Na podlagi 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02 in 8/03) ter 16. člena Statuta Občine Dobrepolje (Uradni list RS, št. 37/99) je Občinski svet občine Dobrepolje na 17. seji dne 13. 7. 2004 sprejel
O D L O K
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986–2000, dopolnjen 2001
I. UVODNE DOLOČBE
1. člen
Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Dobrepolje za obdobje 1986 do 2000, dopolnjenega in objavljenega v Uradnem listu RS, št. 11/98 in 40/98.
Spremembe in dopolnitve izhajajo iz uskladitve z zakonodajo, spremembami republiškega prostorskega plana, sprememb sektorskih predlogov novih posegov, sprememb zaradi interesov Občine in njenih občanov in zaradi prehoda na novo tehnologijo zajema in prikaza grafičnih vsebin prostorskega plana.
2. člen
1. Prostorske sestavine plana Občine Dobrepolje se s temi spremembami uskladijo z novo zakonodajo, spremembami sektorskih predlogov novih posegov ter s spremembami in dopolnitvami dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 11/99), in sicer:
– spremembe in dopolnitve zaradi novih strokovnih podlag z novimi opredelitvami varstva območij ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine,
– zaradi nove kategorizacije javnih cesta,
– zaradi novih predlogov izkoriščanja mineralnih surovin in njihove sanacije,
– zaradi nove opredelitve območij obrambe in zaščite,
– zaradi novih predlogov s strani nosilcev planiranja v energetiki in prometu;
2. spremembe na podlagi interesa občanov in lokalne skupnosti
– spremembe grafičnega dela prostorskega plana zaradi uskladitve meja stavbnih zemljišč s pravnim stanjem – ažuriranje stavbnih zemljišč na podlagi upravnih dovoljenj ali izjav Občine Dobrepolje o obdobju izgradnje pred letom 1967,
– spremembe prostorskega plana zaradi opredelitev novih vodnih virov in zajetij ter njihovih varstvenih pasov,
– spremembe prostorskega plana zaradi predlogov širitev kmetijskih gospodarstev na podlagi mnenja kmetijske svetovalne službe,
– spremembe zaradi načrtovanja komasacij kmetijskih zemljišč,
– spremembe in dopolnitve zaradi novih rekreacijskih območij,
– spremembe zaradi novih območij eksploatacije naravnih virov – kamnolomi,
– spremembe in dopolnitve zaradi izgradnjo novih parkirišč za tovorna vozila,
– spremembe in dopolnitve zaradi izgradnje javnih poti ali lokalnih cest, zaradi ozkih grl v naseljih,
– spremembe povečanja stavbnih zemljišč zaradi interesa občanov, da ostanejo v kraju bivanja in s tem rešujejo slabo demografsko sliko večine predelov Občine Dobrepolje,
– spremembe načinov urejanja območij za poselitev v manjših naseljih,
– povečanja stavbnih zemljišč zaradi potreb po povečanju delavnic za manjše samostojne obrtnike in podjetnike ter kmetije,
– povečanje stavbnih zemljišč zaradi družbenega in socialnega programa Občine Dobrepolje,
– manjšanje stavbnih zemljišč zaradi preprečevanja posegov na struge poplavnih voda in v območja poplavnih voda,
– začasna vrnitev večjih območij nezazidanih stavbnih zemljišč v kmetijska zemljišča.
3. člen
Prikaz sprememb in dopolnitev Prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje sestavljajo:
– pisni del odlok in
– grafični del:
Kartografski del v merilu 1:25 000
Kartografska dokumentacija v merilu 1:5 000.
II. SPREMEMBE DOLGOROČNEGA PLANA
4. člen
Dolgoročni plan Občine Dobrepolje se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
DOLGOROČNI PLAN
1. UVOD
Dolgoročni plan je bil dopolnjen in spremenjen leta 1989 in 1996. Dolgoročni plan predstavlja podlago in splošno orientacijo za opredelitve in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih planskih dokumentih.
1.1. Razvoj občine v širšem prostoru
Občina Dobrepolje je na južni meji osrednjeslovenske ali ljubljanske regije. Sedež občine in njegova okolica ležita v območju ki še vedno gravitira na Ljubljano, čeprav je središče Občine Dobrepolje, Videm oddaljeno od nje 35 km. Najjužnejši del občine pa 55 km od Ljubljane.
Celotna občina je s 35 ljudmi na km2 razmeroma redko poseljena, gosteje poseljen je severni del, kjer je lociran tudi pretežni del proizvodnih zmogljivosti. Pičlo demografsko rast ni spremljal ustrezen razvoj delovnih mest, oskrbnih dejavnosti in komunalnega standarda.
Tako se na eni strani soočamo z nizko urbano stopnjo občinskega centra, močno dnevno delovno migracijo v Ljubljano, z nerešenimi problemi financiranja družbene in komunalne infrastrukture s posegi na kvalitetno kmetijsko zemljo, razvrednotenjem naravnega okolja, na drugi strani pa tudi s praznjenjem obrobnih območij in opuščanjem kmetijske zemlje.
1.2. Demografski razvoj
Občina Dobrepolje sodi s 3660 prebivalci med manjše občine v Sloveniji. Od tega je na Vidmu, ki je občinski center 475 prebivalcev. Odseljevanje prebivalcev iz območja občine se ustavlja. Ob ustreznih izboljšavah življenjskih pogojev pa je realno usmerjena rast predvsem v večjih naseljih (bivši centri KS) in občinskem centru (Videm).
Demografski razvoj občine bo v bodoče temeljil na naravni rasti prebivalcev in pozitivnih selitvenih tokovih, ki bodo manjši kot so bili v preteklem obdobju in odvisni od intenzivnosti rasti delovnih mest v občini ter načina financiranja družbene in komunalne infrastrukture.
Osnovni pogoj za skladnejši razvoj je zagotovitev hitrejše rasti zaposlovanja v občini, oziroma investicij v nova delovna mesta. Enakega pomena kot pospešen razvoj gospodarstva in zagotavljanje pogojev za investiranje v nova delovna mesta je sistematičen razvoj kadrov.
1.3. Družbene dejavnosti
Razvoj družbenih dejavnosti se bo izražal v njihovem obsegu in kakovosti. Prvo bo najbolj odvisno od obsega specifičnih prebivalstvenih skupin, ki jim družbene dejavnosti zadovoljujejo skupne potrebe, drugo pa z načinom zadovoljevanja teh potreb. Pri tem niso najbolj pomembne samo materialne možnosti, temveč tudi spremembe v tehnologiji, načinu izvajanja posameznih dejavnosti ter večja ali manjša skrb za posamezno sestavino družbenega standarda.
1.4. Prostorski in ekološki okviri razvoja
Značilnost obstoječega omrežja naselij se kaže v urejenem poselitvenem vzorcu, ki le v nekaterih primerih kaže znake stihijskega razraščanja naselij. Osnovne značilnosti dosedanjega razvoja poselitve in s tem povezani problemi so:
– odseljevanje iz manj razvitih območij, opuščanje in zaraščanje kmetijskih površin; socialna problematika,
– neustrezna preobrazba in konfliktna raba ter nedorečeno urejanje ravninskega prostora,
– degradacija naravnega okolja, propadanje kulturne dediščine,
– nezadostna komunalna in prometna opremljenost,
– nezadostno število neagrarnih delovnih mest, slaba starostna struktura kmečkih prebivalcev in neustrezna poklicna sestava,
– nezadostna in prostorsko slabo razporejena opremljenost z oskrbnimi in storitvenimi dejavnostmi.
Občina je s sosednjima občinskima centroma Grosupljem in Velikimi Laščami, ter dalje proti Ljubljani povezana z regionalnim cestnim omrežjem, ki je v razmeroma dobrem stanju. S sosednjo občino Žužemberk je povezana tudi po regionalni cesti, ki pa še ni v celoti asfaltirana. Z občino Kočevje je povezana z lokalno cesto v makadamski izvedbi, z Občino Ivančna Gorica pa z asfaltirano lokalno cesto. Z občino Ribnica pa nima direktne cestne povezav razen gozdarskih cest.
Podnebje v Občini Dobrepolje je precej ostro. To je tipična kraška dolina z značilnim toplotnim obratom in hladnimi zimami. Območje občine pripada k notranjsko-kočevskemu klimatskemu rajonu, kjer se čuti vpliv Genevske depresije (večja količina padavin v hladnejši polovici leta), s srednjo julijsko 19,2 °C in srednjo januarsko temperaturo -2.2 °C ter povprečno množino padavin med 1300 in 1400 mm.
Gozdovi pokrivajo precejšen del občine. Ob primernem gospodarjenju z gozdovi je mogoče, dolgoročno gledano, povečati etat in s tem povečati delež gozdarstva v družbenem proizvodu občine. Obseg za kmetijsko proizvodnjo sposobnih zemljišč se krči.
V občini so večja sklenjena ravninska območja primerna za intenzivno kmetijsko proizvodnjo, katere se glede na sedanjo kvaliteto in možne melioracije in komasacije lahko trajno nameni kmetijski proizvodnji. Naravne razmere narekujejo usmeritev kmetijstva v intenzivno živinorejo, pridelavo krme in poljščin ter oživitev pašništva na površinah.
Problem pri dolgoročni oskrbi s pitno vodo je predvsem potencialna nevarnost onesnaženja virov (kraški teren) ter potrebne investicije v ureditev in čiščenje črpališč ter vodovodnega omrežja.
Bogata kulturna dediščina in območja ohranjanja narave ter naravne razmere s krajinsko pestrostjo so temeljni pogoji za razvoj turizma v občini.
Ekološko problematiko v Občini Dobrepolje lahko strnemo v naslednje značilnosti:
– celotna občina pripada kraškemu svetu, pri čemer je ekološko pomembna zlasti kraška hidrografija, ki zahteva posebno skrb pri zaščiti voda pred onesnaženjem,
– prebivalci občine, ki je razmeroma redko poseljena, so naseljeni pretežno v strnjenih vaseh v obcestni ali vrstni strukturi. Tak tip poselitve, z gosto razvrščenimi in stisnjenimi hišami, povzroča nemalo težav pri urejanju medsosedskih odnosov in povzroča težave pri novogradnjah, po drugi strani pa se veže nanj izrazito ekološka problematika odstranjevanja tekočih in trdih odpadkov (vprašanje greznic oziroma kanalizacije in divjih odlagališč). Upoštevati je treba, da vsebujejo tudi na kmetijah tekoči odpadki vse več škodljivih komponent (praški, čistila, barve, laki...),
– promet, ki poteka po območju občine povzroča v stisnjenih vaseh z ozkimi cestami problem, ki ga je težko v celoti rešiti,
– dolomiti in apnenčasti agregati so v občini Dobrepolje ena redkih domačih surovin, ki jo je možno izkoriščati in hkrati predstavljajo ekološke težave.
2. USMERITVE, ZASNOVA IN STRATEGIJA RAZVOJA V PROSTORU
2.1. Globalne usmeritve razvoja v prostoru
Osnovni pogoj za izvajanje skladnejšega socialnega in gospodarskega razvoja v prostoru je oblikovanje strategije prostorskega razvoja, ki temelji na načelih trajnostnega in sonaravnega razvoja. Ta bo na eni strani omogočal učinkovito in ekonomsko opravičeno gospodarjenje s prostorom, humanejše in enakovredne pogoje življenja za vse prebivalce, nemoten razvoj in smotrno organizacijo vseh dejavnosti v prostoru, na drugi strani pa racionalno izkoriščanje obnovljivih in neobnovljivih naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja, ter naravnih in ustvarjenih vrednot tako za sedanje kot za bodoče generacije.
Vse usmeritve razvoja v prostoru so prikazane tudi v kartografskem delu plana, ki vsebuje naslednje zasnove:
1. Zasnova namenske rabe prostora (merilo 1:25 000),
2. Zasnova omrežja naselij in načinov urejanja prostora z vrstami prostorsko izvedbenih aktov (merilo 1:25 000),
3. Zasnova vodnega gospodarstva (merilo 1:25 000),
4. Zasnova komunalnega in energetskega omrežja (merilo 1:25 000),
5. Zasnova prometnega omrežja (merilo 1:50 000),
6. Zasnova TT omrežja (merilo 1:50 000),
7. Zasnova ohranjanja narave in varstva kulturne dediščine (merilo 1:25 000),
8. Zasnova obrambe in zaščite (merilo 1:25 000).
2.2. Usmeritve razvoja poselitve in organizacije dejavnosti v prostoru (karte št. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 v kartografskem delu plana)
Za zagotovitev skladnega in celovitega dolgoročnega prostorskega razvoja je potrebno izoblikovati in izvajati tudi strategijo prostorskega razvoja poselitve, pri čemer moramo upoštevati predvsem naslednje usmeritve:
– trend stihijskega naseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike,
– boljšo oskrbo v vseh območjih je pri sedanji poselitvi mogoče zagotoviti s krepitvijo lokalnih centrov, ki morajo biti predvsem dobro dostopni gravitacijskemu zaledju in mu nuditi ustrezno dnevno oskrbo,
– odpiranje novih delovnih mest v teh centrih pogojuje tudi delno priseljevanje prebivalcev, kar dodatno krepi razvoj naselij in ustvarja pogoje za večjo koncentracijo oskrbnih dejavnosti,
– učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti in z organiziranim urejanjem tistih naselij, ki so vsaj delno komunalno že opremljena ali pa imajo vsestranske dolgoročne razvojne možnosti, tako da je upravičeno usmerjati v njihovo urejanje tudi večje začetne investicije,
– zahtevna priprava stavbnih zemljišč, visoka cena komunalne in energetske oskrbe, sedanja in bodoča delovna mesta ter prometne povezave pogojujejo koncentracijo in širitev poselitve v bolj urbanizirana območja občine in naselja s potrebnimi dolgoročnimi potenciali za razvoj,
– intenzivnejši razvoj v občini je mogoč le pod pogojem, da se na podlagi vsestransko preverjenih prostorskih možnosti in omejitev pravočasno izdela vsa potrebna dokumentacija, da se zagotovi komunalna in prometna infrastruktura ter da graditelji upoštevajo veljavno dokumentacijo, kar se izvaja z ustreznim nadzorom nad posegi v prostor,
– strateško je potrebno na Vidmu vzpostaviti občinski center, ki bo zadovoljeval upravne, kulturne, gospodarske, oskrbne in storitvene potrebe prebivalcev Občine Dobrepolje,
– smiselno je usmerjati nekoliko hitrejši razvoj lokalnih centralnih naselij – centrov bivših krajevnih skupnosti, vendar v mejah prostorskih možnosti, ki so v večini naselij omejene,
– za vsa ta naselja bomo morali s prostorskimi izvedbenimi akti prednostno določiti površine za stanovanjsko graditev, sicer se bo nadaljevala neorganizirana rast naselij,
– zagotovitev poseljenosti v hribovitih in južnih območjih bomo dosegli le z zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, možnost zaposlitve kmetov – delavcev v bližini doma, zagotovitev osnovnega komunalnega standarda in osnovne oskrbe, stimuliranje in usmerjanje razvoja primarnih dejavnosti, možnosti načrtovane novogradnje stanovanjskih in gospodarskih objektov,
– varovanje vodnih virov kot prednostna naloga skladnega prostorskega razvoja, zahteva dosledno upoštevanje režimov varstvenih območij vodnih virov, kakor tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja,
– sistematično urejanje odvajanja in čiščenja odpadnih voda ter preprečevanje onesnaženja vodnih virov z drugimi posegi v prostor, je temeljni pogoj in naloga za ustvarjanje zdravih bivalnih pogojev v občini,
– s primerno razmestitvijo in izvorom proizvodnih ter drugih dejavnosti v prostoru bomo varovali okolje in postopoma izboljšali negativne vplive dosedanjega razvoja: onesnaženje vode in zraka, hrup, neprimerna preobrazba kmetijskih in gozdnih površin, degradirana območja,
– naravno in kulturno dediščino bomo ohranili le z njenim pravočasnim vrednotenjem in usklajevanjem z razvojem drugih dejavnosti, predvsem pa z zagotovitvijo programa vključevanja območij ohranjanja narave in kulturne dediščine v družbeno življenje,
– pri usmerjanju razvoja poselitve bomo morali doseči kvalitativni premik v procesu urbanizacije in nasploh v omrežju naselij. Ta bi se moral odraziti tako v razmestitvi dejavnosti po naseljih, v fizičnih prostorskih strukturah naselij, v komunalni in energetski oskrbi, v prometnih povezavah med naselji in v naseljih, kakor tudi v socioekonomskih dejavnikih ter v načinu usmerjanja in usklajevanja razvoja v prostoru.
Dolgoročna zasnova organizacije dejavnosti v prostoru Občine Dobrepolje temelji tako na specifičnih geografsko-prostorskih in ekoloških pogojih, kakor tudi na ekonomskih in socialnih okvirih razvoja, ki pogojujejo uresničevanje sprejetih ciljev dolgoročnega razvoja.
Glede primernosti prostora za prednostni razvoj posameznih dejavnosti bomo le-te organizirali po naslednjih kategorijah v zanje primernih območjih:
Razvoj primarnih dejavnosti
– kmetijstvo bo v Občini Dobrepolje ostalo pomembna gospodarska dejavnost, obdelovanje kmetijskih zemljišč pa je povezano z razvojem obstoječih in novih kmetijskih gospodarstev,
– organizacija dejavnosti gozdarstva, kmetijstva in črpanja kamnitih agregatov mora biti podrejeno varstvenim režimom varovanja narave in vodnih virov,
– za pridobivanje kamnitih agregatov smo izbrali lokacijo, ki ne bo v večji meri ogrožala prebivalce in naravnega reda, na obstoječi lokaciji bomo organizirati proizvodnjo tako, da bo čim manj moteča. Potrebno je zagotoviti prostorske možnosti za delovanje in strokovno sanacijo in omogočiti del prevoza materiala po železnici. V skladu z možnostmi, ki bodo dane ob delovanju drugega dela kamnoloma in sodobnejšega obrata predelave mineralne surovine (separacija), se bo tudi prostor na katerem deluje zdaj kamnolom postopno saniral in namenil razširitvi obrtnih dejavnosti.
