terenskih pogojev izkaže za potrebno. Zadnji odsek povezovalnega kanala do same čistilne naprave obratuje gravitacijsko.
Objekti na trasi so:
– povezovalni M kanal – tlačni vod – v dolžini l=966.0m (cev PE 80 K 355mm S8)
– povezovalni M kanal – tlačni vod – v dolžini l=74.0m (cev J.C. DN 220mm)
– povezovalni M kanal – gravitacijski vod – v dolžini l=92.0m (cev PE DN 400mm)
– rekonstruirani M kanal v dolžini l=215.0m (cev PE DN 500mm)
– prevezava VS kanala na čistilno napravo v dolžini l=67.0m (cev PE DN 630mm)
– razbremenilni kanal (DN 800mm)
– razbremenilni objekt s peskolovom
– iztočni objekt – čistilni jašek
– lokalno črpališče na obstoječem M kanalu in tlačni vod do objekta P2 v dolžini l=250.0m (cev PE DN 80mm)
– revizijski jaški.
Navedene kapacitete cevi so okvirne, na podlagi tehničnih izračunov se lahko tudi povečajo.

DOSTOPNA CESTA
Načrtovana je rekonstrukcija oziroma razširitev dostopne ceste od bodoče načrtovane južne razbremenilne ceste do čistilne naprave in zbirnega centra, delno na cestah JP 513411 in JP 512501.
Nova širina ceste je 4,75m kar zagotavlja srečanje kamiona in osebnega vozila. V območju neposrednega priključevanja na dovozno cesto razbremenilno cesto je privzeta širina vozišča 5,90m. Dolžina priključitve na južno razbremenilno cesto je 0,825km. Do izgradnje južne razbremenilne ceste pa se izvede v dolžini 0,975 km, tako da se naveže na obstoječo Savsko cesto.
Os dovozne ceste je do km 0,150 definirana v projektu južne razbremenilne ceste. V nadaljevanju pa trasa sledi obstoječi cesti. V km 0,520 je horizontalni radij R=ca. 25m, na ostalih delih pa je večji.
Maksimalni vzdolžni nagib je 9,3% na dolžini 125m. Na preostalem delu nagib ne presega 7,9%.
Predviden je nov propust:
– v km 0,580 ploščat prepust svetle odprtine 5mx2m,

– Zaščitna ograja okrog območja čistilne naprave in zbirnega centra naj bo v spodnjem delu (do višine 50cm) zgoščena in vkopana, da ne bo prehodna za male sesalce.
– Za zmanjšanje vidne izpostavljenosti čistilne naprave in njeno vključitev v prostor je potrebna zasaditev z listopadnimi drevesnimi in grmovnimi vrstami, ki dolgo obdrže listje, ter zimzelenimi iglavci. Zasaditev se izvede z drevesnimi skupinami avtohtonih drevesnih in grmovnih vrst.
– Za boljšo vključitev objekta v prostor ni priporočljiva formalna ureditev odprtega prostora, temveč mehke organske oblike.
– Za hitrejše zmanjšanje vidne izpostavljenosti čistilne naprave naj bodo na novo zasajena drevesa visoka 2–2,5m s formirano krono, grmovnice pa vsaj s 3 poganjki. Zasaditev je potrebno tudi ustrezno redno vzdrževati.
– Po izgradnji povezovalnega »M« kanala in dostopne ceste, je treba površine nad kanalom in ob cesti takoj zasaditi in zatraviti.

Komunalna infrastruktura znotraj območja čistilne naprave in zbirnega centra se natančneje definira v PGD projektih tako, da se upošteva:
– Na območju posega je treba predvideti in izvajati kanalizacijsko omrežje v ločenem sistemu. Ločeno je treba odvodnjavati vodo iz oporečnih in neoporečnih površin. Vode z oporečnih površin (manipulativne ploščad ipd.) je obvezno speljati s sistem fekalne kanalizacije.
– Za vse objekte in naprave (peskolovi, lovilci olj, črpališča, itd.) na kanalizacijskem sistemu je potrebno predvideti izdelavo poslovnikov in vzdrževanja.
– Znotraj območja čistilne naprave in zbirnega centra se zgradi hidrantno omrežje.
– Tehnološke povezave med objekti čistilne naprave so izvedene iz modernih sintetičnih materialov, razen cevovoda za dovod stisnjenega zraka v prezračevalni bazen, ki je izdelan iz nerjavečega jekla AISI304.
– Na območju čistilne naprave in zbirnega centra se predvidi razvod vodovodnega omrežja.
– Za rezervno napajanje objekta čistilne naprave se uporablja mobilni dizelski elektro agregat minimalne moči 60 kVA.
– Elektriko se razpelje iz nove trafo postaje, ki je locirana ob območju zbirnega centra.
– Kot lokalni vir toplotne energije služi utekočinjeni zemeljski plin, ki se hrani v zunanjem zbiralniku prostornine ca. 5 m3.
– Načrtuje se strelovodna instalacija objektov in ozemljitev.

