Na podlagi 16. člena Statuta Občine Črnomelj (Uradni list RS, št. 35/03 – uradno prečiščeno besedilo) in 23. v povezavi s 34. členom Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03 – popravek) je Občinski svet občine Črnomelj na 16. redni seji dne 8. 7. 2004 sprejel

S tem odlokom se sprejmejo spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta za razširitev deponije komunalnih odpadkov (III. faza), ki je bil sprejet z odlokom o lokacijskem načrtu, objavljenim v Uradnem listu RS, št. 43/00 (v nadaljnjem besedilu: sprejeti odlok).
Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta je izdelal Topos d.o.o., Dolenjske Toplice, pod št. 02/04-LN v aprilu 2004. Sestavljata ga tekstualni del in grafične priloge.

Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta iz 1. člena tega odloka se nanašajo na:
(a) spremembe ureditev na območju razširitve deponije komunalnih odpadkov (III. faza), ki obsega:
– izravnavo južnega dela obstoječega odlagališča za komunalne odpadke s platojem pretovorne postaje ter
– ureditev južnega dela parcele za odlaganje inertnih odpadkov,
(b) ureditev Podcentra za ravnanje z odpadki (v nadaljnjem besedilu: PCRO), ki obsega:
– utrditev površine na odlagališču inertnih odpadkov po končanem odlaganju ter gradnjo pretovorne postaje in kompostarne z manipulativnimi površinami in dostopno cesto v nadaljevanju obstoječega zbirnega centra za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov,
– gradnjo trafopostaje in 20 kV kablovoda ter ostale komunalne infrastrukture za potrebe PCRO.

Območje urejanja, opredeljeno v osnovnem lokacijskem načrtu, se zaradi vsebine teh sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta ne spreminja.

Del 20 kV kablovoda poteka izven območja urejanja, in sicer od obstoječega daljnovoda ob regionalni cesti R1-218/1212 Črnomelj–Gradac preko zemljišč z naslednjimi parc. št.: 1528/2, 1528/1, 2105/10, 1532/1, 1532/2, 1533/2 in 1533/1 k.o. Vranoviči.
Izven območja urejanja poteka tudi vodovod za oskrbo deponije s pitno in požarno vodo iz javnega vodovodnega omrežja. Vodovod je predviden od deponije do priključka na primarni vodovod v naselju Vranoviči. Z gradnjo vodovoda bodo tangirana zemljišča z naslednjimi parcelnimi številkami:
1533/1, 1533/2, 1532/2, 1532/1, 2105/10, 2105/9, 1527/3, 1527/1, 1525, 1524, 1569, 1570, 1573, 1574, 1577, 1578, 1581, 1587, 1588/3, 1588/2, 2105/3, 1600, 2066/8, 1601, 1602/1, 1603/3, 2066/9, 1604/4, 1604/2, 1604/1, 2064, 1248 vsa k.o. Vranoviči.

Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta določajo način izravnave južnega dela obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov s platojem pretovorne postaje ter pogoje ureditve odlagališča inertnih odadkov na južnem delu parcele vključno s pogoji ureditve PCRO.
Območje južnega dela odlagališča je namenjeno odlaganju inertnih odpadkov za dobo 2-3 let za količino odpadkov cca 6.000 t/leto pri spec. teži 1400 kg/m3.
Najvišja (maksimalna) končna kota deponijskega telesa lahko znaša največ 176 m nmv.

a) Izravnava južnega dela obstoječega odlagališča komunalnih odpadkov:
– zapolni se z inertnimi odpadki in prekrije z zgornjim zaščitnim prekrivnim slojem,
– do kote manipulativnih površin platoja za pretovorno postajo se obstoječi nasip dodatno utrdi ter nasip iz zemeljskega materiala z geotekstilom loči od odkopa za ureditev dna odlagališča za inertne odpadke.
Pogoji ostale ureditve odlagališča za komunalne odpadke ostanejo nespremenjeni.