– dolgoročno se bo varovalo območje kamnoloma ob Ponikvah,
– ravninski osrednji del občine je prednostno namenjen razvoju kmetijstva; posebna pozornost v teh območjih velja varovanju kmetijske zemlje pred spremembo namembnosti oziroma pravočasni uskladitvi dolgoročnih razvojnih potreb naselij v teh območjih z interesi kmetijstva. Nujno je pospešeno izvesti zložbe zemljišč (komasacije) v celotnem ravninskem delu občine,
– z melioracijami in boljšo organizacijo kmetijstva (programi, pospeševalci) bomo usmerjali trajnostno uravnotežen in sonaraven razvoj kmetijstva tudi v hribovitem delu občine.
Razvoj sekundarnih gospodarskih dejavnosti
– bo potekal na obstoječih lokacijah, tako da bodo izrabile razpoložljiv prostor in v novih obrtnih conah,
– za razvoj sekundarnih dejavnosti je potrebno predvideti tudi območja znotraj UO naselij na lokacijah opuščenih kmetij (v kolikor to dopušča prostor).
Razvoj terciarnih dejavnosti
– razvoj terciarnih dejavnosti (obrt, storitve, trgovina, turizem) bo mogoč v naseljih, kjer je predvidena mešana raba prostora. To pomeni gradnjo obrtnih delavnic ob stanovanjskih objektih z dovolj velikimi funkcionalnimi površinami in že zgrajeno infrastrukturo.
– ureditev omrežja trgovin bo potekala skladno z investicijskimi možnostmi in stanovanjsko izgradnjo, pri čemer bo potrebno zagotoviti dnevno oskrbo prebivalcev,
– gradnja obrtnih objektov je možna tudi v novih obrtnih conah; v skladu s sprejetimi izvedbenimi načrti ali s prostorskimi izvedbenimi akti za manjše enote,
– večja skladišča bodo zgrajena v novih obrtnih conah (Struge, Predstruge) in v Stolarni,
– objekti za storitve in trgovino bodo kot novogradnje ali adaptacije obstoječih poslovnih ali stanovanjskih objektov zgrajeni v obstoječih naseljih,
– turistična dejavnost bo omogočena v centralnih naseljih, v turizem usmerjenih kmetijah, na atraktivnih območjih ter na površinah ohranjanja narave in kulturne dediščine.
Razvoj kvartarnih dejavnosti,
– med katere sodijo upravne službe, družbene dejavnosti, idr. in bodo organizirane na Vidmu ter na že obstoječih lokacijah v posameznih krajevnih subcentrih,
– zagotovili bomo ustrezno dostopnost do vrtcev čim večjemu številu otrok,
– razširitev obstoječih objektov za športno dejavnost za osnovno šolo na Vidmu, v Ponikvah, Zagorici in v drugih naseljih,
– kot dopolnitev obstoječih zmogljivosti za kulturne dejavnosti bomo v največji možni meri izkoristili obstoječo stavbno dediščino in predvsem novi Jakličev dom,
– zdravstveno varstvo se bo še naprej razvijalo na obstoječi lokaciji,
– z ustreznimi rešitvami bomo poskrbeli tudi za socialno skrbstvo občanov.
Organizacija ostalih dejavnosti,
– predvsem stanovanjske graditve in infrastrukturnega omrežja je prednostno vezana na omrežje naselij in njihove medsebojne povezave,
– gradnjo počitniških hiš bomo usmerjali v ureditvena območja naselij, namenjena gradnji sekundarnih bivališč,
– poleg že obstoječih športnih igrišč bomo uredili tudi nove površine namenjene športnim in rekreacijskim dejavnostim predvsem športno dvorano pri OŠ na Vidmu; igrišče ob šoli v Ponikvah,
– na območju SZ od Predstrug bomo namenili prostor za športne, gostinske in turistične namene – komercialni namen,
– kot dejavnost rekreacije v naravnem okolju z koriščenjem potenciala lovskih koč in planinskih koč – ob Podgori, nad Strugami, pod Vodicami in v Kamen Vrh,
– športno vzletišče na polju med Podtaborom in Potiskavcem.
Zasnova namenske rabe prostora
(karte št. 1, 2, 3, 4, 7 v kartografskem delu plana)
Zasnova namenske rabe je prikazana na kartografskih prilogah v merilu 1:25.000 tako, da bo s srednjeročnimi družbenimi plani omogočena njena dokončna uskladitev in razmejitev po parcelnih mejah. Na kartah so prikazane naslednje kategorije rabe prostora, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi in sprejemanju srednjeročnih planov in pri izdelavi prostorskih izvedbenih aktov (**- obvezna izhodišča Dolgoročnega plana RS in *- obvezna izhodišča Dolgoročnega plana Občine Dobrepolje):
– trajno varovana kmetijska zemljišča -1. območje kmetijskih zemljišč** (karta št. 1),
– varovalni gozdovi** (karta št. 1),
– gozdovi s posebnim namenom* (karta št. 1),
– ureditvena območja naselij** (karti št. 1, 2),
– varstvena območja vodnih virov** (karta št. 3),
– trase in varstvena območja infrastrukturnih objektov in naprav** (karta št. 4),
– varstvena območja naravnih vrednot in kulturne dediščine ** (karta št. 7),
– območja za obrambo in zaščito **(karta št. 8).
Znotraj ureditvenih območij posameznih naselij je pri pripravi srednjeročnih planov potrebno obvezno upoštevati izhodišča dolgoročnega programa, zasnovo organizacije, namensko rabo in varovana
območja v prostoru. V srednjeročnem planu se ti elementi podrobneje razčlenijo predvsem s programskimi zasnovami.
Evidenca se tekoče dopolnjuje z novimi podatki.
V bližnji prihodnosti se glede na predvidene posege v prostor ne bo bistveno spremenilo obstoječe razmerje med gozdnimi, kmetijskimi, stavbnimi in nerodovitnimi površinami. Za zagotovitev smotrne namenske rabe prostora moramo upoštevati naslednje usmeritve in naloge:
– za planirani dolgoročni razvoj poselitve (naselja in infrastruktura: urejanje in pridobivanje stavbnih zemljišč) mora biti temeljno vodilo racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij, s poudarkom na prenovi in racionalnejši ureditvi sedanjih površin naselij, stavbnega fonda in kompleksnih območij,
– vsi zapolnitveni posegi v naseljih morajo biti v fazah priprave izvedbenih aktov preverjeni tako, da si ne bi zaradi kratkoročnih rešitev zapirali dolgoročnejših smeri razvoja naselij in posameznih območij,
– površine, namenjene za dolgoročni razvoj naselij morajo biti praviloma manj kvalitetne kmetijske in gozdne površine,
– površine, ki so dolgoročno predvidene za poselitev, izgradnjo infrastrukturnega omrežja in druge posege v prostor, se do spremembe namembnosti obravnavajo kot kmetijska oziroma gozdna zemljišča s tem, da niso dopustna vlaganja v ta območja, ki imajo dolgoročni učinek (nasadi, melioracije); sprememba namembnosti bo dokončno opredeljena v srednjeročnih planih,
– skupna naloga nosilcev razvoja kmetijstva in gozdarstva je opredelitev območij zaraščanja in dolgoročne namenske rabe teh območij ter uskladitev bilance površin,
– zapuščanje kmetijske zemlje v hribovitih območjih oziroma zaraščanje z gozdovi je potrebno preprečevati s stimulativnimi ukrepi za ohranitev poselitve in nadaljnjega razvoja kmetijskih gospodarstev v teh območjih,
– za agrarne operacije so določene obsežne površine v dolinskem območju občine,
– pri agromelioracijah in komasacijah je potrebno pred posegi po parcelah razmejiti površine za dolgoročni razvoj naselij in infrastrukture ter kmetijstva, posege agromelioracij v skladu z zakonodajo uskladiti z naravovarstvenimi in kulturnovarstvenimi smernicami (26. člen; Uradni list RS, št. 144/03 – Pravilnik o vrstah zahtevnih, manj zahtevnih in enostavnih objektov, pogojih za gradnjo enostavnih objektov brez gradbenega dovoljenja in o vrstah del, ki so v zvezi z objekti in pripadajočimi zemljišči),
– pomembnejši posegi na kmetijska in gozdna zemljišča so ureditve zbiralnikov vode,
– spremembe v obsegu kmetijskih in gozdnih zemljišč od sedaj planiranega bodo potekale na račun gradnje počitniških naselij (tudi zmanjšanja ureditvenih območij počitniških naselij), na račun razširitve obrtne cone OC Struge ter širitev zaradi povečanja UO naselij. (površine se bodo omejevale zaradi varstva vodnih virov ter varstva območij ohranjanja narave in kulturne dediščine),
– Občinski svet občine Dobrepolje (v nadaljevanju: OS) bo z odlokom opredelil površine in režim za varstvena območja vodnih virov, kar bo vplivalo na zmanjšan obseg posegov v ta območja in na način primarne rabe prostora,
– OS bo z odloki opredelil površine in režim v območjih varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov, ki jih bo potrebno upoštevati tudi pri rabi kmetijskih in gozdnih površin,
– OS bo z odloki opredelil velikost in režim za območja varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom, kjer bo potrebno upoštevati omejitve pri gospodarjenju z gozdovi (upoštevani so tudi gozdovi zajeti v območja varstva naravnih znamenitosti in kulturnih spomenikov),
– za vsa degradirana območja (sanitarne deponije, peskokopi itd.) je potrebno izdelati in izvajati sanacijski program in rekultivirati območja po zaključeni uporabi v gozdne ali kmetijske površine, oziroma za drug v naprej opredeljen namen,
– za zagotovitev gradnje in obratovanja elektroprenosnega omrežja bo potrebno upoštevati omejitve pri rabi prostora.
Zasnova omrežja naselij in načinov urejanja z vrstami prostorsko izvedbenih aktov (karta 2 v kartografskem delu plana)
Osnovni cilj dolgoročne zasnove in hierarhije omrežja naselij je optimalna povezava naselij z različnimi funkcijami in zadovoljevanje skupnih potreb, racionalna organizacija dejavnosti v prostoru in najprimernejša raba površin.
Izhodišče za zasnovo omrežja naselij je planska tipologija naselij, ki izhaja iz analize stanja in razvojnih možnosti vsakega posameznega naselja. Opredelitev gravitacijskih območij je dodatno izhodišča za določitev hierarhije naselij v omrežju središč.
Dolgoročno bomo v občini razvijali naslednje tipe naselij:
– ruralna naselja (tip A),
– prevladujoča ruralna naselja (tip B),
– ruralno urbana naselja (tip C),
– prevladujoča urbana naselja (tip D),
– naselja mešanih tipov (npr. BC, CD...)
Naselje Videm (tip D) je občinsko središče, z zaledjem 3500 prebivalci in pričakovanim številom rasti prebivalcev naselja do 500 do leta 2020. Naselje sodi v tip urbanega naselja, to je naselje, ki zagotavlja oskrbo bližnjih pretežno ruralnih naselij z upravnim, družbenimi, oskrbnimi, storitvenimi, proizvodnimi in drugimi dejavnostmi, ki zagotavljajo ustrezen družbeni standard v vseh območjih občine in omogočajo temelje za kulturni in gospodarski razvoj. Poudarek razvoja bo na vsebinskem in kvalitetnem dopolnjevanju sedanjih funkcij in vsebin. Območje urbanistične zasnove (v nadaljevanju UZ), jasno opredeljuje možne širitvene površine za zagotovitev potrebnih razvojnih prostorskih kapacitet.
Naselja Ponikve (tip C) in Pri cerkvi – Struge ter Lipa (tip C) se bodo razvijale v krajevna lokalna središča (subcentralne vasi) z gravitacijskim zaledjem do 1000 prebivalcev, ki s sedanjo opremljenostjo še ne dosegata stopnje centralnosti, v katero sta razvrščena. Zato je potrebno načrtno usmerjati nove dejavnosti in poselitev, ki bodo omogočile razvoj ustrezne stopnje centralnosti. Naselja imajo možnost zmerne demografske rasti in lociranja novih zaposlitvenih zmogljivosti (drobno gospodarstvo) za lokalno zaledje polkmečkega prebivalstva.
Kompolje (tip BC) in Predstruge (tip D) sta mikrolokacijska centra, ki zaradi bližine močnejših središč izgubljata svojo prvotno (ruralno) funkcijo. V teh naseljih moramo prednostno stimulirati razvoj osnovne oskrbe in lokacije za obrtnike.
Usmeritve za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov in s tem povezanim urbanističnim urejanjem prostora so prikazane na isti karti po ureditvenih območjih naselij. Opredeljene so glede na pretežno namensko rabo in enotne oblikovalske in urejevalske značilnosti.
Uresničevanje nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih prostorskih izvedbenih aktov za celotno območje občine v skladu z zakonskimi določili.
+-----------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA I. |
+------+--------------+----------------+----------------+---------------------+
| Zap. | Tip |Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja |
| št. |naselja | | morfologija | naselja s PIA |
+------+--------------+----------------+----------------+---------------------+
|1 |C |Ponikve |razpršena |PUP – zaokrožitev |
| | |VL18-19 |gradnja |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
| | | | |dopolnitve gradnje- |
| | | | |UrN za del naselja |
+------+--------------+----------------+----------------+---------------------+
|2 |/ |nova obrtna |Območje obrtnih |ZN Uradni list RS, |
| | |cona |enot |št. 98/1999 |
| | |VL19 | | |
+------+--------------+----------------+----------------+---------------------+
| | |VL 18, 19 |odprti prostor |LN Obvoznica Ponikve |
+-----------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA II. |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+
| Zap. | Tip |Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja|
| št. |naselja | | morfologija | s PIA |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+
|3 |C |Predstruge |obcestna |PUP – zaokrožitev |
| | |VL19, 20 |zasnova |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
| | | | |UrN za del naselja, |
| | | | |ZN (I. in II. faza) za|
| | | | |del naselja, |
| | | | |UrN za razširitev in |
| | | | |URN za sanacijo |
| | | | |območja kamnoloma |
| | | | |URN za kamnolom v |
| | | | |Ponikvah |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+
|4 |A |Cesta |obcestna |PUP – zaokrožitev |
| | |VL20 |zasnova |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
| | | | |ZN za del naselja |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+
|5 |A |Zdenska vas |vrstna zasnova |PUP – zaokrožitev |
| | |VL20, Ž1 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
| | | | |ZN ali PUP za del |
| | | | |naselja |
| | | | | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+
|6 |drugo |Zdenska vas |Kmetijsko ob |LN – obvozna cesta – |
| | |VL20 |železnici in |občinska cesta – |
| | | |vasi |varianti |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+
| | | | | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+
|29. |Centralno |Športni |Športno |UrN |
| |rekreacijsko |center |rekreacijsko | |
| |obm. |Predstruge |območje z | |
| | |VL19 |gostinsko in | |
| | | |turistično | |
| | | |ponudbo | |
+-------+-------------+---------------+----------------+----------------------+
|7 |CD |Videm |obcestna |PUP – zaokrožitev |
| | |VL30 |zasnova |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
| | | | |UrN ali PUP za |
| | | | |razširitev šolskega |
| | | | |kompleksa in ureditev |
| | | | |osrednjega trga z |
| | | | |avtobusno postajo in |
| | | | |– UrN ali ZN (LN) za |
| | | | |gradnjo doma za |
| | | | |ostarele |
+-----------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA II. – nadaljevanje |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
| Zap. | Tip |Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja|
| št. |naselja | | morfologija | s PIA |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|8 |A |Kračice |razpr. gradnja, |PUP (I. faza) |
| | |VL30 |območje počit. |širitev PUP – II. faza|
| | | |hiš | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|9 |A |Podgora |vrstna zasnova |PUP – zaokrožitev |
| | |VL30,40 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|10 |A |Mala vas |obcestna zasnova |PUP – zaokrožitev |
| | |Ž21 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
| | | | |UrN za del naselja |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|11 |A |Zagorica |vrstna zasnova |PUP, zaokrožitev |
| | |Ž21 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur za del |
| | | | |naselja |
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|12 |A |Brezje |obcestna zasnova |PUP – zaokrožitev |
| | |Ž31 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|13 |A |Podpeč |vrstna zasnova |PUP – zaokrožitev |
| | |VL30 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|14 |A |Bruhanja |vrstna zasnova |PUP – zaokrožitev |
| | |vas | |obstoječih gradbenih |
| | |VL30,Ž21 | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|16 |BC |Kompolje |vrstna zasnova |PUP (zaokrožitev |
| | |Ž31 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur), |
| | | | |ZN za del naselja |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|30 |zaselek |Jager |razpršena |PUP – zaokrožitev |
| | |Ž31 |gradnja |obstoječih grajenih |
| | | | |struktur z |
| | | | |zapolnitvijo vmesnih |
| | | | |površin |
+-----------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA III. |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
| Zap. | Tip |Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja|
| št. |naselja | | morfologija | s PIA |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|17 |A |Vodice |razpršena |PUP – dopolnitve za |
| | |VL9 |gradnja |kmet. namene in za |
| | | | |počitniško in |
| | | | |stanovanjsko gradnjo, |
| | | | |kot zaokrožitev |
| | | | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|18 |A |Hočevje |obcestna zasnova |PUP – zaokrožitev |
| | |Ž12 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|19 |A |Gregorovce- |razprš. gradnja, |PUP – Zaokrožitev |
| | |Pekel |območje počit. |obstoječih gradbenih |
| | |Ž12, 13 |hiš |struktur |
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|31. |A |Hrib |Kmetije – samina |PUP – Zaokrožitev |
| | |Ž12 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-----------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA IV. |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
| Zap. | Tip |Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja|
| Št. |naselja | | morfologija | s PIA |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|20 |A |Tisovec |obcestna zasnova |PUP, zaokrožitev |
| | |Ž33 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|21 |A |Četež pri |obcestna zasnova |PUP- zaokrožitev |
| | |Strugah | |obstoječih gradbenih |
| | |Ž42 | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|22 |A |Potiskavec |gručasta zasnova |PUP- zaokrožitev |
| | |Ž42 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|23 |A |Kolenča |razpršena |PUP – zaokrožitev |
| | |vas, Tržič, |gradnja |obstoječih gradbenih |
| | |Paka, | |struktur |
| | |Ž42, 43 | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|24 |C |Pri Cerkvi |obcestna zasnova |PUP- zaokrožitev |
| | |–Struge, | |obstoječih gradbenih |
| | |Lipa | |struktur |
| | |Ž43 | |UrN za del naselja (I.|
| | | | |faza) |
| | | | |ZN za del naselja (II.|
| | | | |faza) |
| | | | |ZN za del naselja III.|
| | | | |faza |
| | | | |ZN za del naselja VI. |
| | | | |faza |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|32 |Obrtna |Pri Cerkvi |Obrtna cona |PUP za vse cone |
| |c. |–Struge, | |obcestnega pasu za |
| | |Lipa | |določene dejavnosti in|
| | |Ž43 | |ZN II faza za del cone|
| | | | |– razvojni potencial |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|25 |A |Podtabor |obcestna zasnova |PUP- zaokrožitev |
| | |Ž43 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|26 |A |Rapljevo |obcestna zasnova |PUP -zaokrožitev |
| | |R3,4 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-------+-------------+-------------+------------------+----------------------+
|27 |A |Kukovo |obcestna zasnova |PUP, zaokrožitev |
| | |R4,5,15 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur ZN za del |
| | | | |nasela |
+------++-------------+-------------+-++---------------++---------------------+
Zasnova vodnega gospodarstva
(karta 3 v kartografskem delu plana)
Glavna naloga na področju oskrbe z vodo je izboljšanje oskrbe v celotni občini Dobrepolje; namestitev dodatnih črpalk in raziskovanje in odpiranje novih virov, rekonstrukcija omrežja. Vodni viri so nezadostni za planirano število prebivalcev in za zmerno nadaljnjo rast. Nujna je dobra omrežna navezava na območja, kjer je pitne vode več, in oskrbeti vsa naselja s tekočo vodo.