Na območju predvidenih posegov poteka večje število obstoječih komunalnih in infrastrukturnih vodov.
– Vse vode je potrebno v sklopu izdelave izvedbene dokumentacije zakoličiti. Izdelati je potrebno detajle prečkanja v skladu s pogoji upravljavcev.
– V času gradnje je potrebno vsa dela v bližini vodov izvajati v skladu s pogoji in pod nadzorom upravljavcev.
Kanalizacija
Obstoječo in predvideno kanalizacijsko omrežje, katerega tangirajo obravnavani vodi je treba ustrezno zaščititi tako, da bo omogočeno nemoteno vzdrževanje in obratovanje.
Prečkanje in vzporedni potek kanalizacije z ostalimi komunalnimi instalacijami mora biti projektirano in izvedeno v skladu s predpisi.
V fazi PGD morajo biti obdelana vsa križanja z novimi rešitvami.
S posegom se ne smejo poslabšati obstoječe odtočne razmere meteornih voda.
Vsak poseg v vodni režim mora biti posebej projektiran.
Investitor mora pred pričetkom gradnje zakoličiti vse vode na terenu in pripraviti ustrezne rešitve v skladu s pogoji upravljavcev.
Vodovod
Zaradi povečanih potreb po zagotavljanju vode, obstoječe omrežje ni zadostno dimenzionirano. Zato je potrebno povečati vodovodno omrežje, in sicer navezati čistilno napravo in zbirni center na obstoječ javni vodovod. Na mestih, kjer se trasa približa obstoječim vodovodnim cevovodom je potrebno upoštevati veljavno zakonodajo in pravilnike ter zagotoviti minimalne predpisane odmike. Za vse tangirane vodovodne objekte se v nadaljnjih fazah projektiranja izdelajo ustrezne zaščite oziroma prestavitve. Kolikor jih ni možno doseči je potrebno vodovodne cevovode dodatno zaščititi. Predvidi se potek novega vodovodnega sistema DN 110 od obstoječega javnega vodovoda do zbirnega centra in čistilne naprave v novi rekonstruirani dovozni cesti. Na priključnem mestu objekta na javni vodovod se zgradi zunanji vodomerni jašek z vodomerom. Lokacija in tip bosta določena v nadaljnjih fazah projektiranja s strani upravljavca jaška.
Investitor je dolžan:
– za potrebe delovanja čistilne naprave izvesti priključitev na vodovodno omrežje,
– pridobiti podatke o obstoječih vodovodnih objektih in napravah, po potrebi tudi zakoličiti in sondirati,
– obdelati vse detajle prečkanj in odmikov predvidenih objektov z obstoječimi vodovodnimi napravami,
– na delih, kjer se predvideva obnova oziroma novogradnja vodovodnega sistema je treba izdelati usklajeno projektno dokumentacijo,
– obdelano mora biti varovanje obstoječih vodovodnih objektov in naprav in dostop do njih za potrebe nemotenega vzdrževanja in nadzora vodovoda,
– izdelati je treba usklajeno projektno dokumentacijo za vse naslednje faze,
– pridobitev vseh soglasij in dovoljenj za izvedbo posegov na vodovodnem objektih in napravah.
Vsa dela na vodovodnem priključku in vodomeru mora opraviti upravljavec vodovoda po naročilu in na stroške investitorja.
Elektro omrežje
Za oskrbo z električno energijo je potrebno zgraditi novo trafo postajo ustrezne moči ob območju zbirnega centra. Trafo postaja se naveže v električno omrežje preko 20 kV daljnovoda ali kablovoda. Natančen način napajanja se opredeli v projektni dokumentaciji.
Iz predvidene trafo postaje se položi ustrezno interno električno omrežje za potrebe napajanja posameznih objektov in javno razsvetljavo.
Zaradi zanesljivosti napajanja je potrebno znotraj območja predvideti lasten dieselski električni agregat.
Pri načrtovanju posegov je treba na mestih križanj oziroma približevanj upoštevati naslednje pogoje:
– upoštevati predpisane odmike novih objektov od obstoječega elektro energetskega omrežja po zahtevah tehničnih predpisov,
– predvideti prestavitve ali spremembe obstoječega elektroenergetskega omrežja zaradi novih objektov,
– uskladiti potek obstoječega, prestavljenega ali novega elektro energetskega omrežja z ostalimi komunalnimi napravami,
– z izkopi se ne sme ogroziti stabilnosti obstoječih opornikov. Oddaljenost »M« kanala mora biti od oporne točke najmanj 1,5m,
– pred pričetkom gradnje je treba zakoličiti obstoječi 20kV kablovod TP Mlino – TP Prežihova. Pri križanju je treba zagotoviti minimalni vertikalni odmik 0,5m.
Omrežje zvez
Za potrebe čistilne naprave je potrebno zgraditi TK priključek v skladu s pogoji upravljavca.
V fazi izdelave projektne dokumentacije PGD, PZI je treba detajlno obdelati križanja in približevanja neposredno prizadeti in ogroženih telefonskih kabelskih vodov (medsebojni odmiki). Vsa križanja obdelati v skladu s pogoji upravljavca Telekom Slovenija.
– Zakoličiti je treba obstoječe zemeljske kable pred pričetkom del.
– Križanje kanala«M« z zemeljskimi kabli mora biti izvedeno, tako da cev kanala poteka pod zemeljskim kablom in sicer vsaj 0,4m.
– Odmiki pri vzporednem vodenju morajo biti vsaj 0,5m.
– Pri Prežihovi 4 je pri zakoličenju obvezen ogled predstavnika Telekom Slovenije PE Kranj.
Prometna infrastruktura
– Trasa povezovalnega »M« kanala poteka v varovalnem pasu državne ceste – bodoče »Južne razbremenilne ceste«. V fazi PGD je treba rešitve poteka »M« kanala in dovozne ceste ustrezno prilagoditi rešitvam v navedenih projektih »Južne razbremenilne ceste« zaradi usklajenosti rešitev in nepotrebnih kasnejših prilagoditev na terenu.
– Pri gradnji čistilne naprave je treba upoštevati Odlok o občinskih cestah v Občini Bled.