b) Ureditev odlagališča inertnih odpadkov na južnem delu parcele:
– Priprava dna deponije:
Humus v debelini 0,20 do 0,50 se na celotni površini odstrani ter deponira, nato pa izvede odstranitev zemlje do skalne podlage ali do nosilnih temeljnih tal, ki je predvidoma na koti 164,80 mnv. Točna kota se določi na podlagi geomehanskega poročila. Grobi deponijski planum mora odgovarjati kriterijem glede stopnje zgostitve in deformacij, ugotovljenih na osnovi geotehničnih raziskav oziroma preizkusov. Kot minimalne vrednosti za stopnjo zgostitve se uporabi vrednost Dpr=>95% oziroma modul deformacije EV1=> 7,5 MN/m2. Glede zahtev samega profiliranja planuma se upoštevajo enake zahteve kot za bazično tesnitev, t.j. najmanjši vzdolžni padec 2% in najmanjši prečni padec 3%. Zemljino na področju predvidene ponikovalnice je potrebno odstraniti ter očistiti temeljno podlago. Zaradi kombiniranega izkopa in nasipa je potrebno v celoti teren odkopati, nasip pa izvrševati po posameznih fazah.
Nasip se izvede iz inertnega materiala z nabijanjem v plasteh 30 cm, na vsak meter se izvedejo meritve.
– Bazična tesnitev deponije:
Izvede se v obliki kombinirane tesnitve s tamponom gline in folijo, ki zagotavlja popolno tesnitev odlagališča, preprečuje pronicanje izcednih voda v podtalnico in predstavlja ustrezno emisijsko zaščito pred vplivi na okolje. Pri tesnitvi se upoštevajo določila Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 45/00 in 13/03), priloga 7.
– Osnovno odvodnjavanje:
Osnovno odvodnjavanje odlagališča vsebuje zajem vseh izcednih voda z ustrezno drenažno mrežo, odvajanje v zaprtih vodih do vmesnega zbiralnika in končno obdelavo. Za ureditev odvodnjavanja se izvede drenažni nasip kot izravnava na koti dna nasipa, t.j. 164,00 m nmv. Na izravnavo se predvidi 0,5 m nasipnega vodopropustnega drenažnega materiala iz kamnitega drobljenca frakcij 8–16 mm, na njega pa filc za zaščito drenažnega sloja. V drenažni sloj se vgradijo drenažne cevi, ki se združijo v zbirnem bazenu izcednih vod.
– Odvajanje in obdelava izcednih voda:
Večji del izcednih voda se razpršuje na deponijskem telesu, preostali del pa se odvaža na komunalno čistilno napravo v Črnomelj.
– Zajem površinskih voda in njihovo odvajanje:
Zasnovano je ločeno odvodnjavanje površinske – meteorne vode od izcednih voda. V sistem izcednih voda se odvaja tudi meteorno vodo, ki pride v stik z odpadki in se pri tem onesnaži. Izcedna voda se po kanalskem sistemu odvaja do zbiralnika izcednih vod. Izcedne vode se razpršujejo na odlagališču, preostali del pa se odvaža na komunalno čistilno napravo v Črnomelj.
Površinske padavinske vode, ki ne pridejo v kontakt z odpadki, se zbirajo ločeno in odvajajo preko zunanjih obrobnih kanalov na južni del deponije ter spuščajo na teren, kjer delno poniknejo. Na zatesnjenih odsekih nove deponije, ki še niso zapolnjeni z odpadki, se odvodnjavanje uredi stopenjsko; s tem se omogoči odvajanje in zbiranje neonesnaženih površinskih voda na stranskih površinah odlagališča.
– Rekultivacijska plast:
Vrhnja plast prekritja telesa odlagališča je rekultivacijska plast, ki mora biti primerna za ozelenitev površin odlagališča. Rekultivacijska plast se izvede iz prsti, primerne za gojenje rastlin, debeline min 0,50 m. Rekultivacijska plast mora zagotavljati zadostno zaščito površinskega tesnjenja telesa odlagališča in sistema odvajanja padavinske vode pred škodljivimi vplivi rastlinskih korenin in zmrzali. Končna površina odlagališča mora biti zasajena tako, da bo zagotovljena zadostna zaščita pred erozijo.

c) Odlaganje inertnih odpadkov:
Odlaganje inertnih odpadkov se mora izvajati skladno z določbami Zakona o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 32/93, 1/96), Pravilnika o ravnanju z odpadki (Uradni list RS, št. 84/98, 45/00), Pravilnika o odlaganju odpadkov s prilogami (Uradni list RS, št. 5/00) ter z Uredbo o ravnanju z ločenimi zbranimi frakcijami pri opravljanju javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki (Uradni list RS, št. 21/00).

d) Pogoji za postavitev in oblikovanje objektov PCRO:
Po zaprtju odlagališča za končno dispozicijo komunalnih odpadkov in zapolnitvi deponijskega telesa z inertnimi odpadki se na lokaciji poleg sedanje iztresalne ploščadi predvidi pretovorna postaja. Predvidoma mora zadoščati količinam dnevnega dovoza komunalnih odpadkov, njihovi nadaljnji pripravi za prevoz in vso potrebno manipulacijo.
Pretovorno postajo sestavljajo:
– kontrolni objekt s tehtnico in nadstrešnico,
– ploščad za iztresanje odpadkov,
– ploščad stiskanje odpadkov (nameščena stiskalnica in 3 kontejnerji za transport),
– objekt pretovorne postaje (nad ploščadjo za iztresanje odpadkov in ploščadjo za stiskanje odpadkov),
– nadstrešnica za vozila in delovne stroje – obstoječe,
– manipulativne površine.