Do prejema uradnih evidenc pravnih režimov vodnih zemljišč – evidence MOP, bomo upoštevali znana območja poplavnih voda in v okviru danih podatkov skrbeli, da na teh zemljiščih ne bo dopustnih posegov, ki bi ogrožali nemoten odtok poplavnih vod, oziroma bili v neskladju z določili zakonodaje, ki določa dopustna poseganja na poplavnih površinah – ogroženih območjih.
Zasnova komunalnega in energetskega omrežja
(karta 4 v kartografskem delu plana)
Odvajanje odpadnih voda:
Glavna naloga je izgradnja kanalizacijskega omrežja v občini in obvezno priključevanje vseh območij na to omrežje. Do sedaj je zgrajena ČN Potiskavec Struge. Izgrajena bo tudi čistilna naprava pri Bruhanji vasi, na katero bo možno priključiti del kanalizacijskega sistema.
Pokopališča:
Pokopališča bomo urejali in po potrebi tudi širili na sedanjih lokacijah. Način urejanja se bo določal ob znanem obsegu posega v prostor.
Zbiranje in ravnanje z odpadki:
V celotnem območju Občine Dobrepolje bomo zagotovili redno zbiranje in odvažanje komunalnih odpadkov.
Ravnanje s posebnimi odpadki bomo organizirali na regionalni ravni.
Oskrba z električno energijo:
Oskrba z električno energijo bo zagotovljena s postopno izgradnjo srednjenapetostnega omrežja, transformatorskih postaj in nizkonapetostnega omrežja. Za predvidene povezave z 20kV nadzemnimi daljnovodi in za obstoječe 20kV nadzemne daljnovode je potrebno rezervirati oziroma upoštevati koridor širine 30m.
Oskrba s toplotno energijo:
Na področju oskrbe z energijo je zaradi neugodnih klimatskih razmer prednostnega pomena izbor primernega vira za pridobivanje toplote. Ob pričakovanem prostorskem razvoju bi bila najprimernejša kombinirana oskrba z lesno biomaso z lokacijo v neposredni bližini blokovnih objektov ali v strnjenem naselju ali s plinom, kar bi tudi zmanjšalo potrebe po električni energiji.
Občina si bo v skladu z sodobnimi tokovi preskrbe z obnovljivimi energetskimi viri zagotovila ustrezno lokacijo za zbiranje lesne mase in za njeno predelavo v lesne stiskance (brikete). S tem se odprejo nova delovna mesta, ter posredno oskrbi območje občine z lastnih energetskim potencialom za pridobivanje toplotne energije oziroma, da se lesni odpadki porabijo za korist toplotne postaje – ogrevanje Vidma.
Zasnova prometnega omrežja
(karta 5 v kartografskem delu plana)
Prometno omrežje in naprave:
Zasnova prometnega omrežja, naprav in ureditev ter kriteriji za urejanje so prikazani v kartografskem delu. Njihovo vzdrževanje poteka v skladu z veljavno zakonodajo.
Osnovno cestno omrežje:
Nosilec cestnega prometa v Občini Dobrepolje je regionalna cesta, ki preko Ponikev in Predstrug povezuje center občine z Zdensko vasjo proti Grosupljem naprej z avtocesto. Prečno na to regionalno cesto se navezuje regionalna cesta, ki povezuje Videm z Smuko – občinama Kočevje in Žužemberkom. V fazi načrtovanja sta obvozni cesti – regionalna cesta mimo Ponikev in občinska cesta mimo Zdenske vasi – lokaciji sta prikazani (druga variantno) v kartografski dokumentaciji in kartografskem delu.
V občini se načrtuje tudi novo postajališče za tovorna vozila v Strugah, saj manjši poslovni subjekti nimajo zadosti možnosti za zakonsko določene površine.
Bencinski servis:
V občini načrtujemo izgradnjo bencinskega servisa, na primernem prometnem vozlišču.
Železnica:
Razprave o razvoju železniškega omrežja omenjajo tudi možnost planiranja posodobitve železniške proge. Predvideva se izgradnja železnice in obnova industrijskega tira za potrebe prevoza materialov – kamnolom.
Za vse posege v 200 m varovalnem progovnem pasu železnice je potrebno upoštevati veljavni Zakon o temeljih varnosti v železniškem prometu in Pravilnik o pogojih za graditev gradbenih objektov ali drugih objektov, saditev drevja in postavljanje naprav v varovalnem progovnem pasu (Uradni list SRS, št. 2/87), glede minimalnih odmikov vseh bodočih objektov od osi skrajnega tira, gradnje protihrupne zaščite, če se pokaže za potrebno in zaščito vseh morebitnih kovinskih delov v zemlji proti vplivu blodečih tokov v prihodnosti elektrificirane železniške proge.
Javni potniški in blagovni promet:
Z javnim potniškim prometom bodo naselja v območju Občine Dobrepolje predvsem dobro povezana z Ljubljano, Grosupljem pa tudi z ostalimi naselji in območji. Linija javnega avtobusa poteka regionalni cesti skozi Videm, kjer bo urejena tudi nova avtobusna postaja. Avtobusne postaje v ostalih naseljih bodo urejene na sedanjih točkah oziroma jih bomo po potrebi premaknili na ustreznejše lokacije.
Peš in kolesarske poti:
Sistem peš in kolesarskih poti bo določen s prostorskimi izvedbenimi akti, še posebej v povezavi s stanovanjskimi, rekreacijskimi in drugimi površinami, ki so pomembne za dostop do delovnih mest. Pomembno je vzdrževanje okoliških poljskih poti za kolesarjenje. Načrtuje se nova kolesarska povezava med Predstrugami in Ponikvami in sicer kot republiška regionalna kolesarska cesta, ter lokalna tudi za potrebe funkcionalno oviranih oseb, med Vidmom in Kompoljami. Za vse ostale poljske poti in medkrajevne prometnice se predvideva, da se urejajo tako, da se omogoči odvijanje kolesarskega prometa. Občina bo pri načrtovanju kmetijskih zemljiških operacij upoštevala tudi potrebe izgradnje prometnega omrežja.
Zasnova TT omrežja
(karta 6 v kartografskem delu plana)
Telekomunikacijsko omrežje
Telefonski naročniki v naseljih na območju Občine Dobrepolje bodo priključeni na KATC (končno avtomatsko telefonsko centralo).
Pošta
Pošta bo na Vidmu in v Strugah.
Za območje Občine Dobrepolje, so bile v letu 2002 izdelane nove strokovne podlage za varstvo območij ohranjanja narave in kulturne dediščine, ki so obvezno izhodišče pri pripravi sprememb in dopolnitev prostorskega plana. (Gradivo so pripravili Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije (januar 2002)).
Zasnova varstva območij ohranjanja narave
(kartografski del plana 7)
Poseganje, ki bi razvrednotilo oziroma okrnilo kvaliteto območij ohranjanja narave, zavarovanega območja ali ogrozilo biotsko raznovrstnost, je nedopustno. Biotsko raznovrstnost, naravne vrednote in zavarovana območja je po ZON potrebno aktivno vključevati v urejanje prostora ter rabo in izkoriščanje naravnih dobrin ter ukrepe varstva kulturne dediščine na način, ki ga določa zakon.
Za posege na območjih, ki so v Naravovarstvenih smernicah za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje (ZRSVN, januar 2002), ki so sestavni del planskih podlag, opredeljene kot območja ohranjanja narave, je potrebno skladno z določili Zakona o ohranjanju narave (ZON; Uradni list RS, št. 56/99, 31/00) pridobiti naravovarstveno soglasje. Naravovarstveno soglasje se izda, če so posegi v skladu z usmeritvami, izhodišči in pogoji, ki so predpisani na podlagi ZON.
V primeru, kjer je predpisan postopek presoje vplivov na okolje se naravovarstveno soglasje nadomesti z okoljevarstvenim soglasjem.
Na območjih naravnih vrednot in zavarovanih območij je potrebno upoštevati naslednje smernice:
– posegi v naravo, ki vključujejo tudi posege v prostor, se morajo planirati, načrtovati in izvajati tako, da ne okrnijo narave,
– načrtovanje posegov v prostor mora temeljiti na predhodni analizi naravnih značilnosti prostora,
– v največji meri varovati naravne vrednote na mestu samem,
– v postopkih načrtovanja, rabe ali izkoriščenja naravnih dobrin in urejanja prostora mora pristojni državni ali lokalni organ izvesti tisto odločitev, ki ob približno enakih učinkih izpolnjuje merilo najmanjšega možnega poseganja v naravo in v primeru obstoja alternativnih tehničnih možnosti za izvedbo posega ne okrni narave,
– nosilec posega v naravo ali izvajalec dejavnosti mora delovati tako, da v čim manjši meri posega v naravo ter po zaključku posega ali dejavnosti približa stanje v naravi tistemu, ki je bilo pred posegom oziroma dejavnostjo,
– vsakdo, ki posega v naravo oziroma v habitat populacij rastlinskih in živalskih vrst, mora uporabljati načine, metode in tehnične pripomočke, ki prispevajo k ohranjanju ugodnega stanja vrste,
– posegi v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni potrebno pridobiti dovoljenja po predpisih o urejanju prostora in po drugih predpisih, se opravljajo na podlagi dovoljenja za poseg v naravo na podlagi ZON. Dovoljenje za poseg v naravo se izda na podlagi naravovarstvenega soglasja.
Poleg že opredeljenih območij ohranjanja narave je velikega pomena tudi opredelitev območij pričakovane naravne vrednote (OPNV). Namen opredelitve OPNV je spremljanje zemeljskih del oziroma vseh tistih posegov v naravo, pri katerih se lahko odkrije geološka ali geomorfološka naravna vrednota, ki jo pred pričetkom posega pokrivajo tla in vegetacijski pokrov. Tako je glede na vrsto posega potrebno:
– pri velikih posegih, ki so povezani z obsežnimi zemeljskimi deli, kot so avtoceste, železnice, plinovodi, rudarska dejavnost, obvezno izvajati nadzor nad zemeljskimi deli,
– pri manjših posegih seznaniti investitorje z morebitnim geološkim nadzorom med zemeljskimi deli,
– novo odkrite objekte geološke dediščine varovati glede na možnosti in situ oziroma ex situ, v kolikor pa ni možno izvesti opisanih načinov varstva, je obvezno natančno dokumentiranje najdb (ohranjanje na mestu odkritja in situ ali v ustrezni zbirki ex situ).
Seznam objektov in območij ohranjanja narave:
(republiških obveznih izhodišč, zavarovanih in predlaganih za zavarovanje)
1. Republiška obvezna izhodišča:
+--------+-----------------------+----------------+---------------------------+
|ŠT. ND. |IME_ND |STATUS |ZVRST obm. ohranjanja |
| | | |narave |
+--------+-----------------------+----------------+---------------------------+
|24 |Podpeška jama |NS (Uradni list |GEOM.PODZEMELJSKA-HIDR-ZOO |
| | |RS, št. 49/92 | |
+--------+-----------------------+----------------+---------------------------+
|34 |Krviška okroglica |predlog za NS |GEOM.PODZEMELJSHA-ZOO |
+--------+-----------------------+----------------+---------------------------+
2.Predlog za zavarovanje območja kot naravnega rezervata
+--------+------------------------+----------------+--------------------------+
|ŠT. ND. |IME_ND |STATUS | ZVRST obm. ohranjanja |
| | | |narave |
+--------+------------------------+----------------+--------------------------+
|33 |Mlake pri Kompoljah |predlog za NR |BOTANIČNA-ZOO |
+--------+------------------------+----------------+--------------------------+
3.Naravni spomeniki in spomeniki oblikovane narave:
(zavarovani oziroma predlagani za zavarovanje)
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|ŠT. |IME_ND |STATUS | ZVRST obm. ohranjanja |
|ND. | | |narave |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|3 |Predstruge – smreka |Predlog za NS |DENDROLOŠKA |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|4 |Ponikve – tepka |Predlog za NS |DENDROLOŠKA |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|9 |Lipov gaj pri cerkvi Sv. |SON (Uradni |OBLIKOVANA |
| |Antona |list RS, št. | |
| | |1/96) | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|10 |Svetoantonska jama |NS (Uradni |GEOM.PODZEMELJSKA |
| | |list RS, št. | |
| | |1/96) | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|23 |Podpeč – lipa pri cerkvi Sv.|Predlog za NS |DENDROLOŠKA |
| |Martina | | |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|25 |Podpeč – tisa |Predlog za NS |DENDROLOŠKA |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|37 |Mala gora – tisa |Predlog za NS |DENDROLOŠKA |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|57 |Mokovec v odd. 23/Struge |Predlog za NS |DENDROLOŠKA |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|61 |Mala gora – bukev |Predlog za NS |DENDROLOŠKA |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|62 |Bukev v odd. 10a/Struge |Predlog za NS |DENDROLOŠKA |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
|63 |Bukev v odd. 10a/Struge |Predlog za NS |DENDROLOŠKA |
+-----+----------------------------+---------------+--------------------------+
Zasnova varstva kulturne dediščine
(kartografski del plana 7)
Z aktivnim vključevanjem kulturne dediščine v prostorski razvoj bomo zagotovili predvsem njeno varovanje kot dobrino splošnega pomena, prispevali k njeni trajni ohranitvi kot delu določenega okolja oziroma preprečili njeno poškodovanje, propadanje in rušenje. Za potrebe prostorskega planiranja in urbanističnega načrtovanja se poleg objektov dediščine varuje tudi določena okolica varovane dediščine s čimer bomo zagotavljali vizualno in funkcionalno prostorsko integriteto varovane kulturne dediščine.
Prepletanje različnih novih dejstev o prostoru povzroča neskladja z do leta 1998 predvidenimi in sprejemljivimi posegi v prostor. Občina bo ob pripravi dokumentacije skrbela, da se stanje uporabnosti prostora ne bo manjšalo, oziroma da se bodo izvajala vsa potrebna dela, ki bodo varovala tako objekte in območja kulturne dediščine kot rabo prostora, ki je pripeljala do tega, da so ta območja sploh bila evidentirana kot kulturna dediščina.
Evidenca kulturne dediščine v Občini Dobrepolje ter usmeritve za njeno varstvo in vzdrževanje so opredeljene v gradivu ''Strokovne podlage s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Dobrepolje'' (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije), ki je sestavni del strokovnih podlag dolgoročnega plana Občine Dobrepolje in predstavlja obvezno izhodišče pri nadaljnjem planiranju.
Občinski svet občine Dobrepolje bo z odloki opredelil površine in režim v območjih varstva kulturnih spomenikov, pri čemer bo potrebno za posamezno namensko rabo prostora upoštevati predvsem naslednje varstvene usmeritve in pogoje:
– za območja kmetijskih zemljišče iz vidika varstva arheološke in kulturnokrajinske dediščine,
– območja za raziskovanje in izkoriščanje rudnin iz vidika varstva stavbne in kulturnokrajinske dediščine,
– ureditvena območja naselij iz vidika ohranjanja celovitosti varovanih območij in varovanja vplivnega območja,
– območja za turizem – načrtno vključevanje pomembnejših območij kulturne dediščine in razvojnih nalog kulturne dediščine,
– infrastruktura izven naselij z vidika arheološke, krajinske in prostorsko dominantne stavbne dediščine.