VODNOGOSPODARSKE UREDITVE IN VAROVANJE VODNIH VIROV
Vsi objekti čistilne naprave in zbirnega centra, kjer se odvija tehnologija čiščenja in odpadnih vod, morajo biti načrtovani tako, da bo zagotovljena vodotesnost.
Iztok prečiščene vode mora ustrezati zahtevam iz Uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 35/96) ter iz Uredb o spremembah in dopolnitvah uredbe o emisiji snovi pri odvajanju odpadnih vod iz komunalnih čistilnih naprav (Uradni list RS, št. 90/98, 31/01 in 62/01).
S predvideno gradnjo se ne sme poslabšati stabilnost brežin vodotokov. Dela se morajo izvajati tako, da ne bo povzročena erozija.
Odlaganje materiala v vodotoke oziroma neposredno bližino ni dovoljeno.
Na iztočnem kanalu se predvidi jašek za odvzem vzorcev.
Začasno izkopan material mora biti zavarovan pred odplavljanjem.
Za zaščito podtalja in podtalnice morajo biti vsi izvedeni objekti, kjer poteka transport in čiščenje odpadne vode (cevovodi, jaški, bazeni, črpališča…), v vodotesni izvedbi. Potrebno izvesti preskus vodotesnosti z vodo kot medijem.
Pri obratovanju kanalizacijskega zbiralnika je potrebno zagotoviti zaščitne ukrepe samo pri vzdrževanju objektov (črpališč) in ustrezno odstranjevanje in odlaganje odpadkov pri čiščenju kanalov.
Iztok prečiščene odpadne vode iz čistilne naprave bo speljan v površinski odvodnik.
Sprejemnik prečiščenih voda je reka Sava Bohinjka. Zgornji del povodja reke Save se ocenjuje kot občutljivo področje, zato je predvideno čiščenje dušikovih spojin, čiščenje fosforja in dezinfekcija iztoka.