Kontrolni objekt s tehtnico in nadstrešnico:
Vhodno–kontrolni objekt je lociran na platoju odlagališča komunalnih odpadkov. Objekt je opremljen s potrebnimi napravami za beleženje, tehtanje in registracijo odpadkov. V sklopu vhodno–kontrolnega objekta so predvidene ustrezne površine za kontrolo vozil, kot tudi odstavni prostori za vozila in potrebne površine za obračanje.
Na uvozu na odlagališče se postavi ustrezna informacijska tabla z vsemi potrebnimi podatki (upravljalec deponije, čas obratovanja, dovoljene vrste odpadkov in ostalo).

Ploščad za iztresanje in stiskanje odpadkov:
V nadaljevanju obstoječega stresališča (zbirnega centra za ločeno zbiranje komunalnih odpadkov) se na utrjenem deponijskem telesu uredi ploščad velikosti 30 x 28 m z možnim odstopanjem ±10%. Ploščad se izvede tako, da se zagotovi minimalno 0,5% padec zaradi stekanja meteornih voda.
Zgornji ustroj ploščadi ter posameznih prometnih površin se določi glede na prometne obremenitve in pričakovani promet na ploščadi pretovorne postaje.
Vsa izvršena dela in uporabljeni materiali morajo biti v skladu z zahtevami Splošnih tehničnih pogojev za gradnjo cest TP SCS 1989/1. Pred vgrajevanjem voziščne konstrukcije mora biti na planumu temeljnih tal zagotovljena potrebna nosilnost Ev2=60 MN/m2 (CBR = 15%), ki omogoča kvalitetno vgraditev materialov v nadgrajene plasti voziščne konstrukcije. V primeru, da ta ni dosežena, je potrebno vgraditi plast ustreznega kamnitega materiala (posteljice) tako, da bo zagotovljena potrebna nosilnost. Kolikor inertni odpadni material ne ustreza predpisanim karakteristikam, se le tega nadomesti s klasičnim tamponskim materialom, pri čemer na tem mestu ni potrebno izvesti deponijskega dna.
Kote posameznih utrjenih površin znašajo: kota ploščadi 174,40, uvoza 174,40, izvoza 175,00 ter kota iztresalne ploščadi 174,20 mnv.

Objekt pretovorne postaje:
– Lega objekta: po ureditveni situaciji
– Kota pritličja: 174,40 +- 0,40 m
– Horizontalni gabarit: 2 x 14 x 28 m, možno odstopanje ±10%.
– Vertikalni gabarit: pritličje z višino do kapi 4,60 m.
– Naklon strehe in kritina: simetrični dvokapnici in z naklonom 15°; kritina je profilirana pločevina opečne barve.
– Konstrukcijska zasnova: objekt se izvede iz jeklene konstrukcije s točkovnimi temelji.
Ploščad se izvede v padcu 0,5% proti odvodnim muldam.

e) Pogoji za ureditev kompostarne:
V nadaljevanju pretovorne postaje je predviden dodatni prostor za delno obdelavo kosovnih odpadkov – drobljenje lesa in kompostarno v tlorisni izmeri cca 45 x 35 m. Površina se izvede v asfaltni izvedbi. Za kompostiranje se lahko predvidijo tudi posebni kontejnerji za prisilno kompostiranje.

Dostop in dovoz je po asfaltni lokalni cesti, ki vodi od regionalne ceste R1-218/1212 Podzemelj–Črnomelj proti naselju Zastava, nato pa po asfaltni dovozni poti od priključka na lokalno cesto za zastavo do deponije. Dovoz na območje deponije se ohranja, s tem da je potrebno priključek dovozne poti na lokalno cesto za Zastavo razširiti in rekonstruirati z ustreznimi elementi – radiji in sicer minimalni uvozno-izvozni radij mora znašati 12 m. Pred vstopom v območje deponije je plato z rampo za kontrolo, evidenco in pregled pripeljanih odpadkov. Pred vhodom na deponijo je predvideno tudi obračališče za tovorna vozila.
Interne komunikacije so utrjene za težak tovorni promet in odvodnjavane. Širina internih cest je 3,80 do 4,30 m, vzdolžni sklon ne presega 13%.