Seznam objektov in območij kulturne dediščine:
(republiških obveznih izhodišč, zavarovanih in predlaganih za zavarovanje)
1. Republiška obvezna izhodišča
E 559 Ponikve – Domačija Gačnik
E 867 Zdenska vas – Domačija Zdenska vas 17
E 868 Zdenska vas – Hiša Zdenska vas 44
UR 866 Zdenska vas – Naselje Zdenska vas
2. Razglašeni spomeniki
U 1757 Ponikve pri Rašici – Cerkev Sv. Florjana
U 511909 Zdenska vas – Cerkev Sv. Antona z lipami in vplivnim območjem
U 11368 Zdenska vas – Lipov gaj pri cerkvi Sv. Antona
3. Predlogi za razglasitev
A 590314 Vodice – Arheološko območje Limberk
E 559 Ponikve – Domačija Gačnik
E 867 Zdenska vas – Domačija Zdenska vas 17
U 511954 Hočevje – Cerkev Sv. Jožefa
U 511983 Videm – Cerkev Sv. Križa z vplivnim območjem
U 511984 Videm – Pokopališče
U 511985 Videm – Spomenik
U 511990 Podgorica Cerkev Roženvenske Matere Božje z vplivnim območjem
U 511992 Podpeč – Cerkev Sv. Martina z lipo in vplivnim območjem
U 512004 Tisovec – Cerkev Sv. Petra
U 512006 Pri cerkvi – Struge – Cerkev Sv. Avguština z vplivnim območjem
Z 511954 Predstruge Spomenik žrtev NOB
Z 9665 Videm v Dobrepolju – Nagrobnik družine Drobnič
Z 511962 Videm v Dobrepolju – Spomenik padlim v prvi svetovni vojni
Z 511968 Mala vas v Dobrepolju – Spomenik padlim v NOB
Z 511972 Kompolje – Spominska plošča padlim v NOB
Z 511973 Pri cerkvi – Struge – Spomenik padlim v NOB
Razvoj obrambe in varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami:
(tematska karta – kartografski del št. 8)
Dolgoročne cilje razvoja obrambe in zaščite pred naravnimi in drugimi nesrečami bomo uresničevali v skladu z usmeritvami pristojnega ministrstva in z upoštevanjem vseh za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami obveznih prostorskih omejitev in z izvajanjem vseh v ta namen predvidenih posegov.
Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
Pristojna služba Občine Dobrepolje je predvidela potrebna območja za posamezne aktivnosti za potrebe zaščite in reševanja – civilne zaščite, ki se pri odločanju o dopustnosti spremembe namembnosti območij prednostno upošteva kot občinsko obvezno izhodišče. Pri poseganju v prostor bo potrebno upoštevati tudi evidence eventualnih poplavnih površin ob vodotokih. Določitev v kartografski dokumentaciji prikazanih ogroženih poplavnih površin je zaradi pomanjkanja uradnih podatkov, nastala na podlagi poznavanja prostora domačega prebivalstva. V kartografskem delu, pa so kot poplavne površine prikazana prevelika območja, da bi bil možen prenos iz merila 1: 25 000 v merilo 1: 5 000. Na prisojnem ministrstvu se bo meja poplavnih 100 letnih voda za območje Občine Dobrepolje šele pripravila v ustrezni kartografski obliki.
Za zasilna bivališča, dekontaminacijske centre za ljudi in sredstva, za nastanitev ogroženega ali prizadetega prebivalstva in za možnosti hitrega prevoza z zračnim prometom, so v posebnih strokovnih gradivih določene in v prostorskem planu varovane dvonamenske površine in objekti.
Za uspešno izpolnjevanje zaščitnih nalog bomo omogočali usposabljanje prebivalcev, zlasti mladine, ki jo je potrebno kadrovsko izpopolniti in tehnično izobraževati. Ob vsesplošnem usposabljanju prebivalstva za naloge civilne zaščite bo posebna skrb namenjena usposabljanju in materialni krepitvi tistih enot civilne zaščite, ki imajo glede na naloge v urbanih sredinah najpomembnejšo nalogo. Poudarek bomo še naprej dajali zagotavljanju pogojev za izvajanje najpomembnejših ukrepov CZ, vključno z vzdrževanjem in projektiranjem zakonsko določenih zakloniščnih prostorskih kapacitet.
2.3. Podrobnejše usmeritve za razvoj Dobrepoljske in Struške doline
Podrobnejše usmeritve izhajajo iz posebnega analitičnega dela "Analiza možnosti dolgoročnega razvoja doline Gornje Krke in Dobrepoljske doline".
Območje podrobnejših usmeritev obsega Dobrepolje in sicer funkcionalno območje dobrepoljske doline.
Skupni interesi in cilji dolgoročnega razvoja:
1. Optimalno izrabljanje vseh naravnih potencialov prostora, zlasti še:
1.1. potencialov za pridelavo poljščin in krmnih rastlin
1.2. potencialov za razvoj gozdarstva
1.3. potencialov za razvoj izletniškega turizma in rekreacije
1.4. potencialov za pridobivanje gradbenih materialov, toda na način, ki ne bo degradiral drugih potencialov ali kakovosti življenjskega okolja.
2. Ohranjanje in vzdrževanje v največji možni kakovosti območij ohranjanja narave in kulturne dediščine ter kakovosti življenjskega okolja za prebivalce doline.
3. V največji možni meri izboljšati delovne in življenjske možnosti in razmere za prebivalce doline.
Opredelitve za razvoj dejavnosti v prostoru
Kmetijska zemljišča
Razvoj kmetijstva bo potekal v postopkih spremembah in intenzifikaciji sedanjih oblik pridelave v okviru izboljšav pridelovalnih postopkov, izboljšav kakovosti z melioracijami in zložbami z možnimi krčitvami zaraščenih zemljišč. Krčitve in melioracije bodo manjšega obsega v okviru tistih zemljišč, ki so opredeljena kot kmetijska, čeprav na njih sedaj ni kmetijske rabe in če bo za to obstojal interes lastnikov.
Zaraščajoča se kmetijska zemljišča se lahko meliorirajo tudi za saditev hitrorastočih drevesnih vrst, če se s tem ne poslabšuje raba sosednjih kmetijskih zemljišč, pri čemer zemljišča ohranijo kmetijsko namembnost. Predvideni ukrepi za melioracijo kmetijskih zemljišč se nanašajo na popravke in vzdrževanje že izvedene melioracije Videm – Podgora, melioracije in komasacije se lahko izvajajo na vseh zemljiščih 1. in 2. območja kmetijskih zemljišč, v skladu s pozitivnimi predpisi in če za to obstaja interes lastnikov.
Razmejitev med kmetijskimi in gozdnimi površinami opredeljuje osnovni okvir, znotraj katerega lahko prihaja do sprememb stanja zemljišč glede na druge dejavnike, ki vplivajo na kmetijsko pridelavo, ohranijo pa pravni status zemljišč, tudi v primeru, ko so opredeljena kmetijska zemljišča zaraščena z gozdnim drevjem.
Kmetijska pridelava ostaja v okviru sedanjih oblik pridelovalnih enot, pri čemer nosilci razvoja, kmetje, KZ Dobrepolje, kmetijsko pospeševalna služba in občina Dobrepolje prevzamejo naloge iz DP.
Kmetijska zemljišča so opredeljena kot:
– zemljišča trajno namenjena kmetijski rabi – najboljša kmetijska zemljišča
– druga kmetijska zemljišča
Na prvem območju kmetijskih zemljišč je mogoča le kmetijska raba v skladu z opredelitvami kmetijskih razvojnih načrtov ter v skladu z opredelitvami DP. Zemljišča drugega območja je mogoče v skladu z dolgoročnim planom, s srednjeročnim planom ali prostorsko izvedbenimi akti predvideti tudi za nekmetijske namene. Na zemljiščih prvega in drugega območja se lahko izvedejo kmetijske melioracije in zemljiške operacije v skladu s predhodno izdelanim načrtom. Prav tako je potrebno pri melioracijskem poseganju v kmetijska zemljišča spoštovati in kreativno izrabiti vse zatečene prvine naravne prvobitnosti in kulturnega vzorca, prostorske smeri ter splošne značilnosti krajinske slike, kot so opredeljene v analizi možnosti dolgoročnega razvoja. Prepovedano je zasipanje kraških vrtač in požiralnikov.
Poljedelstvo
Pridelovanje poljščin bo prilagojeno oblikam, ki jih razvija zasebno kmetijstvo. Prehajanje rabe zemljišč iz travinja v njive in obratno, se s tem dokumentom ne omejuje ali usmerja.
Živinoreja
Razvoj živinoreje bo vezan na sprejeto strategijo razvoja kmetijstva v državi. Tudi v bodoče naj bi se izrabljale sedanje hlevske zmogljivosti v zasebnem sektorju. Mogoče je določiti nove lokacije za gradnjo sodobnih kmetij, v skladu z sodobno zakonodajo in z nadzorovanim prilagajanjem zahtevam sodobnega “evropskega” kmetijskega gospodarstva. Obseg dejavnosti bo omejevan z normativi, ki določajo mejo dopustne obremenitve prostora – kmetijskih zemljišč z gnojenjem.
Gojenje hitrorastočih drevesnih vrst
Pobude, ki bi nastale v zasebnem kmetijstvu za gojenje hitrorastočih drevesnih vrst, se usmerjajo na zaraščajoča se, ali že zaraščena kmetijska zemljišča. Z ureditvijo takih nasadov zemljišča ne postanejo gozdna, temveč ohranjajo status kmetijskih zemljišč.
Gozdarstvo
V območju robov doline sta dve kategoriji gozdov:
– lesno proizvodni gozdovi ter
– gozdovi s posebnim namenom.
Z gozdnogospodarskim načrtom so poleg že opredeljenega gozda s posebnim namenom – Gorica vzhodno od Vidma, definirani tudi vmesni otoki gozda s posebnimi vsebinami. Občina ima interes uvedbe tega statusa tudi za gozdna področja vidno izpostavljena kvalitetnega roba doline. Ti se bodo z odlokom razglasili za gozdove s posebnim pomenom. Tak odlok bo poleg drugega odločal še:
– strogo prepoved sečnje na golo
– izdelavo presoje vplivov na okolje kot del načrta za vse večje gozdnogospodarske posege – graditev cest, vlak, žičnic, ureditev nasadov hitrorastočih drevesnih vrst in podobnih.
Rekreacija in turizem
V območju bomo razvijali izletniški turizem ter možnosti za lokalno rekreacijo. Zato bomo poleg transverzalnih peš poti, ki potekajo čez območja:
– Evropska peš pot E7 – YU
Označili bomo dostope k lokalnim zanimivostim. Na območjih za rekreacijo in turizem mora označevanje naravnih in kulturnih spomenikov potekati v soglasju z v soglasju z Zavodom RS za varstvo narave (ZRSVN) in z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS), ki bo k posameznemu objektu podala strokovne osnove. Te bodo vsebinsko in oblikovno usklajene z veljavnimi predpisi:
– Podpeški jami in cerkvi Sv. Martina v Podpeči
– Lipovemu gaju in cerkvi Sv. Antona v Zdenski vasi
– Krkovu pri Podgori in Kompoljah
– razgledni točki na Kamen vrhu
– razgledni točki na Grmadi ter ta območja ustrezno uredili, posebej
– razgledni točki na Stenah Sv. Ane
– dostop in vhodni del Podpeške jame
– dostop in vhod v Potiskavško jamo
– Lipov gaj pri Sv. Antonu
Ureditev bo vključevala:
– Podpeško jamo
Odstranitev odpadnih predmetov in druge navlake iz vhodnega dela jame, postavitev informativnega panoja s podatki o jami, ureditev vodniške službe za ogled notranjosti jame. Program/projekt za ureditev Podpeške jame je potrebno izdelati v sodelovanju z ZRSVN in ZVKDS.
– Lipov gaj pri Sv. Antonu
Krčenje divje zarasti vegetacije v gaju, zdravstveni posegi v bolna drevesa, dosaditev manjkajočih lip, ureditev prostora za občasno zbiranje – turistične prireditve, ples na prostem, lokalni sejem in podobno. Za te posege bo potreben prostorski izvedbeni akt – PUP.
Turistično zanimiva so tudi manjša naselja v dolini z ohranjenim ureditvenim vzorcem. Na športnih igriščih v naselju Videm, zgrajenih za potrebe šole, bomo omogočali tudi rekreativne dejavnosti za prebivalce in obiskovalce doline. Poleg tega odprtega poligona, se bomo opredelili tudi do izbire novega rekreacijskega centra Predstruge, ki bo imel izrazito športno turistični in gostinski značaj, vendar v legi, ki bo prometno nemoteča za prebivalce in skrita pogledu z vedutnih točk nad dolino.
Energetika
V območju Dobrepoljske doline je potrebno:
Rekonstrukcija daljnovodov bo opravljena na mestu sedanjih tras brez dodatnih posegov na zemljišča. Novogradnje, se bodo načrtovale glede na izkazane povečane potrebe odjemalcev ali kot infrastukturna oprema načrtovanih posegov v prostor.
Kanalizacija
Izdelati je potrebno projekt in izvesti sistem kanalizacijskega omrežja in povezave posameznih naselij na skupni zbiralnik ter urediti čistilno napravo za odpadne vode pri Bruhanji vasi in v Potiskavcu. V manjših in bolj oddaljenih naseljih predvidevamo izgradnjo manjših lokalnih čistilnih naprav.
Odlaganje odpadkov
Zbiranje odpadkov bo organizirano v vseh vaseh v zabojnike, organiziran je odvoz na centralno medobčinsko odlagališče v Špaji dolini.
Vlaganja v izgradnjo komunalne infrastrukture se bodo uresničevala v skladu s potrebami prebivalcev in preprečevanja degradacije okolja. Poleg tega pa še:
– ukinila in sanirala se bodo vsa črna odlagališča v občini,
– saniralo se bo neustrezno spuščanje odpadnih voda v naseljih Videm in Kompolje,
– uredile se bodo javne površine v naselju Videm,
– zbiranje posebnih odpadkov se bo organiziralo z objavo enkrat letno na dveh ustrezno urejenih in dostopnih zbirnih mestih.
Pokopališče
Pokopališče v Strugah bomo širili proti jugu, vzhodu in zahodu.
Proizvodne dejavnosti
V občini je v preteklih družbenih sistemih uspelo v dolini razviti tri proizvodne prostorske enote. Te so enakomerno razvrščene po dolini, so vizualno v ustrezni oddaljenosti od naselij, ob glavnih prometnicah, ter nemoteče za prebivalce. Sodobno načrtovanje predvideva dve novi od naselja oddaljeni coni, ki pa sta izven obsega čistine dolinskega turističnega potenciala. Takšna usmeritev prostorske umestitve, se načrtuje tudi v bodoče. Zaradi morebitne opustitve dejavnosti, se bo v območjih dopuščala le nova proizvodna dejavnost s spremljajočimi dejavnostmi, oziroma njihova širitev v primeru ugotovljenih razvojnih potreb.
Na opuščeni lokaciji – bivša KGP – obrat proizvodnje tramov v Predstrugah, je zaradi ustrezne prometne lege možna izbira mirne storitvene dejavnosti (opravljanje dejavnosti v objektu za primere:
avtomehanike, avtopralnice, vulkanizerstva; ali bencinskega servisa), oziroma druge nemoteče tehnične storitve, ki bi bil namenjen strankam iz doline.
Poleg proizvodnje večjega obsega, se na jugu občine pri Strugah odpira novo območje proizvodnje – po prostorskem obsegu identične obrtni dejavnosti. (Možne deficitarne zvrsti dejavnosti – parkirišče tovornih vozil, klavnica, lesno predelovalna obrtna dejavnost, predelava lesnih odpadkov in podobno, glede na interes in potreb).
Ekstrakcija mineralnih surovin
S kamnolomom v Predstrugah upravlja Komunalno podjetje Ljubljana. V kamnolomu je separacija z letno proizvodnjo ca. 122 000 m3 različnih frakcij drobljene gradbene surovine. Sedanji kamnolom se bo sprotno saniral. Za delovanje kamnoloma bo določena nova lokacija, v nadaljevanju sedanje. Na območju saniranega kopa bo postavljeno novo sodobno postrojenje, ki bo delovalo manj moteče za okolje. Dolgoročne potrebe po prostoru so 15–20 ha zemljišča. Širjenje kamnoloma bo zaradi neugodnih vplivov na okolje usmerjeno na način, da se ti vplivi zmanjšajo na najmanjšo možno mero.
V dolgoročnem planu se ohranja lokacija predvidenega kamnoloma pri Ponikvah.
Najizrazitejše vplive:
– onesnaževanje zraka – prašni delci
– hrup
– neugoden videz okolja – vidne motnje
– prometno obremenitev ceste Predstruge – Rašica
je mogoče zmanjšati s preusmeritvijo odkopa v sedanjem dnevnem kopu proti jugozahodu, z posodobitvijo opreme za bistveno zmanjšanje negativnih vplivov na okolje in sprotno sanacijo razgaljenih pobočij. S tem bo omogočena tudi ustrezna reliefna sanacija eksploatacijskega polja potem, ko bo izkoriščanje surovine opuščeno. Ureditveni načrt, ki ga bo pripravil upravljalec kamnoloma, bo poleg načina eksploatacije urejal še:
– položaj in vrsta drobilcev in separacije na način, da bo onesnaženje s hrupom in prahom okolice, posebej stanovanjskih objektov in delovne organizacije Iskra, zmanjšano na sprejemljivo raven,
– faznost sanacije opuščenih eksploatacijskih polj, vendar na način, da bo upoštevana končna sanirana kontura reliefa,
– ureditev železnice po stari trasi v predel kamnoloma, ki se sanira za potrebe transporta kamnitih agregatov iz novega kamnoloma.
Upravljavec kamnoloma bo z Občino Dobrepolje poiskal rešitev za prometne zagate in ekološke probleme v ustrezni odškodnini in dogovorjenem režimu obratovanja.
Razvoj naselij in poselitve
V skladu z DP bo dan poudarek razvoju naselij:
– Videm
Videm je prostorsko in funkcionalno središče doline in ima že sedaj številne središčne funkcije: sedež Občine Dobrepolje, osemletno šolo, vrtec, knjižnico, glasbeno šolo, matični urad, ambulanto, lekarno, policijsko pisarno, poštni urad, sedež kmetijske zadruge, župnijski urad, pokopališče, mrliško vežico, trgovine, gostinski obrat boljše kakovosti, kinodvorano, športna igrišča. V bodoče se bodo središčne funkcije še povečale, predvsem z izboljšanjem njihovih kakovosti in s poudarkom na skrbni ureditvi naselja, z bolj poudarjenim mestnim značajem.
V naselju so dane možnosti širitve stanovanjske zidave predvsem v vzhodnem delu naselja. V naselju se ureja kanalizacija ki bo speljana v skupno čistilno napravo pri Bruhanji vasi.
V naselju se načrtuje izgradnja doma za ostarele občane, ki bo omogočal širitev ponudbe občine in približal turistično privlačnost oskrbovancem in njihovim obiskovalcem.