UREDITVE NA OBMOČJU KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ IN VARSTVO KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ
Prst se odstrani in odloži tako, da se ohranita njena rodovitnost in količina. Pri izvedbi je treba ločiti zgornji humusni sloj prsti od spodnjih slojev.
Rodovitna prst, ki se uporabi za rekultivacijo, mora biti shranjena na ustreznih lokacijah v nasipih ustreznih oblik in višine do 1.20 m.

VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ KULTURNE DEDIŠČINE
Trasa povezovalnega »M« kanala, dostopna cesta in čistilna naprava z zbirnim centrom, se nahaja na območju Bled – Ambient Bled, št. predloga 400344, ki je bil podan kot predlog za vpis v Register kulturne dediščine, zaradi kulturnega, zgodovinskega in simbolnega pomena prostora.
Na območju ni druge evidentirane kulturne dediščine vpisane v RKD in ne razglašenih kulturnih spomenikov.

VAROVANJE OBJEKTOV IN OBMOČIJ NARAVNE DEDIŠČINE
Potek povezovalnega »M« kanala poteka po občutljivem območju ob vodotoku Jezernica, zato je pri nadaljnjem načrtovanju in izvedbi potrebno upoštevati:
– Na lokaciji naj se ohrani čim več obstoječe vegetacije.
– Za zmanjšanje vidne izpostavljenosti čistilne naprave in njeno vključitev v prostor je potrebna sklenjena obsaditev površin ob čistilni napravi z avtohtonimi drevesnimi in grmovnimi vrstami
– Trasa povezovalnega »M« kanala mora biti v celoti vkopana, površine nad njim pa vzpostavljene v prvotno stanje.
– Izkop za cevovod je od potoka Jezernica odmaknjen toliko, da se ne poseže v obrežni pas (5–10m)
– Lokacije transportnih poti, manipulativnih prostorov, skladišč materiala in strojev ter drugih objektov, ki so povezani z gradnjo je potrebno smotrno izbrati.
– V obrežni pas Save Bohinjke in Jezernice ni dovoljeno posegati.
– Z vegetacijo ob gradbišču je potrebno pazljivo ravnati oziroma jo je potrebno zaščititi.
– Gradbeni material je potrebno prevažati po obstoječi infrastrukturi ter ga odlagati na zato namenjene površine (izven poplavnega oziroma obrežnega pasu reke Save Bohinjke in Jezernice).
– Potrebno je takojšnja ozelenitev razgaljenih površin (zasaditev z vrstami, ki se pojavljajo na območju avtohtono),
– v primeru nepredvidenega uničenja ali poškodovanja je potrebno obrežno zarast Save Bohinjke in Jezernice nadomestiti z novo, istovrstno.
– Lokacije transportnih poti, manipulativnih prostorov, skladišč materiala in strojev ter drugih objektov, ki so povezani z gradnjo je potrebno smotrno izbrati. Od naravnih vrednot se je potrebno oddaljiti vsaj 70 metrov (v primeru jezera in hriba Straža v razumni oddaljenosti – teren).
– Sestavni del PGD mora biti načrt krajinske ureditve.
UKREPI ZA VAROVANJE FAVNE
– Gradbišče je potrebno organizirati na način, da bo v največji možni meri preprečeno onesnaženje Save Bohinjke in Jezernice.
– V strugo Jezernice je prepovedano posegati.
– V primeru povzročitve nepredvidenih poškodb struge Save Bohinjke in Jezernice je potrebno izvršiti takojšno sanacijo, na način da bo ohranjen naravni sistem vodotoka. Sanacija poškodb z nenaravnimi materiali ni dopustna.

VARSTVO PRED HRUPOM
Gradnja čistilne naprave in zbirnega centra bo potekala znotraj območja, ki je z veljavnimi prostorskimi dokumenti Občine Bled opredeljeno za komunalno dejavnost. V času gradnje morajo biti upoštevani naslednji ukrepi za zmanjšanje hrupa:
– delo na gradbišču mora potekati je v dnevnem času med 7:00 in 19:00 uro, v nočnem času le v primeru neodložljivih vzdrževalnih del;
– uporabo delovnih naprav in gradbenih strojev, ki so izdelane v skladu z emisijskimi normami za hrup gradbenih strojev po smernicah 84/534/EEC in Pravilnika o emisiji hrupa strojev, ki se uporabljajo na prostem, Uradni list RS, št. 106/02;
– ukrepi varstva pred hrupom v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve PVO.
– Potencialni viri hrupa na območju čistilne naprave bodo locirani v zaprtih prostorih ali protihrupno zaščiteni. Upoštevajoč tehnološko opremo čistilne naprave, v idejnem projektu predvideno razporeditev potencialnih virov hrupa, lokacijo čistilne naprave in rezultate meritev hrupa na referenčnem objektu dodatni ukrepi varstva pred hrupom za čistilno napravo Bled niso potrebni.