Vodovodno omrežje:
Za oskrbo s požarno vodo je v 1. fazi predvidena cisterna za deževnico in sicer v tipski izvedbi, volumna 30 m3, kar zadostuje za enourno gašenje požara. Vkopana je na severno zahodni strani ploščadi, poleg nje pa je predvidena črpalna postaja za hidrantno omrežje. Cevovod se izvede iz NL profila DN 100.
Za oskrbo delovnega mesta je predvideno napajanje s posebno cisterno poleg vratarnice oziroma spremljajočega objekta. Ima hidroforno napravo, voda se dovaža iz javnega vodovodnega omrežja s cisterno.

Kanalizacija:
Za odvod fekalnih odpadnih vod iz objekta vratarnice se zgradi greznica na praznjenje.
Kanalizacija deponiji je razvrščena na več sistemov in sicer:
– Drenažna kanalizacija: Izvede se na dnu deponije pod drenažnim slojem. Zaključujejo se z jaški in bazenom izcednih voda.
– Kanalizacija izcednih voda: Izvede se vodotesno, situacija je razvidna iz priloge.
– Kanalizacija meteorne vode: Kanalizacije meteornih voda s strehe pretovorne postaje se izvede vodotesno in se preko filtra spustijo v cisterno za požarno vodo.
– Kanalizacija odpadnih voda stresalne ploščadi in pretovorne ploščadi: Izvede se ločeno za vsako ploščad posebej, nato pa se preko kontrolnega jaška izpustijo v zbirni bazen izcednih voda.

Elektroenergetsko omrežje:
Za oskrbo PCRO z električno energijo je potrebno zgraditi novo TP 20/0,4 kV z napajanjem iz obstoječega DV 20 kV Gradac. Napajalni vod se izvede podzemno s kablom preseka Al 70 mm2.
TP bo kabelsko montažne izvedbe v kovinskem ohišju. V TP je možno vgraditi transformator moči do 250 kVA. V kolikor se pojavi potreba po večji moči, se po pogojih upravljalca el. omrežja lahko vgradi transformator večje moči.
Nizko napetostno omrežje bo podzemne izvedbe ustreznih presekov. Merilno mesto bo nameščeno v prostostoječi omarici pri TP. EV NN do odjemnega mesta stiskalne naprave predvidi v elektrokabelski kanalizaciji pod ploščadjo za stikalno napravo.
Pred začetkom izdelave projektne dokumentacije je potrebno upravljalcu elektroenergetskega omrežja posredovati idejno zasnovo ureditve elektroenergetskega napajanja objekta, h kateremu bo upravljalec podal projektne pogoje.

Javna razsvetljava:
Na celotnem kompleksu PCRO se predvidi javna razsvetljava. Medsebojna oddaljenost svetilk naj bo do 40 m, glede na primeren prostor postavitve in križanja cest.
Javna razsvetljava se bo priključila na razdelilec javne razsvetljave RG, ki bo postavljen v zelenici pri trafo postaji. Točna lokacija se določi po predhodnem pogovoru in v sodelovanju z dobaviteljem električne energije.

Izvajanje sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta je predvideno fazno:
– 1. faza obsega zapolnitev južnega dela obstoječega deponijskega telesa ter usposobitev južnega dela parcele za odlaganje inertnih odpadkov; po izkopu gradbene jame deponijskega telesa se izvede osnovna tesnitev dna in nato drenaža oziroma zaščitni sloj drenaže,
– 2. faza obsega utrditev deponijskega telesa po končanem odlaganju ter gradnjo pretovorne postaje, vključno z dostopno cesto in komunalno infrastrukturo, manipulativnimi površinami in kompostarno ter trafo postajo s priključnim 20kV daljnovodom. Kolikor ni možno z odpadnim inertnim materialom zagotoviti dovoljenih mejnih nosilnosti tamponske blazine, se na vplivnem območju gradnje pretovorne postaje izvede klasičen nasip po navodilih geomehanika,
– 3. faza obsega zapolnitev preostanka južnega dela deponije z inertnimi odpadki ter ureditev zaključnega sloja deponijskega telesa.