V naselju se bodo urejale javne površine – trg sredi naselja ter zelene površine. Uredilo se bo avtobusno postajališče in ustrezna parkirna mesta za obiskovalce oziroma uporabnike storitev naselja.
– Predstruge
Naselje je spričo železniške proge, ki poteka skozi naselje, v preteklosti dobilo značaj proizvodnega območja Dobrepoljske doline. Posledica tega je neugoden videz naselja, ki ni ustrezen glede na položaj naselja ob vstopu v dolino. Zemljišča za obrtno dejavnost bodo v bodoče v novi obrtni coni. V naselju bo s tem omogočena zidava stanovanjskih objektov. Urediti je potrebno tudi osrednji javni prostor in predvideti otroško igrišče. Potrebno je urediti tudi območje okolice železniške postaje ter opuščenega kamnoloma in apnenice.
Na delu širitvenih površin se predvideva izgradnja gostinsko-turistično-športnega kompleksa. Kot investitorji bodo nastopali tuji finančni vlagatelji in investitorji iz občine. Površine bodo namenjene komercialnim namenom oziroma ponudbi za športne, turistične in gostinske namene. Poleg več igrišč, že načrtovanega teniškega igrišča in obstoječega gostinskega objekta, bi se na tej lokaciji uredila tudi parkirišča, igrišča za druge namene, manjše vadbišče za golf, nogometno, rokometno in košarkarsko igrišče ter pokriti prostori za potrebe obiskovalcev. Pri načrtovanju se upošteva možnost pokritja nekaterih igrišč, s čimer se delovanje in trženje nekaterih objektov podaljša preko celega leta.
– Kompolje
Po velikosti drugo naselje v občini z nekaterimi središčnimi funkcijami, potrebuje ureditev posameznih njegovih delov slabšega videza ter ustrezno predstavitev zanimivega ureditvenega vzorca naselja. Naselje se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji.
Velik del naselja na severnem delu, ki ima ohranjeno tlorisno strukturo poselitvenega vzorca in je vrednoten kot kulturna dediščina, je v območju poplavnih površin. Za urejanje tega dela naselja in tudi drugih poplavnih stavbnih zemljišč, bomo pristojne institucije zaprosili za strokovne usmeritve za sanacijo.
– Pri Cerkvi – Struge
Naselje predstavlja enega pomembnejših centrov v občini. Naselju je potrebno glede na njegov položaj zagotoviti dovolj možnosti za širitev. Obstoječi del se ureja s prostorsko ureditvenimi pogoji, deli namenjeni širitvi pa z zazidalnimi načrti.
Načrtujejo se nove dejavnosti za zagotovitev novih delovnih mest in prestavitev motečih dejavnosti, ki so sedaj prostorsko omejene, na nove primernejše lokacije. Pripravili smo nove namenske širitvene površine, ki se obravnavajo parcialno s PUP za posamezne dejavnosti – promet – parkirni prostor, mizarska dejavnost s predelavo lesnih odpadkov in pretovor lesnih sortimentov – pretovorna dejavnost in žaga (končna predelava lesnih odpadkov), klavnica – obrtna klavnica ter mesarija za potrebe doline in bližnjih naselij občin Žužemberk, Velike Lašče, Kočevje in Ribnica). Del površin v južnem delu se namenja drugim nemotečim proizvodnim dejavnostim.
– Ostala naselja v dolini
Razvoj drugih naselij omejujejo ureditvena območja, ki hkrati razmejujejo pozidljiva zemljišča od kmetijskih ali gozdnih zemljišč. V vseh naseljih, ki imajo opredeljena ureditvena območja, so možne novogradnje v obsegu dolgoročno ocenjenih potreb po njih. Za vsa naselja je opredeljena raven komunalne infrastrukturne opremljenosti:
– priključek na vodovodno omrežje,
– priključek na zbiralnik odpadnih vod,
– priključek na električno omrežje,
– priključek na telefonsko omrežje
– urejeno odvažanje odpadkov na osrednje medobčinsko odlagališče komunalnih odpadkov
– oskrbovanje drugih javnih površin iz sredstev za komunalno urejanje.
Tako novogradnja, kot prenove obstoječih objektov, se morajo izvajati v skladu z naslednjimi smernicami:
– objekti morajo ohranjati lokalno arh. tipiko ter okvire tipičnih vaških gabaritov, kot so opredeljeni v analizi možnosti dolgoročnega razvoja,
– položaj objektov se mora optimalno podrediti zazidalni strukturi naselja, ki je opredeljena z zasnovo ureditve naselij,
– sprememba gospodarskih objektov v stanovanjske je mogoča le znotraj ureditvenih območij naselij.
V skladu z normativi graditeljstva in prostorskim redom RS, se bodo določale tudi nove lokacije in gabariti objektov za prestavitve kmetij z živinorejsko dejavnostjo ali drugo dejavnostjo izven naselij (stan. objekt, hlevi, gospodarska poslopja, strojne lope, območja odlaganja in hranjenja odpadnih snovi, energetska postaja, itd.), oziroma se bo v vaseh urejalo območja za širitve kmetij v skladu z možnostmi, ki jih bo omogočala nastajajoča zakonodaja.
Komasacijski načrti morajo pri delitvi zemljišč upoštevati položaj posamezne kmetije ter njenih gospodarskih objektov. Izven ureditvenih območij posameznih vasi ni dovoljena nikakršna gradnja drugih samostoječih objektov, kot čebelnjaki, lope, skednji kozolci itd. Novogradnjam in prenovljenim objektom lastnik ureja okolje na način, ki je značilen za dosedanje vaške ureditve.
– Območja počitniških hišic
Gradnja počitniških hišic je omejena na za ta namen opredeljena območja.
Počitniške hišice graditelji postavijo tako, da:
– kar najmanj spreminjajo naravni relief,
– spoštujejo lokalno arhitekturno tipiko,
– graditelji ne smejo zasipati naravnih vrtač,
– graditelji morajo upoštevati veliko vidno izpostavljenost območij in zato uporabljati materiale in barvne tone, ki se vidno utapljajo v barvo sosednjega gozda in travnikov, kar velja še posebej za vizualno dominantno izpostavljeno naselje Kračice,
– ob počitniški hišici sme graditelj zasaditi samo sadno drevje ali neutilitarno gozdno drevje, ki je lokalno značilno.
Največje dovoljene dimenzije objektov so:
– tlorisna površina 60 m˛ za posamezno etažo – možnost etaž K+P+M – vhod v objekt v pritlični etaži v nivoju terena oziroma do 20 cm nad nivojem terena ob vhodu,
– višina do slemena strehe pri vhodu in na vedutno izpostavljenih fasadah je lahko največ 6 m,
– na parceli je možna postavitev dveh oblikovno usklajenih objektov za eno počitniško enoto z medsebojnim minimalnim odmikom 4 m.
Varstvo območij ohranjanja narave in kulturne dediščine ter drugih kakovosti v prostoru
Vsi objekti in območja ohranjanja narave in kulturne dediščine, ki so predlagani v varovanje, se s tem planskim dokumentom varujejo. Pogoje in režim varovanja opredeli poseben odlok, ki ga sprejme občinski svet. Pogoji gospodarjenja ter drugih posegov v gozdove s posebnim namenom opredeli poseben odlok, ki ga sprejme občinski svet.
Kmetijska zemljišča prvega območja so trajno namenjena kmetijski pridelavi in se smejo uporabljati izključno zanjo.
Sprejeti odloki o varovanju območij ohranjanja narave in kulturne dediščine ter smernice, ki jih opredeljuje krajinska zasnova dobrepoljske doline so obvezno izhodišče za vse načrtovalne dokumente, preko katerih se krajinska zasnova uresničuje.
Varstvo in izboljšanje okolja
Varstvo in izboljšanje okolja zagotavlja dosledno izvajanje načrtovanih opredelitev tega dokumenta, spoštovanje opredelitev:
– zasnove namenske rabe prostora,
– zasnove krajinskih ureditev,
– smernic za razvoj dejavnosti v prostoru.
Analize ranljivosti posameznih sistemov okolja, ki so izdelane v okviru analize možnosti dolgoročnega razvoja, je potrebno upoštevati kot smernice za razvoj dejavnosti v prostoru in jih ustrezne službe, ki dajejo soglasja k razvojnim posegom v prostor, ustrezno uporabljajo.
Opredelitve za uresničitev krajinske zasnove
Posamezna nezazidana območja v naseljih bomo urejali s prostorskimi izvedbenimi načrti – PIN, preostala območja občine in ureditvena območja naselij ali njihove posamezne dele pa bomo urejali s prostorskimi izvedbenimi akti – PUP.
3. OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIPRAVO SREDNJEROČNIH PLANOV
Obvezna izhodišča iz dolgoročnega plana Republike Slovenije so v celoti upoštevana in prikazana v kartografskem delu. Ravno tako so opredeljena občinska obvezna izhodišča, ki jih je potrebno upoštevati pri pripravi Srednjeročnih planov občine.
4. URESNIČEVANJE DOLGOROČNEGA PLANA
4.1. Program raziskav, analiz in študij, potrebnih za uresničevanje in dopolnjevanje plana
Temeljni instrument za uresničevanje dolgoročnega plana bodo srednjeročni družbeni plani občine in nosilcev planiranja, ki bodo upoštevali vsebinske usmeritve ter konkretizirali dolgoročne razvojne cilje in naloge določene s tem planom.
Občina mora za izvajanje planov sprejeti:
– potrebne prostorske izvedbene akte,
– dopolniti odloke o varovanih območjih,
– zaostriti nadzor nad izvajanjem planov, načrtov, odlokov in izboljšati učinkovitost inšpekcijskih služb, poostriti kaznovalno politiko,
– občina in ostale pristojne institucije zagotovijo stimulativne ukrepe za izvrševanje s planom zastavljene – predvsem prostorske politike.
Naloge, ki so potrebne za oblikovanje dokončnih rešitev, za spremljanje, uresničevanje in dopolnjevanje dolgoročnega plana, so izpostavljene v posameznih poglavjih tega plana.
V zvezi z razvojem posameznih dejavnosti v prostoru bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo:
– zakonsko določene baze podatkov o obstoječih objektih, napravah ali območjih,
– razvojne in druge usmeritvene projekte za potrebne gradnje oziroma območja za zavarovanja za potrebe razvojnih kapacitet.
V zvezi z zavarovanjem in izboljšanjem vrednost okolja bodo odgovorni nosilci razvoja zagotovili izdelavo:
– študije odvoza odpadkov za območje celotne občine ter zbiranje in odvažanje sekundarnih surovin (Javno komunalno podjetje Grosuplje, Občina Dobrepolje) v obstoječo deponijo odpadkov “Špaja dolina”,
– ukrepov varstva naravnih vrednot in kulturne dediščine, ter s tem opredelitev varstvenih območij za pomembnejšo naravno in kulturno dediščino ter smernic za posege v tem prostoru, pripravo odlokov o razglasitvi naravnih znamenitosti, kulturnih spomenikov ter opredelitev spomenikov izjemnega pomena za Republiko Slovenijo (Zavod RS za varstvo narave, Zavod za varstvo kulturne dediščine, Občinski svet občine Dobrepolje).
Za učinkovitejše usmerjanje urbanega razvoja in urejanje naselij bomo:
– pravočasno opredelili nadomestna kmetijska zemljišča (Občina Dobrepolje),
– uskladili sistem financiranja izgradnje in delovanja komunalnega omrežja in naprav (Občinska uprava občine Dobrepolje, JKP Grosuplje),
– določili način obračunavanja komunalnega prispevka in nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v različnih tipih naselij (Občinska uprava občine Dobrepolje, JKP Grosuplje),
– organizirano pristopili k sistematičnem urejanju obrtne cone v Predstrugah, Strugah in pri obrtno proizvodni coni – Stolarni ter k pridobivanju investitorjev (Občinska uprava občine Dobrepolje).
Glavne naloge, vezane na urejanje prostora so:
– priprava geodetskih podlag skladno s sprejetim programom (Območni geodetski upravi Grosuplje in Kočevje),
– priprava dodatnih strokovnih podlag, potrebnih za izdelavo prostorskih izvedbenih aktov skladno s programom občinskega sveta Občine Dobrepolje,
– razvoj informacijskega sistema (evidence in spremljanje uresničevanja plana) (Občinska uprava občine Dobrepolje),
– organizacija strokovnih služb s področja urejanja prostora (župan),
– strokovne službe Občine Dobrepolje bodo povabile k sodelovanju pristojno ministrstvo in krajane in pristopile k pripravi karte ogroženih območij zaradi poplavnih voda. Dopolnjena evidenca omejitvenih faktorjev, bo v pomoč pri vrednotenju stanja in načrtovanju usmerjanja razvoja.
4.2. Merila, načela in pogoji za urejanje prostora
Osnovni pogoj za učinkovito pripravo prostorskih izvedbenih aktov je ažurna kartografska dokumentacija, zato bomo v nadaljevanju upoštevali vse možne podatke, ki bodo izhajali iz del državne uprave:
– obnove upravno davčnega dela zemljiškega katastra ter revizije vrst rabe in katastrske klasifikacije,
– reambulacije temeljnih topografskih načrtov (TTN) v merilu 1:5 000 in 1:10 000,
– cikličnega aerosnemanja,
– postavitev točk navezovalne mreže in sanacije točk nižjih redov,
– evidence: prostorski del zemljiškega katastra vključno s pravnimi režimi, register prostorskih enot, evidenca stavbnih zemljišč, evidence za potrebe urejanja prostora.
Evidenca podatkov o prostoru in okolju ter strokovne podlage, ki so sestavni del dolgoročnega plana vsebujejo usmeritve, rešitve in pogoje, ki jih moramo upoštevati pri pripravi in sprejemanju prostorskih izvedbenih aktov.
V procesu kontinuiranega planiranja sprejemamo tudi obveznost in pogoj, da se strokovne podlage in evidence stalno dopolnjujejo z novimi podatki in spoznanji, ki morajo biti nosilcem planiranja in strokovnim organizacijam na razpolago pri pripravi planske in izvedbene dokumentacije.
Usmeritve za urejanje prostora, varstva vrednot in okolja ter obvezna izhodišča za uresničevanje plana vsebuje dolgoročni plan občine.
Pri urejanju pretežno ruralnih območij in naselij v njih bomo – skladno z dolgoročno zasnovo poselitve, namenske rabe in usmeritev razvoja v posameznih krajinskih območjih – upoštevali naslednja temeljna načela in merila:
– aktivirali bomo vse primarne proizvodne potenciale ter selektivno vnašali neagrarne funkcije,
– razmerje med primarnimi in urbanimi dejavnostmi bomo razvijali v smeri komplementarnega prepleta dejavnosti in njihove ekološke skladne vgraditve v krajino – opredeliti moramo podrobna merila za povezovanje in razmejevanje mejnih struktur,
– razvoj naselij in spremljajočih dejavnosti bomo usmerjali skladno z merili, ki jih nalagajo potenciali, omejitve, ekološke in morfološke značilnosti kulturnokrajinskih sistemov in samih naselij.
Za urejanje naselij z značilno enotno morfološko strukturo veljajo zaradi podobne problematike preobrazbe in rabe prostora naslednja okvirna merila in načela:
– pri razvoju vseh vasi (gručasta, vrstna, obcestna zasnova) je poudarek na ohranitvi morfološke zasnove in programski fizični revitalizaciji naselja,
– v primeru programske diferenciacije naselja moramo zagotoviti nemoten razvoj kmečkih gospodarstev in ločiti kmetijske proizvodne površine od novih urbanih,
– v vrstnih vaseh je mogoča rekonstrukcija posameznih kmetij. Nadomestni objekti kmetijskih gospodarstev morajo slediti morfološkemu vzorcu naselja. Nedopustna je gradnja novih nekmetijskih objektov na zavrtnicah kmetij,
– za nekmečke prebivalce moramo zagotoviti lokacije na zunanjem robu naselja, vendar tako, da ne posegamo v najboljša kmetijska zemljišča in tako, da ne kvarimo vaške tipike,
– obcestna naselja imajo največ možnosti za urbano rekonstrukcijo in prostorsko intenzifikacijo. Poudarek urejanja mora biti na oblikovni in komunalni sanaciji. Preprečiti moramo nekontrolirano rast in zraščanje obcestnih naselij.
Za urejanje prostorsko in oblikovno heterogenih naselij veljajo naslednja merila in načela:
– opredeliti moramo homogene morfološke skupine v naseljih (podrobne ureditvene enote) in določiti režime za njihovo urejanje,
– z ureditvenimi načrti (z elementi dolgoročnega razvoja) bodo opredeljeni stiki med posameznimi obstoječimi morfološkimi strukturami in novo poselitveno strukturo. Nova poselitvena struktura se mora naslanjati na merila, ki izhajajo iz kompozicije celotnega naselja in tipa kulturne krajine,
– za vsako homogeno območje znotraj naselij moramo definirati nadaljnji razvoj in določiti oblikovalske in urejevalske pogoje in načela. Skladno s prostorsko in oblikovalsko problematiko, planiranimi posegi, postopnostjo izgradnje in lastniško problematiko bomo določili načine urejanja in razmejitev teh območij s srednjeročnim prostorskim planom.
Podrobneje razčlenjena merila, načela in pogoji za urejanje naselij glede na njihove razvojne usmeritve in funkcije v omrežju naselij pa bodo opredeljene v srednjeročnem planu Občine Dobrepolje.
III. SPREMEMBE SREDNJEROČNEGA PLANA
5. člen
Srednjeročni plan Občine Dobrepolje za obdobje 1996–2000 se spremeni in dopolni tako, da se glasi:
SREDNJEROČNI PLAN
5. UVOD
Srednjeročni plan Občine Dobrepolje temelji na Dolgoročnem planu Občine Dobrepolje ter na ocenjenih možnostih in pogojih družbenoekonomskega razvoja v občini. Podlaga za oblikovanje srednjeročnega plana so prav tako razvojne usmeritve oziroma predvideni pogoji nadaljnjega prostorskega razvoja, ki so opredeljeni v prostorskem planu Republike Slovenije.