VARSTVO ZRAKA
Predvidena je gradnja aerobne stabilizacije blata, zato ni pričakovati večjih emisij smradu. Zrak iz prostorov, kjer bodo prisotne emisije smradu (mehansko predčiščenje, naprava za sprejem gošč iz greznic, strojno zgoščanje blata) se bo odsesaval v zračni biofilter (kolikor ga bo treba izvesti v skladu z izvedenim monitoringom v času obratovanja), kjer se bo čistil in nato odvajal v atmosfero. Vplivno območje smradu bo občasno segalo do oddaljenosti do 100 m od meje območja čistilne naprave in zbirnega centra.
Ukrepi za zmanjšanje onesnaženosti zraka v času gradnje morajo vključevati:
– preprečevanje prašenja z odkritih delov gradbišča; ukrep zahteva redno vlaženje gradbišča ob suhem in vetrovnem vremenu;
– preprečevanje nekontroliranega raznosa gradbenega materiala z območja gradbišča s transportnimi sredstvi;
– upoštevanje emisijskih norm pri uporabljeni gradbeni mehanizaciji in transportnih sredstvih;
– zavezanec za izvajanje ukrepov v času gradnje je izvajalec gradbenih del, ki mora z ukrepi zagotoviti, da na območjih v okolici gradbišča ne bodo presežene mejne vrednosti prašnih usedlin v zraku. Ukrepi varstva zraka v času gradnje morajo biti podrobno opredeljeni v projektu ekološke ureditve gradbišča, ki se izdela v okviru projekta PZI, PZR. Projekt mora upoštevati usmeritve PVO.

VIŠKI MATERIALA
Pri načrtovanem posegu se ne predvidevajo večje količine izkopanega materiala, saj se bo pri povezovalnem »M« kanalu, humus odstranil in po končanih delih ponovno uporabil. Na območju ČN in zbirnega centra je načrtovana gradnja z izravnavo mas zato se ne predvidevajo večje količine viškov materiala. Natančnejše količine materiala bodo definirane v projektu PGD.

VARSTVO PRED POŽAROM
Za zagotavljanje protipožarne vode na čistilni napravi Bled in zbirnem centru se izvede interno fiksno ali gibljivo hidrantno omrežje.

Etape izvajanja na podlagi lokacijskega načrta:
– prestavitve, razširitve in druge prilagoditve obstoječih infrastrukturnih in drugih objektov in naprav, ki so potrebne za uresničitev predvidenih posegov;
– deli trase dostopne ceste;
– povezovalni »M« kanal;
– čistilna naprava;
– zbirni center.
Etape gradenj in postopki za pridobitev upravnih dovoljenj se lahko izvajajo posamezno. Etape izvajanja lokacijskega načrta je treba načrtovati in izvajati tako, da bo potekal promet po lokalnih cestah čim manj moteno.

MONITORING
– Investitor gradnje mora zagotoviti posnetek ničelnega stanja, podrobnejši načrt izvajanja monitoringa in izvajati monitoring z namenom nadzorovanja vplivov, ki bi v času gradnje ali obratovanja v posebnih pogojih lahko presegli zakonsko določene pragove.
– Upravljavec čistilne naprave je dolžan izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnega zraka iz anaerobnih stopenj čistilne naprave ter po potrebi izvesti tipski biofilter.
– Upravljavec čistilne naprave je dolžan v skladu s Pravilnikom o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu odpadnih vod ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 35/96) izvajati prve meritve in obratovalni monitoring odpadnih vod. Pogostost meritev in čas vzorčevanja sta določena v prilogi 1 Pravilnika (Uradni list RS, št. 35/96).
– Po prvi vegetacijski sezoni je smiselno ugotoviti razvitost nove zasaditve ob čistilni napravi, zbirnem centru in ob brežinah Jezernice ter jo po potrebi dopolniti.
– Splošni pogoji za izvajanje prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa so določeni v Pravilniku o prvih meritvah in obratovalnem monitoringu hrupa za vire hrupa ter o pogojih za njegovo izvajanje (Uradni list RS, št. 70/96). Skladno z 2. členom Pravilnika je zavezanec za zagotovitev prvih meritev in obratovalnega monitoringa upravljavec čistilne naprave in zbirnega centra. V okviru prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je potrebno zagotoviti izvedbo meritev celotne obremenitve s hrupom na območju čistilne naprave in zbirnega centra in v njuni okolici kot posledico emisije vseh virov hrupa na območju ter meritve ravni hrupa čistilne naprave. Prve meritve in obratovalni monitoring hrupa čistilne naprave in zbirnega centra se izvajajo pri virih hrupa na območju čistilne naprave in zbirnega centra in na meji območja. Zavezanec za izvedbo prvih meritev in obratovalnega monitoringa hrupa je upravljavec čistilne naprave.
– Poseben monitoring vpliva čistilne naprave na kvaliteto Save Bohinjke ni potreben.
– Izvajati je treba redno spremljanje kvalitete blata.
Ukrepi
V primeru prekoračitve dopustnih vrednosti je treba izvesti dodatne zaščitne ukrepe, ki so:
– dodatne tehnične in prostorske rešitve;
– dodatne zasaditve in vegetacijske zgostitve;
– sanacija, povečanje ali izgradnja novih omrežij, objektov in naprav;
– sprememba rabe prostora ali objekta;
– omejevanje prometa in
– drugi ustrezni ukrepi.