Pri gradnji in obratovanju odlagališča inertnih odpadkov ter PCRO morajo biti izvedeni naslednji ukrepi:
– Za onemogočanje nekontroliranega dostopa na odlagališče je potrebno območje odlagališča ograditi z zaščitno ograjo višine najmanj 2 m. Vhod je kontroliran, preko vhodnega objekta, pred katerim se namestijo ustrezna vhodna vrata.
– Vse vgrajene odpadke je potrebno pred samo vgradnjo v deponijsko telo ustrezno prekontrolirati. To se zagotovi z vhodno kontrolo in predobdelavo odpadkov.
– Ugotavljanje količine in kvalitete izcednih voda oziroma dreniranih voda iz stare deponije se vrši preko ustreznih merilnih jaškov, ki so nameščeni na področju zbiralnika izcednih vod.
– Vodotesnost bazena za zbiranje izcednih vod, kakor tudi inštalacije za zbiranje izcednih vod izven deponijskega telesa morajo biti pod stalnim nadzorom. Kontrola se izvaja v določenih časovnih intervalih, najmanj enkrat letno. Drenaže za zbiranje izcednih vod se morajo čistiti najmanj 2 x letno z izpiranjem in najmanj 1x letno pregledajo v video kamero.
– Kontrola vpliva na podtalnico se mora izvajati preko obstoječih kontrolnih sond. Kolikor bi se pokazala potreba po dodatnih sondah (na osnovi dodatnih geoloških in hidroloških preiskav), se te določijo pri sami pripravi projektov za izvedbo.
– Vsa izcedna voda se mora redno kontrolirati po količini in vsebnosti nevarnih snovi. Za ta namen se uredijo ustrezni merilni jaški.
– Vse površinske, padavinske vode, ki niso onesnežene, se ravno tako kontrolirajo preko vmesnih jaškov, katerih mesto se določi v samem projektu za izvedbo.
– Vse vode, ki se bodo odvajale v ponikovalnice, se pred izpustom na teren kontrolirajo in analizirajo.
– Vse izcedne vode in padavinske vode morajo odgovarjati zahtevam Pravilnika o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 45/00 in 13/03), Pravilnika o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi Pravilnik o monitoringu onesnaženosti podzemnih voda z nevarnimi snovmi (Uradni list RS, št. 5/00) ter Uredbi o emisiji snovi pri odvajanju izcedne vode iz odlagališč odpadkov (Uradni list RS, št. 7/00).
– Za merjenje meteoroloških razmer na deponiji (posebej padavine in temperatura) se upoštevajo podatki državne mreže meteoroloških postaj.
– Če se v času obratovanja izkaže potreba, se uredijo še posebne alarmne naprave za varovanje deponijskega telesa.
– Investitor mora pred začetkom obratovanja izvesti rekonstrukcijo priključka dostopne poti do deponije na lokalno cesto do naselja Zastava, tako da bo zagotovljeno varno vključevanje tovornih vozil v promet na lokalni cesti.

Deponijsko telo in njegove tehnične karakteristike mora upravljavec v času samega obratovanja in tudi po zaprtju odlagališča kontrolirati in sicer po naslednjih parametrih:
– Skupno velikost deponijskega telesa glede na časovne intervale zapolnitve, t.j. vgradne površine, višine, naklone brežin in nasipov. Kontrola se izvaja najmanj 1x letno pri skupnih meritvah deponijskega telesa in pripravi ustreznih situacijskih načrtov s potrebnimi profili.
– Prekrivne in rekultivacijske površine na zaprtih delih odlagališča ali na njegovih posameznih odsekih: izvedejo se skupaj z letnimi meritvami in preko tekočih opazovanj deponijskega območja v sklopu samega obratovanja.
– Položaji, višine in spremembe oblik deponijskega telesa ali posameznih odsekov le-tega se izvedejo z letnimi meritvami in sprotnim opazovanjem v času obratovanja.

Upravljavec deponije mora za sprotno dokazovanje in kontrolo vseh v predhodnih členih navedenih opazovanj in ukrepov voditi dokumentacijo, skladno s Pravilnikom o odlaganju odpadkov (Uradni list RS, št. 5/00, 45/00 in 13/03).

Dovoljena so odstopanja v smislu organizacije pretovorne postaje, kolikor se v fazi nadaljnjega projektiranja ugotovijo racionalnejše rešitve. Dovoljena so tudi odstopanja pri poteku infrastrukturnih vodov in naprav v kolikor se pri nadaljnjem projektiranju ugotovijo optimalnejše in bolj ekonomične rešitve.

Spremembe in dopolnitve lokacijskega načrta so stalno na vpogled na Občini Črnomelj, oddelku za prostorsko planiranje.

Inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem teh sprememb in dopolnitev lokacijskega načrta opravlja MOP, Inšpektorat za okolje in prostor, Enota Novo mesto.

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o lokacijskem načrtu za razširitev deponije komunalnih odpadkov (III. faza) (Uradni list RS, št. 43/00) v delu, ki ga obravnava ta odlok.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.