5.1. Prebivalstvo in zaposlovanje
Počasna rast prebivalstva, demografska ogroženost v preteklih letih je in še bo povzročila vrsto problemov, predvsem na socialnem področju, kjer je najbolj opazno zaostajanje standarda na področju družbenih dejavnosti kot tudi na področju komunalne infrastrukture. V tem srednjeročnem obdobju predvidevamo ustavitev padanja rasti prebivalstva in njegovo ustalitev ali tudi skromno rast.
Razporeditev prebivalcev po območjih v občini bo enakomernejša kot doslej. V naseljih, kjer se je število prebivalcev precej zmanjšalo, bomo morali ta trend zaustaviti, predvsem z ukrepi za izboljšanje družbenega standarda ter zagotovitvijo delovnih mest v lokalnih središčih.
5.2. Razvoj družbenih dejavnosti
Skrbeli bomo za izboljšanje kakovosti storitev v posameznih dejavnostih ter za dvig strokovne ravni zaposlenih. še nadalje bomo uveljavljali enakomerno dostopnost dobrin in storitev družbenih dejavnosti za občane občine. Pri tem bomo dali prednost tistim krajem v občini, ki najbolj zaostajajo.
Ustrezne prostorske zmogljivosti in izvajanje programov družbenih dejavnosti bomo zagotavljali z načrtnim vzdrževanjem ter obnavljanjem že obstoječih objektov.
Zdravstvo in socialno varstvo
Na področju zdravstvenega varstva v Občini Dobrepolje bomo zasledovali naslednje cilje:
– boljše zdravstveno stanje prebivalstva z zmanjševanjem obolevnosti,
– učinkovitejše, boljše in dostopnejše zlasti osnovno zdravstveno varstvo z zagotovitvijo primerne zdravstvene mreže in zobozdravstvene mreže.
Gornji cilji bodo doseženi z uresničevanjem prednostnih nalog, ki so:
– širitev zdravstveno vzgojne dejavnosti,
– večanje obsega preventivnih metod dela pri preprečevanju, odkrivanju, zdravljenju in rehabilitaciji bolezni srca in ožilja, rakastih obolenj in zobne gnilobe,
– občina predvideva pripravo dokumentacije za izgradnjo doma za ostarele in funkcionalno ovirane osebe, ter možnost dnevnega varstva oziroma oskrbe funkcionalno oviranih starejših krajanov.
Otroško varstvo
S tem srednjeročnim planom določamo temeljne cilje razvoja otroškega varstva kot so postopno izenačevanje pogojev za razvoj in življenje vseh predšolskih otrok ter dopolnjevanje institucionalnih oblik dela z dodatnimi programi za vse otroke.
Osnovno šolstvo
Osrednja skrb bo namenjena izvajanju zagotovljenega programa z uveljavljanjem dela in življenja osnovne šole. Sprememba šolskih okolišev se ne predvideva. Sistem prevozov učencev je potrebno izboljšati tako, da bo vsak učenec imel možnost prevoza in možnost sodelovati v interesnih dejavnostih. Sicer pa bodo šole v tem obdobju izvajale več interesnih dejavnosti tehničnega in kmetijskega področja.
Kultura
Na področju kulture bo dan glavni poudarek razvoju tistih dejavnosti, ki nudijo kulturne dobrine večjemu številu občanov in omogočajo njihovo aktivno udeležbo. Zato bomo v programu dela na področju kulture prednostno obravnavali naloge za razvoj knjižničarstva, krepitev in razvoj ljubiteljske dejavnosti v kulturnih društvih in ukrepe za ohranitev območij ohranjanja narave in kulturne dediščine. Pospešili bomo čimbolj skladen razvoj kulturnih dejavnosti v občini, ter povečali dostopnost kulturnih dobrin občanov z boljšo izrabo obstoječih kulturnih prostorov in oživitvijo dejavnosti v Jakličevem domu.
Spomeniki, na katerih se bo izvajalo varstvo v tem obdobju:
– U511909 Zdenska vas, p.c. sv. Antona Padovanskega z vplivnim območjem,
– UR 866 – ROI naselje Zdenska vas, jedro / vaško, U (umetnostni spomenik); n (nezavarovan).
Telesna kultura
Bolj kot do sedaj bomo morali izenačevati pogoje otrokom za aktivnosti v telesni kulturi. Primanjkljaj čutijo otroci, ki niso vključeni v vrtec, mladina, ki nima ustreznih objektov, predvsem v manjših vaseh in šolah, kjer še nimajo izenačenih minimalnih pogojev z ostalimi učenci znotraj naše občine.
Šport mladih v inačici množičnosti pa naj bi se odrazil v športni rekreativni dejavnosti odraslih. Zatorej lahko pričakujemo nadaljnji porast in kvaliteto v športni rekreaciji v toliko večji meri, v kolikor bo boljši pristop do mladih v društvih in šolah pri interesnih dejavnostih in telesni vzgoji. Za športno rekreativno dejavnost bomo skušali interesentom zagotoviti obstoječe in nove športne prostore in površine za vadbo; s prednostjo tistih rekreacijskih skupin, kjer je število aktivnih v vadbeni skupini večje.
5.3. Oskrbne in storitvene dejavnosti
Osnovna naloga trgovine je stabilna, kvalitetna in dobro dostopna preskrba prebivalstva. Razvoj trgovine bo temeljil na privatni pobudi in na zahtevah trga, racionalizaciji in modernizaciji poslovanja ter kadrovski usposobljenosti.
Razvoj turizma v občini bomo gradili na osnovi naravnih danosti s krajinsko pestrostjo, bogate kulturne dediščine, bližine Ljubljane, z rekreacijskim povpraševanjem ter tranzitnega pomena občine. Nosilci razvoja turizma in gostinstva v občini se morajo povezati z večjimi turističnimi organizacijami ter proučiti možnost otvoritve turistične poslovalnice v občini Dobrepolje, ki bo obiskovalcem (izletnikom in turistom) nudila vse informacije glede kakovosti gostinskih uslug in možnosti obiskov naravnih in kulturnih znamenitosti v Občini Dobrepolje. V gostinski dejavnosti bodo posebno skrb namenili zlasti kvaliteti gostinskih storitev in pestri ponudbi. V zasebnem gostinstvu bomo pri odpiranju novih in boljšem izkoriščanju obstoječih lokalov poiskali možnosti stimuliranja kvalitetnejše gostinske in turistične ponudbe.
Drobno gospodarstvo in obrtne dejavnosti imajo pomembno vlogo tako z vidika prestrukturiranja in racionalizacije gospodarstva kot tudi možnosti večjega zaposlovanja. Pospeševali bomo razvoj drobnega gospodarstva. Ustanavljanje enot drobnega gospodarstva in obrtne dejavnosti bomo podprli, še posebej tiste dejavnosti, ki so ekološko nesporne in ki zagotavljajo nova delovna mesta.
5.4. Komunalna, vodnogospodarska in energetska infrastruktura
Zaradi zoženih materialnih možnosti se opredeljujemo za selektivno politiko usmerjanja izgradnje prednostnih objektov komunalne in energetske infrastrukture.
Spodbujali bomo racionalno rabo energije z aktivnimi in pasivnimi ukrepi (predvsem z dodatno toplotno izolacijo objektov, s koncepti in organizacijo poselitve ter uporabo alternativnih in komplementarnih energetskih virov). Naloge na tem področju bodo tudi v bodoče sodile med prednostne.
Komunalno gospodarstvo
Za zagotavljanje skupnih potreb in interesov za vzdrževanje, rekonstrukcijo in graditev komunalnih objektov in naprav bodo uporabniki in izvajalci zagotavljali sredstva na naslednj načine:
– uresničevali bomo politiko cen komunalnih storitev,
– zaradi povečanja obsega komunalnih dejavnosti in s tem komunalnih uslug ter izboljšanja vzdrževanja na obstoječih sistemih se bodo upravljavci komunalnih dejavnosti ustreznejše organizirali,
– za razširitev kanalizacijskega omrežja bomo zagotovili investicije za izgradnjo kanalizacije v Občini Dobrepolje, skupaj s čistilnimi napravami,
– sanirali bomo vodovod in zamenjali dotrajana omrežja na območju občine,
– z odlokom bomo zaščitili obstoječe in potencialne vire pitne vode in določili njihove varstvene pasove,
– nevarne in strupene odpadke bodo organizacije in obrtniki, ki jih proizvajajo, odlagali na za to predvideni skupni deponiji v ljubljanski regiji; do njene usposobitve pa jih bodo skladiščili v skladu s sprejetimi pravilniki.
Toplotna oskrba
Proučili bomo možnost organizirane oskrbe območja Občine Dobrepolje s toplotno energijo. Možne lokalne danosti – lokalni vir– biomasa za potrebe toplotne postaje za večje objekte ali skupine objektov in izkoriščanje sončne energije z sodobnimi pristopi v izgradnji objektov.
Oskrba z električno energijo
Razvoj oskrbe z električno energijo bo potekal v okviru elektroenergetskega sistema Republike Slovenije. Na območju občine se bodo popolnile lokalne transformatorske postaje, za katere je potrebno predvideti prosto lokacijo na koncu daljnovodnih koridorjev. Lokacija mora biti čim bliže eventualnim bodočim porabnikom ter normalno dostopna z vozili.
V planu je za vsako naselje potrebno rezervirati koridor širine 30 m za izgradnjo 20 kV nadzemnih napajalnih elektroenergetskih vodov.
Za posamezne objekte, kateri potrebujejo večjo priključno moč (obrtna cona, žaga, večje delavnice…) je potrebno predvideti koridor 20 kV daljnovoda s pripadajočo transformatorsko postajo.
5.5. Prometna infrastruktura
Vzdrževanje cest je dejavnost posebnega družbenega pomena. Zagotovitev uspešnega vzdrževanja omrežja cest na območju Občine Dobrepolje je naloga, ki je nujna za normalen razvoj in ohranitev poseljenosti. Obnovljene ali rekonstruirane in asfaltirane bodo vse krajevne in lokalne ceste v občini.
Rekonstrukcija ceste pomeni razširitev ceste – oziroma razširitev vključno s položitvijo asfalta. Obnovitev in ojačitev ceste (večja vzdrževalna dela) pa pomeni zamenjavo tamponske podlage ceste z naravnim tamponom, oziroma navedena zamenjava tampona vključno z obnovitvijo asfalta.
Pri novogradnjah ali adaptacijah objektov, ki se nahajajo v varovalnem pasu državnih cest in lokalnih cest ne bodo priznane odškodninske zahteve zaradi hrupa, tresenja in podobno.
5.6. Telekomunikacije
5.7. Stanovanjsko gospodarstvo
V Občini Dobrepolje bomo izvajali predvsem individualno stanovanjsko gradnjo glede na izkazani interes in potrebe. Pri gospodarjenju s stanovanjskim skladom bomo skrbeli, da bodo izpolnjeni minimalni tehnični in drugi normativi in standardi za vzdrževanje stanovanj in stanovanjskih hiš.
5.8. Stavbno zemljiško gospodarstvo
Za stanovanjsko gradnjo, gradnjo proizvodnih, oskrbnih in infrastrukturnih objektov bomo zagotovili potrebna nova stavbna zemljišča. Pridobivali in urejali jih bomo na podlagi sprejetih zazidalnih, ureditvenih in lokacijskih načrtov. Pridobili bomo tudi del zemljišč, ki bodo potrebna za gradnjo v naslednjem planskem obdobju. Območja stavbnih zemljišč so opredeljena v prostorskih vidikih tega plana.
6. CILJI IN USMERITVE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA IN VARSTVOM OKOLJA
6.1. Temeljni cilji razvoja v prostoru
Temeljni cilji, ki jih moramo doseči z načrtnim urejanjem prostora in varstvom okolja so:
– smotrna organizacija dejavnosti v prostoru in raba prostora,
– varovanje naravnih virov, naravnih in ustvarjenih vrednot,
– varovanje in izboljšanje človekovega okolja. Dolgoročni plan občine, ki vsebuje usmeritve za uresničevanje teh ciljev, bo osnovno vodilo za opredelitev posegov v prostor in za njegovo urejanje.
Sprejeta zasnova poselitve in izhodišče za usmerjanje novih dejavnosti in za širitev sedanjih zmogljivosti:
– razvoj naselij bomo usmerjali na površine, ki so v ta namen opredeljene v dolgoročnem plan; učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bomo zagotovili z večjo koncentracijo stanovanj in delovnih mest v naseljih, ki so delno komunalno že opremljena,
– zagotovili bomo hitrejši razvoj lokalnih središč vseh stopenj v mejah ugotovljenih prostorskih možnosti in potreb zaledja; v teh naseljih bomo z načrtnim usmerjanjem stanovanj in novih dejavnosti postopoma zagotovili višji komunalni standard, primerno oskrbo in možnosti zaposlitve skladno z velikostjo gravitacijskega zaledja in oddaljenostjo od večjih središč,
– osnovni pogoj za uresničevanje planiranega razvoja v pretežno urbanih naseljih je pravočasno pridobivanje in urejanje stavbnih zemljišč ter preprečevanje neusmerjenega prometa z zemljišči,
– trend stihijskega poseljevanja v dobro dostopnih naseljih bomo ustavili z doslednim izvajanjem urbanistične, zemljiške in komunalne politike,
– v ruralnih in pretežno ruralnih naseljih bomo razpoložljiva stavbna zemljišča prednostno namenjali gradnji za potrebe kmečkih in polkmečkih gospodarstev,
– zagotovitev poseljenosti v manj dostopnih območjih bomo dosegli z zavestnimi ukrepi kot so dobra prometna povezanost, osnovni komunalni standard in bližina osnovnega izobraževanja.
Globalna namenska raba površin in usmeritve za njeno preobrazbo so določene z dolgoročnim planom.
Pri vseh posegih v prostor, ki so vezani na spremembo namenske rabe zemljišč bomo dosledno upoštevali usklajen razvoj vseh.dejavnosti v prostoru, še zlasti pa uveljavitev širših občinskih interesov pred vaškimi:
– varovanje vodnih virov je prednostnega pomena pri namenski rabi površin in urejanju prostora, zato zahteva poleg doslednega upoštevanja režimov varstvenih območij tudi, glede na kraški teren, stalno spremljanje možnih vplivov iz širšega območja,
– učinkovito gospodarjenje s kmetijskimi zemljišči in z gozdom bo mogoče ne samo z uskladitvijo namenske rabe površin, temveč predvsem z uresničevanjem dolgoročnih razvojnih programov in z razvojem sistema poselitve, ki bo zagotavljal aktiviranje vsega prostora,
– črpanje kamnitih agregatov bo potekalo na obstoječi lokaciji za potrebe izvedbe sanacije, po odprtju nove pa na novi lokaciji; pri opredelitvi lokacije in načina črpanja pa je prednostnega pomena varovanje vodnih virov, območij ohranjanja narave in kulturne dediščine. Sanacija degradiranih območij je obvezna za vse uporabnike,
– naravno in kulturno dediščino moramo vključiti v celovito urejanje prostora; pri tem moramo preseči današnji predvsem konzervatorski pristop ter povezati interese družbenega razvoja s potrebami po njeni ohranitvi in vzdrževanju,
– naravne razmere s krajinsko pestrostjo in bogato dediščino moramo bolje izkoristiti pri razvijanju turizma ter za rekreacijske potrebe prebivalcev občine in širšega zaledja.
Izboljšanje in varovanje okolja mora biti učinkovita kurativna in preventivna dejavnost, ki mora biti povezana predvsem z naslednjimi nalogami:
– primerna razmestitev in izbor proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru,
– razvoj tehnologije čiščenja onesnaženja, ki nastaja v proizvodnih procesih,
– načrtno vlaganje v čistilne naprave in v izgradnjo kanalizacijskega omrežja,
– organizirano zbiranje in ravnanje z odpadki,
– pravočasna presoja vplivov posameznih posegov v prostor,
– ustrezna organizacija prometa in drugih dejavnosti, ki povzročajo hrup in onesnaževanje,
– varstvo okolja in izboljšanje njegove kvalitete mora biti sestavni del ravnanja organizacij in skupnosti ter občanov pri sprejemanju odločitev, pri delu in v prostem času.
Na podlagi določil dolgoročnega plana bomo sprejeli prostorske izvedbene akte kot podlago za operativno uresničevanje dogovorjenih nalog.
Vse predvidene investicije, ki še niso podrobno preverjene v fazi vključevanja v planske akte, bomo preverili ob izdelavi prostorskih izvedbenih aktov.
Pri urejanju naselij bo v tem obdobju poudarek na zapolnitvah in kvalitetnemu urejanju pretežno pozidanih območij, zato moramo naseljem in delom naselij, kjer bo prevladovala prenova in nadomestna gradnja posvetiti enako urejevalsko pozornost kot urejanju novih območij.
Podrobne strokovne presoje in sprejetje ustreznih prostorskih izvedbenih aktov moramo zagotoviti tudi za posege v prostor izven naselij: gradnji cest, hidromelioracijam, gradnji počitniških objektov, črpanju kamnitih agregatov, urejanju odlagališč odpadkov.
6.2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba prostora v območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora
Organizacija dejavnosti v prostoru, sprememba namembnosti prostora in določila za izvajanje nalog v tem planskem obdobju temeljijo na usmeritvah dolgoročnega plana (glej kartografski del plana in pripadajočo kartografsko dokumentacijo).
Vsi planirani posegi v prostor in naloge v zvezi z urejanjem prostora so v tekstualnem delu plana prikazani po planskih conah, planskih celotah in ureditvenih območjih, opredeljenih v dolgoročnem planu občine. Obodna razmejitev območij, v katerih se bodo izvajali posegi, je prikazana v kartografski dokumentaciji. Ob pripravi kartografske dokumentacije srednjeročnega plana so bile izdelane tudi strokovne osnove, izdelane v merilu 1:2 500 za planske celote I, II in III, ki vsebujejo podrobnejše opredelitve za urejanje posameznih naselij.