Poleg vseh obveznosti, navedenih v predhodnih členih tega odloka, so obveznosti investitorja in izvajalcev med gradnjo in po njej:
– Med gradnjo zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in organizacijo na gradbišču, da bo preprečeno onesnaženje okolja in voda, ki bi nastalo zaradi prevoza, skladiščenja in uporabe goriv in drugih škodljivih snovi. Ob morebitni nezgodi zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih delavcev.
– Pred začetkom gradnje evidentirati stanje obstoječe infrastrukture skupaj z upravljavci.
– Omogočiti dostop do vseh objektov in zemljišč med gradnjo in po njej.
– PGD projekti dovozne ceste morajo biti pripravljeni tako, da zaradi izvedbe dovozne ceste ne bo prišlo do rušenja objektov.
– Investitor je dolžan zagotoviti odvoz blata na končno deponijo.
– Investitor mora zagotoviti, da bo stopnja razredčenosti odpadne vode iz kanala M in VS kanala enaka. Zato mora izvesti ukrepe na prispevnem območju VS kanala.
– Med gradnjo zagotoviti nemoteno komunalno in energetsko oskrbo objektov preko vseh obstoječih infrastrukturnih objektov in naprav.
– Zavarovati gradbišča, tako da bodo zagotovljeni varnost in nemotena uporaba sosednjih objektov in zemljišč ter nemoten odtok vode.
– V času izvajanja gradbenih del ob potoku Jezernica je potrebno zagotoviti nadzor Zavoda za ribištvo RS.
– Do izgradnje južne razbremenilne ceste bo dostop (tudi za čas gradnje) do predvidene čistilne naprave in zbirnega centra zagotovljen preko Mačkovca, po izgradnji južne razbremenilne ceste pa bo dostop zagotovljen v skladu z rešitvijo načrtovano v lokacijskem načrtu.
– Občina Bled mora v območju bodoče Južne razbremenilne ceste na lastne stroške prilagoditi rešitve (dovozna cesta, »M« kanal), kolikor bodo izhajale iz zahtev MzP DRSC ob gradnji Južne razbremenilne ceste na Bledu.

Vse dimenzije, navedene v tem odloku, se morajo natančneje določiti v projektni dokumentaciji za pridobitev dovoljenja za graditev. Lokacijski načrt opredeljuje namembnost posameznih objektov in njihovo funkcionalno povezanost. Vse detajlne rešitve se opredelijo v projektni dokumentaciji.
Pri realizaciji lokacijskega načrta so dopustna odstopa­nja od tehničnih rešitev, velikosti in dispozicija posameznih objektov, določenih s tem načrtom, če se pri nadaljnjem podrobnejšem proučevanju tehnoloških rešitev, geoloških, hidroloških, geomehanskih in drugih razmer poiščejo tehnične rešitve, ki so primernejše, s katerimi pa se ne smejo poslabšati prostorske in okoljske razmere.
Ta odstopanja ne smejo biti v nasprotju z javnimi interesi in morajo z njimi soglašati organi in organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo.

Izvajanje tega odloka nadzira Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor.

Lokacijski načrt je na vpogled pri službah, pristojnih za urejanje prostora v Občini Bled.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.