+------------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA I. |
+------+--------------+----------------+----------------+----------------------+
| Zap. | Tip | Ime naselja | Prevladujoča |Način urejanja naselja|
| št. | naselja | | morfologija | s PIA |
+------+--------------+----------------+----------------+----------------------+
|1 |C |Ponikve |razpršena |dopolnitve – PUP, |
| | |VL18-19 |gradnja |dopolnitve gradnje-UrN|
| | | | |za del naselja |
+------+--------------+----------------+----------------+----------------------+
|2 |/ |nova obrtna |/ |novo ureditveno |
| | |cona | |območje- ZN za celotno|
| | |VL19 | |območje Uradni list |
| | | | |RS, št. 98/99 |
+------+--------------+----------------+----------------+----------------------+
|33 |Drugo – |Med naselju |Gozdna in |LN – za novo obvozno |
| |promet |Ponikve in |kmetijska |cesto za Ponikve in LN|
| | |Predstruge |zemljišča |za kolesarsko cesto |
| | |VL18, 19, 20 | |med Ponikvami in |
| | | | |Predstrugami |
+------------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA II. |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+
| Zap. | Tip | Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja naselja |
| št. | naselja | | morfologija | s PIA |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+
|3 |C |Predstruge |obcestna |dopolnitve-PUP, |
| | |VL19, 20 |zasnova |širitev-UrN za del |
| | | | |naselja, |
| | | | |ZN (I. za del naselja, |
| | | | |UrN za razširitev in |
| | | | |sanacijo območja |
| | | | |kamnoloma |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+
|4 |A |Cesta |obcestna |dopolnitve-PUP, |
| | |VL20 |zasnova |širitev-ZN za del |
| | | | |naselja (skupinska |
| | | | |lokacijska |
| | | | |dokumentacija) |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+
|5 |A |Zdenska vas |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP, |
| | |VL20, Ž1 | |širitev -ZN ali PUP za |
| | | | |del naselja (skupinska |
| | | | |lokacijska |
| | | | |dokumentacija) |
| | | | | |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+
|34 |drugo |Zdenska vas |Kmetijsko ob |LN – obvozna cesta – |
| | |VL20 |železnici in |občinska cesta – |
| | | |vasi |varianti |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+
|28 |drugo |Predstruge |/ |UrN – sanacija |
| | |novo območje | |kamnoloma z |
| | |kamnoloma | |izkoriščanjem |
| | |VL 19, 29 | |UrN – širitev kamnoloma |
| | | | |z načrtom sanacije – |
| | | | |novo območje |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+
|29 |Centralno |Športni |Športno |UrN za coniranje in |
| |rekreacijsko |center |rekreacijsko |ureditev celotnega |
| |obm. |Predstruge |območje |območja |
| | |VL19 | | |
+-------+-------------+---------------+---------------+------------------------+
|7 |CD |Videm |obcestna |-dopolnitve-PUP, |
| | |VL30 |zasnova |-širitev-UrN ali PUP za |
| | | | |razširitev šolskega |
| | | | |kompleksa in ureditev |
| | | | |osrednjega trga z |
| | | | |avtobusno postajo in |
| | | | |-PIN za gradnjo doma za |
| | | | |ostarele |
+------------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA II. – nadaljevanje |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
| Zap. | Tip |Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja naselja |
| št. | naselja | | morfologija | s PIA |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|8 |A |Kračice |razpr. gradnja, |dopolnitev-PUP (I. |
| | |VL30 |območje počit. |faza) |
| | | |hiš |širitev-PUP (II: faza) |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|9 |A |Podgora |vrstna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP |
| | |VL30 | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|10 |A |Mala vas |obcestna zasnova |dopolnitve-PUP, |
| | |Ž21 | |širitev-UrN za del |
| | | | |naselja |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|11 |A |Zagorica |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP, |
| | |Ž21 | |zaokrožitev obstoječih |
| | | | |gradbenih struktur za |
| | | | |del naselja |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|12 |A |Brezje |obcestna zasnova |dopolnitve, širitev-PUP |
| | |Ž31 | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|13 |A |Podpeč |vrstna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP |
| | |VL30 | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|14 |A |Bruhanja |vrstna zasnova |dopolnitve gradnje-PUP |
| | |vas | | |
| | |VL30, Ž21 | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|16 |BC |Kompolje |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP |
| | |Ž31 | |(zaokrožitev obstoječih |
| | | | |gradbenih struktur), |
| | | | |širitev-ZN za del |
| | | | |naselja |
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|30 |zaselek |Jager |razpršena |PUP – zaokrožitev |
| | |Ž31 |gradnja |obstoječih grajenih |
| | | | |struktur z zapolnitvijo |
| | | | |vmesnih površin |
+------------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA III. |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
| Zap. | Tip |Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja naselja |
| št. | naselja | | morfologija | s PIA |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|17 |A |Vodice |razpršena |PUP – dopolnitve za |
| | |VL9 |gradnja |kmet. namene in za |
| | | | |počitniško stanovanjsko |
| | | | |gradnjo, kot |
| | | | |zaokrožitev obstoječih |
| | | | |gradbenih struktur |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|18 |A |Hočevje |obcestna zasnova |dopolnitve gradnje-PUP |
| | |Ž12 | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|19 |A |Gregorovce- |razprš. gradnja, |dopolnitve-PUP, |
| | |Pekel |območje počit. |Zaokrožitev obstoječih |
| | |Ž12, 13 |Hiš |gradbenih struktur |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|31 |A |Hrib |Kmetije – samina |PUP – Zaokrožitev |
| | |Ž12 | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+------------------------------------------------------------------------------+
| PLANSKA CELOTA IV. |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
| Zap. | Tip |Ime naselja | Prevladujoča | Način urejanja naselja |
| št. | naselja | | morfologija | s PIA |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|20 |A |Tisovec |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP, |
| | |Ž33 | |in zaokrožitev |
| | | | |obstoječih gradbenih |
| | | | |struktur |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|21 |A |Četež pri |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP |
| | |Strugah | | |
| | |Ž42 | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|22 |A |Potiskavec |gručasta zasnova |dopolnitev gradnje-PUP |
| | |Ž42 | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|23 |A |Kolenča |razpršena |dopolnitve gradnje –PUP |
| | |vas, Tržič, |gradnja | |
| | |Paka, | | |
| | |Ž42, 43 | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|24 |C |Pri Cerkvi |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje, |
| | |–Struge, | |širitev-PUP |
| | |Lipa | |UrN za del naselja (I. |
| | |Ž43 | |faza) |
| | | | |PUP za del naselja |
| | | | |ZN za del naselja (III. |
| | | | |faza) |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|32 |Obrtna |Pri Cerkvi |Obrtna cona |PUP cone obcestnega |
| |c. |–Struge, | |pasu za točno določene |
| | |Lipa | |dejavnosti |
| | |Ž43 | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
| | | | | |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|25 |A |Podtabor |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje, |
| | |Ž43 | |širitev-PUP |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|26 |A |Rapljevo |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje, |
| | |R3,4 | |širitev-PUP |
+-------+-------------+-------------+-----------------+------------------------+
|27 |A |Kukovo |obcestna zasnova |dopolnitev gradnje-PUP, |
| | |R4,5,15 | |širitev-ZN za del nasalj|
+------++-------------+-------------+-++--------------+-+----------------------+
Stanovanjska gradnja
Gradnja stanovanj, ki bo v Občini Dobrepolje predvsem individualna, se bo vršila predvsem znotraj ureditvenih območij naselij (seznam naselij in načine urejanja glej v tabeli zgoraj). Površine v ureditvenih območjih teh naselij zadoščajo tudi za potrebe v daljše časovno obdobje.
Izven ureditvenih območij naselij je na območjih razpršene gradnje možna le dopolnilna in nadomestna gradnja stanovanjskih objektov namenjenih za lastne potrebe prebivalcev. Ta območja so prednostno namenjena razvoju in obnovi kmečkih in polkmečkih gospodarstev. Možna je tudi prenova, obnova, prezidava in dozidava objektov, ki je v skladu z obstoječo tipologijo objektov v tem območju in širšem prostoru.
V območja stavbnih zemljišč so vključena tudi zemljišča z gospodarskimi objekti. Novogradnja stanovanjskih objektov na teh zemljiščih ob robovih in izven ureditvenih območij naselij je mogoča le izjemoma na podlagi predhodne strokovne presoje, ki bo temeljila na interesu kmetijske dejavnosti sokrajanov in občine ter bila usklajena s prostorskimi planskimi akti RS.
Centralne dejavnosti
Prednostna naloga v zvezi s prostorsko organizacijo teh dejavnosti je v tem planskem obdobju rezervacija primernih stavbnih zemljišč za centralne dejavnosti pred nesmotrno pozidavo. To bomo zagotovili s pravočasno pripravo in sprejemom prostorskih izvedbenih aktov, ki bodo upoštevali razvojne potrebe.
Tako na Vidmu načrtujemo širitev športne dvorane in sicer kot dopolnitev k obstoječi strukturi s širitvijo prostorov na sosednje parcele.
V vseh večjih vaseh bomo skladno z izraženimi interesi in potrebami zagotovili primerne površine za razvoj storitvene in uslužnostne obrti. Lokacije za te dejavnosti bomo zagotovili predvsem v centralnih območjih naselij, delno pa v novih obrtnih conah.
Proizvodne in servisne dejavnosti
Razvoj proizvodnih dejavnosti je bil v obdobju do leta 2000 usmerjen predvsem v širitev in tehnološko izboljšavo sedanjih proizvodnih podjetij, in sicer pretežno na obstoječih tonamenskih zemljiščih (glej kartografsko dokumentacijo in prvotne strokovne osnove v merilu 1:2 500).
V bodoče bomo zagotovili za prostorski razvoj proizvodnih dejavnosti stavbna zemljišča in določili pogoje za urejanje sedanjih stavbnih zemljišč (določanje ustreznih dejavnosti in urejanje degradiranih stavbnih zemljišč v Predstrugah).
Nove predvsem med seboj dopolnjujoče dejavnosti – danes še neznane investicije bomo usmerjali predvsem v obrtno proizvodno cono pri Stolarni in v novi obrtni coni med Ponikvami in Predstrugami ter v Struge.
V pričakovanju privatne iniciative smo določili tudi manjše samostojne lokacije JZ od Strug v Obrtni coni – za specifične dejavnosti ter za hrupne in prometno problematične dejavnosti lesne in lesno predelovalne industrije ter vzporedne potrebe dejavnosti prevozništva iz bližnjih naselij.
Počitniška naselja
Za gradnjo počitniških objektov sta v občini predvideni dve ureditveni območji, ki sta: Kračice in Gregorovce-Pekel (glej kartografsko dokumetacijo in tabelo zgoraj). Drugih območij za gradnjo počitniških hiš ne bomo odpirali.
Interesente, ki bi želeli bivati v saniranih objektih opuščenih kmetij, bomo napotili v vaška okolja, kjer bo le s sanacijo objektov mogoče ohraniti tudi vas kot celotno urbano okolje (Tisovec, Potiskavec, Rapljevo, Kukovo, druga naselja in manjši zaselki).
Prometne in komunalne dejavnosti
Od ministrstva za promet smo prejeli določeno traso obvozne ceste za naselje Ponikve in varujemo območje trase pred posegi, ki bi ovirali graditev ceste – republiško obvezno izhodišče.
Občina v prostorskih vsebinah plana varuje vzporedno ob sedanji regionalni cesti tudi traso za regionalno kolesarsko prometnico od Ponikev do Predstrug – obvezno republiško izhodišče.
V bodoče bomo nadaljevali z zagotovitvijo potrebnih stavbnih zemljišč in potrebno dokumentacijo za izboljšanje občinske cestne mreže. Pri načrtovanju in urejanju naselij bomo posvetili posebno pozornost urejanju primernih dostopov poti in cest, predvsem bomo v območjih sanacije razpršene gradnje ob cestah varovali koridor za kolesarke ceste in hodnike za promet peščev.
Komunalne dejavnosti
Zagotovili bomo stavbna zemljišča in potrebno dokumentacijo za razširitev pokopališča v Strugah (glej tabelo zgoraj) in pripravili načrte za ureditev nekaterih vaških centrov.
Vsi objekti morajo biti priključeni na javno kanalizacijo za odpadno vodo. Na območju varstvenih pasov vodnih virov mora biti zgrajena vodotesna kanalizacija. Do izgradnje kanalizacije je odpadne vode možno odvajati v vodotesne individualne greznice. Pri tem je potrebno upoštevati ukrepe za zaščito vodnih virov za navedeno območje in navodila za izgradnjo gnojišč in greznic. Pri načrtovanju je potrebno upoštevati tudi možne poplavne vode – zakonodaja.
V vseh naseljih je potrebno forsirati izgradnjo ločene kanalizacije. Sanitarne odplake je potrebno speljati do čistilne naprave, tehnološko onesnažene vode pa je možno priključiti le, če so predhodno očiščene do mere kot to zahteva sanitarna inšpekcija. V kolikor se v tehnološkem postopku uporabljajo strupene snovi, se zahteva reciklaža z odvozom suspenzij na za to določena odlagališča.
Vse meteorne vode z utrjenih površin, kjer se odvija motorni promet, morajo biti speljane preko lovilcev olja v meteorno kanalizacijsko omrežje, ponikalnico ali naravni vodotok.
Meteorne vode z zelenih ali gozdnih površin in streh morajo biti speljane v ponikalnice oziroma naravne recipiente (odprte jarke).
Uporabniki prostora, ki na svojem zemljišču vršijo manipulacijo oziroma skladiščijo nevarne snovi (goriva, olja, kemikalije) lahko to opravljajo le v pokritih prostorih. Manipulacijske površine morajo biti urejene tako, da se ob eventualnem razlitju snovi lahko to v celoti prestreže.
Strogo je prepovedano odlaganje odpadkov v opuščene struge – rokave potokov ali na zamočvirjena kmetijsko manj vredna zemljišča. Za trde odpadke (ki niso strupeni) je dovoljeno odlaganje le na deponijah, ki so za to posebno urejene.
Zaradi občutljivega kraškega območja bo posebej predpisana dovoljena uporaba gnojil (herbicidov, pesticidov) na kmetijskih intenzivnih površinah.
V teh spremembah plana načrtujemo izgradnjo ČN v Bruhanji vasi za naselje Videm, Bruhanja vas in ostala priključena naselja, ter izgradnjo kanalizacije do ČN v Potiskavcu za naselja Struge, Potiskavec in del Kolenče vasi.
Vodnogospodarske ureditve
Za načrtovane vodnogospodarske ureditve bomo v tem obdobju zagotovili predvsem prostorske pogoje za obnovo in sanacijo dotrajanih ali poškodovanih objektov in naprav.
Vsi vodotoki in hudourniki ter njihova poplavna območja (inundacijska območja poplavne vode 100-letne pogostnosti) območja predstavljajo prostor varovalnega režima. Za posege v ta prostor je potrebno pridobiti posebne pogoje odnosno soglasje upravnega organa, ki je pristojen za vodno gospodarstvo. V ta zaščiteni prostor je potrebno vključiti tudi območja s hudourniškim značajem, kjer kakršenkoli poseg v prostor lahko povzroči sekundarne erozijske procese in ogrozi imetje in življenje občanov.
Vse površinske vode, ki pritekajo na območje urejanja in ga prečkajo, je potrebno urediti tako, da bodo vsi stanovanjski in drugi objekti varni pred 100-letnimi poplavnimi vodami. Tako zbrane vode je potrebno speljati vse do naravnega recipienta, ki jih je sposoben sprejeti brez škode za dolvodne obrežne lastnike (prebivalci, naselja).
Pred izdelavo zazidalnih načrtov za dele ureditvenega območja si mora investitor pridobiti elaborat poplavne in hudourniške ogroženosti območja. Ta elaborat je sestavni del zazidalnega načrta območja.
Nujno je usklajevanje na področju določanja poplavnih površin. Zaradi neusklajenosti pri pripravi pravnih režimov pričakujemo, da se bo pričelo s pripravo usmeritev za usklajevanje med vodnogospodarskimi obveznimi izhodišči, varstvom kulturne dediščine in usmerjanjem poselitve (primer naselja – Kompolje).
Kmetijske in gozdne površine
Kmetijske površine
Za večjo kmetijsko proizvodnjo bomo določili pogoje za izvedbo kmetijskih zemljiških operacij na območju cele občine. Območje agromelioracij prostorsko še ni proučeno, zato je pri načrtovanju le-teh potrebno predhodno preveriti omejitve v prostoru (varovalni pasovi vodnih virov, kulturne – predvsem arheološke dediščine in območij ohranjanja narave ter druge prostorske planske odločitve). Na vseh kmetijskih zemljiščih 1. in 2. kmetijske cone v občini so možne in dopustne zemljiške operacije – agromelioracije in komasacije, če se s tem strinjajo lastniki zemljišč v skladu z pozitivno zakonodajo. Komasacije se izvajajo po zakonu o kmetijskih zemljiščih, agromelioracije pa v skladu z obsegom območja in vrsto načrtovanih posegov za izvedbo spremembe talne strukture in izgradnjo infrastrukture v skladu z ustrezno zakonodajo.
Zaustavili bomo trend zaraščanja kmetijskih zemljišč in jih, kjer je le mogoče ponovno vključili v kmetijsko dejavnost.
Gozdne površine
Gospodarske gozdove bomo izkoriščali in urejali na podlagi veljavnih gozdnogospodarskih načrtov.
Upoštevali bomo omejene pogoje gospodarjenja v varovalnih gozdovih in gozdovih s posebnim pomenom, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu. Za območja zaraščanja, katera se bodo namensko opredelila za gozdarstvo, bo Zavod za gozdove pripravil programe za vlaganja v pospešeno vključevanje teh območij v gozdno proizvodnjo.
Gradnja novih gozdnih cest je prikazana v grafičnem delu DP v M 1: 25 000
Območja za pridobivanje mineralnih surovin
Pridobivanje dolomitnih in apnenčastih agregatov bomo zagotovili na podlagi izdelanih izvedbenih aktov na območju pri naselju Predstruge (način urejanja glej v kartografsko dokumentacijo in tabelo zgoraj). Novo območje v nadaljevanju obstoječega kamnoloma v Predstrugah.
Za obstoječi kamnolom v Predstrugah predlagamo razširitev s sanacijo, ki mora biti v skladu z prostorskim izvedbenim načrtom, do katerega se mora opredeliti tudi Zavod RS za varstvo narave.
6.3. Naloge v zvezi z urejanjem prostora
Izdelava prostorskih planskih in izvedbenih aktov
V tem obdobju bomo dopolnili prostorske planske akte in izvedbene akte. Prostorski izvedbeni akti so:
– Prostorski izvedbeni načrti PIN, zazidalni načrt ZN, Ureditveni načrt UrN, Lokacijski načrt LN.
– Prostorski ureditveni pogoji PUP za celotno območje občine.
Realizacija nalog v zvezi z urejanjem prostora zahteva pripravo in sprejem ustreznih PIN za vsa območja, kjer so predvideni pomembnejši posegi v prostor.
PIN, ki se bodo izdelali v tem planskem obdobju, so prikazani v tabeli v 5. členu tega odloka v poglavju 6.4.. Prikazani so tudi PIN, ki bodo v tem obdobju prostorsko opredeljeni zaradi pravočasne priprave zemljišč za graditev po letu 2002 (opredeljeni kot II. faza izvedbe).
Dinamika in zaporednost izvedbe PIN bo opredeljena na podlagi interesa investitorjev v programu, ki ga sprejme OS Dobrepolje. V skladu s tovrstno zakonodajo se bo določil tudi obseg, dinamika priprave geodetskih in drugih podlag, način financiranja izdelave PIN ter nadaljnjih del pri graditvi komunalne ureditve območij.
Celotno območje občine, ki se ne ureja s PIN, se ureja s PUP oziroma začasno s PUP do sprejetja predvidenih PIN. Določila PUP za planske celote opredeljene v tabelah poglavja 6.4. tega člena, so usklajena z usmeritvami za urejanje naselij različnih tipov, ki so opredeljeni v dolgoročnem planu in se upoštevajo kot obvezno izhodišče pri pripravi sprememb in dopolnitev PUP.
Usmeritve za pripravo prostorskih izvedbenih aktov (PIA)
Pri pripravi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve:
– Podrobno bomo razčlenili namensko rabo skladno s planirano organizacijo dejavnosti v posameznem območju; pri tem bomo zavarovali lokacije za objekte in naprave širšega družbenega pomena, ki se bodo gradili v kasnejših fazah;
– Izboljšali bomo sedanje in uredili nove prometne ureditve in povezave, ki bodo omogočale varen promet in v največji možni meri zaščito okolja pred hrupom;
– Zmanjšali bomo komunalne probleme z načrtovanjem komunalnega omrežja in naprav, ki ga bo mogoče postopoma izgrajevati in izboljševati;
– Upoštevali bomo vsa v dolgoročnem planu opredeljena varstvena in zavarovana območja ter usmeritve o možnih posegih in ureditvah v teh območjih;
– Upoštevali bomo omejitve, opredeljene v odloku o varstvu vodnih virov;
– Pooblaščena organizacija za varstvo območij ohranjanja narave in kulturne dediščine je dolžna pravočasno pripraviti smernice in pogoje za aktivno varovanje dediščine;
– Prednostno bomo pripravili načrte sanacij degradacije okolja in škodljivih vplivov v varovanih območjih;
– Pri urbanističnem načrtovanju in ureditvah bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali merila za oblikovanje kulturnega in humanega bivalnega ter delovnega okolja, pri tem bomo urejevalsko pozornost enakovredno posvečali urbanim in ruralnim naseljem;
– Pri urejanju krajine bomo poleg funkcionalnih vidikov enakovredno upoštevali ohranitev značilne krajinske podobe ter ekološkega ravnotežja;
– Za vse peskokope in kamnolome se izdelajo ureditveni načrti; sanacija se izvaja sočasno z eksploatacijo;
– Vsi melioracijski posegi se pred pripravo tehničnega načrta kompleksno ovrednotijo iz krajinskega in ekološkega vidika; skladno z ugotovljeno problematiko se na podlagi celovitih strokovnih usmeritev izdela UrN ali PUP;
– Pri urejanju vodotokov je uskladiti akcije vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva in krajinskega varstva, prednost pred gradnjo kanalov naj ima povečanje kapacitete rečne struge in vsaj delno ohranjanje vegetacije;
– Oblikovalsko pozornost bomo posvečali tudi vključevanju naselij v kulturno krajino, predvsem oblikovanju robov naselij (arhitektonski in krajinski vidik);
– Posebno pozornost bomo namenili tudi možnosti razvoja kmetijskih gospodarstev, za katere je nujna gradnja večjih gospodarskih kapacitet. V spremembah PUP določilih bomo določili sprejemljive načine za izvedbo tovrstne graditve;
– Preverili bomo vse obremenitve okolja (sedanje in pričakovane) ter načrtovali njihovo sanacijo;
Preverili bomo vse oblike ogroženosti prebivalcev ter materialnih dobrin ter vključili v PIA določila v zvezi z gradbeno tehničnimi in obrambno zaščitnimi ukrepi na obravnavanem območju.
Izdelava prostorsko izvedbenih aktov mora biti tudi v skladu z pogoji in usmeritvami, ki jih podajo pristojne službe varstva narave in kulturne dediščine (Zavod RS za varstvo narave regijske področne izpostave, Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije regijske področne izpostave) k vsakemu aktu posebej, v obliki posebnih strokovnih podlag. Obstoječi elaborati (Naravovarstvene smernice za pripravo sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje ter Strokovne podlage s področja varstva kulturne dediščine za spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Dobrepolje), ki so bili izdelani na Zavodu RS za varstvo narave in Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije januarja 2002 so v celoti vključeni v prostorsko plansko dokumentacijo občine kot del posebnih strokovnih podlag.
Geodetska dela
Geodetska dela in prostorske evidence so sestavni del urbanističnega in prostorskega načrtovanja. V skupnem programu občine, upravne enote in republike bodo v skladu s pristojnostmi posameznega subjekta pričete in v pretežni meri opravljene naslednje naloge:
– revizija vrst rabe in katastrske klasifikacije
– nastavitev prostorskega dela zemljiškega katastra
– dopolnitev registra območij teritorialnih enot
– nastavitev evidence stavbnih zemljišč
– nastavitev evidence za potrebe urejanja prostora.
Geodetska uprava bo z ustrezno organizacijo zagotovila tudi redno vzdrževanje potrebnih geodetskih evidenc. Geodetska uprava bo skupaj s posameznimi naročniki izdelave prostorskih izvedbenih aktov (zazidalnih in drugih načrtov) pravočasno zagotavljala izdelavo ustreznih podlag v merilu 1: 1 000 in 1: 500.
6.4. Programske zasnove za območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova
Skladno s strokovnimi navodili za pripravo prostorskih planov občin so sestavni deli srednjeročnih planov tudi programske zasnove za območja, kjer se bo izvajala kompleksna graditev ali prenova. Dopuščena je možnost, da občinski sveti sprejmejo programske zasnove naknadno, po istem postopku kot družbeni plan. V tem poglavju obravnavamo zato le znane elemente programskih zasnov, ki jih je mogoče dopolniti na podlagi priprave dodatnih strokovnih podlag.
V tabeli programskih zasnov se dopolnijo naslednje vsebine posameznih območij:
PLANSKA CELOTA I.
+------+-------+----------+-------------+-------------------------------------+
|1 |C |Ponikve |razpršena |dopolnitve gradnje -UrN oz PUP za |
| | | |gradnja |celotno naselje |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– dopolnitev in izboljšava programa centralnih dejavnosti, predvsem osnovne |
|preskrbe in šp. igrišče ob šoli |
|– stanovanjska gradnja, predvsem zgostitev obstoječih struktur, |
|– ureditev trga v naselju, |
|– ohranitev kmetijske kot prevladujoče funkcije v naselju, |
|– razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti, |
|– nadaljnji razvoj Delavsko varstvenega zavoda, |
|– ohranjanje in vzpostavitev zaključenih, kvalitetno oblikovanih ambientov. |
+------+-------+----------+-------------+-------------------------------------+
|2 |/ |nova |/ |ZN v izvajanju objavljen v Uradni |
| | |obrtna | |list RS, št. 98/1999 |
| | |cona | | |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti za potrebe celotne občine, |
|– komunalna ureditev območja, |
|opredelitev načina zazidave. |
+-----------------------------------------------------------------------------+
PLANSKA CELOTA II.
+------+-------+------------+-----------+-------------------------------------+
|3 |C |Predstruge |obcestna |dopolnitve-PUP, širitev-UrN (I. |
| | | |zasnova |faza) za del naselja, |
| | | | |ZN (II. faza) za del naselja, |
| | | | |UrN za sanacijo in razširitev |
| | | | |območja kamnoloma in UrN za športno |
| | | | |rekreacijski kompleks |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– razvoj mešanih obrtno stanovanjskih dejavnosti, |
|– preveritev možnosti za izkoriščanje obstoječega stavbnega fonda v obrtno- |
|storitvene dejavnosti s preveritvijo možnosti za spremembo namembnosti |
|objektov, |
|– preprečitev stihijske gradnje – faznost izgradnje, |
|– posodobitev in razširitev kamnoloma sanacija s funkcionalno ureditvijo |
|sodobnega zaprtega strojnega obrata, |
|– ureditev železniške povezave obrata v kamnolomu z železniškim omrežjem, |
|– komunalna ureditev naselja. |
+------+-------+------------+-----------+-------------------------------------+
|4 |A |Cesta |obcestna |dopolnitve-PUP, širitev-ZN za del |
| | | |zasnova |naselja |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– ureditev centra vasi, |
|– ohranitev pretežno kmetijske funkcije za dele naselja s kmetijami z |
|interesom širitve dejavnosti, |
|– preprečitev stihijske gradnje z izdelavo zaokrožitev obstoječih gradbenih |
|struktur v delu naselja, ki se bo urejal z ZN. |
+------+-------+------------+-----------+-------------------------------------+
|5 |A |Zdenska vas |vrstna |dopolnitve-PUP, |
| | | |zasnova |širitev -ZN ali PUP za del naselja |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– ureditev centra vasi, |
|– ohranitev pretežno kmetijske funkcije za dele naselja s kmetijami z |
|interesom širitve dejavnosti, |
|– preprečitev stihijske gradnje z izdelavo zaokrožitev obstoječih gradbenih |
|struktur v delu naselja, ki se bo urejal z ZN ali PUP. |
+------+-------+------------+-----------+-------------------------------------+
|6.2 |/ |novo območje|/ |novo ureditveno območje – UrN za |
| | |kamnoloma | |celotno območje v nadaljevanju |
| | | | |obstoječega kamnoloma v Predstrugah |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– prometna navezava na železniško omrežje |
|– ekološko in krajinsko sprejemljiva ureditev kamnoloma s sprotno sanacijo |
|opuščenih delov, |
|– komunalna ureditev območja. |
+-----------------------------------------------------------------------------+
Priloga sprememb in dopolnitev – Priloga: programska zasnova za sanacijo kamnoloma v Predstrugah.
Priloga sprememb in dopolnitev – Priloga: programska zasnova za novi kamnolom v nadaljevanju kamnoloma v Predstrugah
+-----+------+---------------+-------------+----------------------------------+
|7 |CD |Videm |obcestna |za nadaljevanje urejanja naselja s|
| | | |zasnova |PUP in ZN ali UrN za dom za |
| | | | |ostarele |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– dopolnitev in izboljšava programa centralnih dejavnosti, ki sodijo v |
|pomembnejše (občinsko) lokalno središče |
|– ureditev centra vasi z avtobusno postajo, |
|stanovanjska gradnja za potrebe lokalne koncentracije prebivalcev, |
|razvoj manjše proizvodne in storitvene obrti, |
|– ohranitev in razvoj kmetijske funkcije za dele naselja s kmetijami z |
|interesom širitve dejavnosti, |
|– širitev območja za šport kot dopolnitev k obstoječi strukturi, razširitev |
|šolskega kompleksa, |
|– bencinska črpalka, |
|– komunalna ureditev, |
|– izgradnja kolesarske poti od Vidma do Kompolj po izvedbi komasacije |
|kmetijskih zemljišč. |
+-----+------+------------+----------------+----------------------------------+
|8 |A |Kračice |razpršena |dopolnitev-PUP (I. faza) |
| | | |gradnja, |širitev-PUP (II. faza) |
| | | |območje počit. | |
| | | |hiš | |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– ohranitev pretežno kmetijske funkcije, |
|– preprečitev stihijske gradnje s faznostjo izgradnje. |
+-----+------+------------+----------------+----------------------------------+
|10 |A |Mala vas |obcestna |dopolnitve-PUP, širitev-UrN za del|
| | | |zasnova |naselja |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– ureditev centra vasi, |
|– ohranitev pretežno kmetijske funkcije, za del naselja s kmetijami z |
|interesom in možnostjo širitve dejavnosti, |
|– preprečitev stihijske gradnje z izdelavo UrN za del naselja, ki je |
|predviden za širitev. |
|– zaokrožitev gradbenih struktur na južnem robu naselja pod gozdom. |
+-----+------+------------+----------------+----------------------------------+
|11 |A |Zagorica |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– oblikovanje manjšega javnega prostora v vasi, |
|– ohranitev obstoječe tlorisne strukture naselja, |
|– ohranitev pretežno kmetijske funkcije z razvojem obstoječih kmečkih |
|gospodarstev, |
|– preprečitev stihijske gradnje z izdelavo podrobnejših določil PUP za |
|zaokrožitev gradbenih struktur za del naselja, ki je predviden za širitev, |
|– graditev manjšega športnega igrišča za potrebe vasi. |
+-----+------+------------+----------------+----------------------------------+
|16 |BC |Kompolje |vrstna zasnova |dopolnitve-PUP, širitev-ZN za del |
| | | | |naselja (skupinska lokacijska |
| | | | |dokumentacija), |
| | | | |UrN za ureditev trga |
| | | | | |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– ureditev centra vasi, |
|– ohranitev pretežno kmetijske funkcije z razvojem obstoječih in novih |
|kmečkih gospodarstev, |
|– preprečitev stihijske gradnje kot zaokrožitev obstoječih gradbenih |
|struktur v delu naselja, ki se bo urejal z ZN, |
|– izgradnja kolesarske ceste, po izvedeni komasaciji od Vidma do Kompolj. |
+-----+------+------------+--+-------------+----------------------------------+
PLANSKA CELOTA III.
+------+------+-----------+-------------+-------------------------------------+
|19 |A |Gregorovce-|razpršena |dopolnitve-PUP, za del naselja (I. |
| | |Pekel |gradnja, |in II. faza), skupinska lokacijska |
| | | |območje |dokumentacija |
| | | |počit. hiš | |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– zgostitev grajene strukture v že pozidanem območju (I. faza), |
|– preprečitev stihijske gradnje z izdelavo skupinske lokacijske |
|dokumentacije v delu naselja (II. faza). |
+-----------------------------------------------------------------------------+
PLANSKA CELOTA IV.
+------+-----+-------------+-------------+-----------+------------------------+
|24 |A |Pri Cerkvi - |Žužemberk 43 |obcestna |dopolnitev gradnje -PUP,|
| | |Struge, | |zasnova |širitev- |
| | |Lipa | | |UrN za del naselja (I. |
| | | | | |faza), |
| | | | | |ZN za del naselja (II. |
| | | | | |faza) |
| | | | | |PUP za enote obrtne |
| | | | | |dejavnosti |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– dopolnitev in izboljšava programa centralnih dejavnosti, predvsem osnovne |
|preskrbe, |
|– ureditev drugih rekreacijskih površin v naselju, |
|– ureditev in razširitev pokopališča, |
|– stanovanjska gradnja, predvsem zgostitev obstoječih struktur, |
|– ureditev trga v naselju Pri cerkvi, |
|– ohranitev kmetijske kot prevladujoče funkcije v naselju, |
|– preprečitev stihijske gradnje z izdelavo UrN in ZN, ki omogočata faznost |
|izgradnje posameznih delov naselij, |
|– razvoj obrtnih in storitvenih dejavnosti. |
+------+-----+-------------+-------------+-----------+------------------------+
|27 |A |Kukovo |Ribnica 4, |obcestna |dopolnitev gradnje-PUP |
| | | |5, 15 |zasnova |širitev-ZN za del |
| | | | | |naselja |
+-----------------------------------------------------------------------------+
|Program: |
|– preprečitev stihijske gradnje z izdelavo ZN za območje za širitev, |
|– namembnost naselja kmetijska dejavnost z možnimi dopolnilnimi programi. |
+-----------------------------------------------------------------------------+
6.5. Usmeritve za urejanje drugih območij v naseljih
Za urejanje drugih posegov v območja naselij bomo upoštevali naslednje usmeritve.
Pokopališča se urejajo z določili PUP.
Manjše površine za šport in rekreacijo v naseljih se urejajo s PUP, večje sklenjene športne površine pa z UrN.
6.6. Urejanje ostalih naselij
Ruralna, pretežno ruralna in ruralno-urbana naselja se bodo v tem planskem obdobju urejala na podlagi določil PUP.
Stanovanjska gradnja bo v skladu z določili prostorskih ureditvenih pogojev dovoljena tudi v mejah ostalih strnjenih naselij in zaselkov (v okviru VIII. kat.) predvsem za prenovo in dograditev obstoječih domačij. Po zmanjšanju kmetijske proizvodne zaradi prilagajanja pogojem EU in za ohranitev prebivalcev v občini v predelih vasi, kjer se opušča intenzivna kmetijska pridelava, se za posamezne predele vasi dopušča pozidava z enodružinskimi stan. objekti.
Zaradi spremembe možnosti preživljanja s kmetijsko dejavnostjo v občini se v PUP določijo območja, kjer je dopustna sprememba iz kmetijskih gospodarskih objektov v gospodarske objekte določenih kompatibilnih gospodarskih dejavnosti, ki jih za tovrstna naselja predvideva oziroma jih bo dopuščal veljavni Prostorski akt Republike Slovenije.
Podrobne usmeritve za urejanje različnih tipov naselij so kot obvezno izhodišče za pripravo prostorskih izvedbenih aktov, opredeljene v DDP.
6.7. Urejanje posegov v prostor izven naselij
Za območja vseh planiranih hidromelioracij se izdelajo UrN. Posegi v prostor se morajo pred pripravo tehničnega načrta urediti tudi iz krajinskega in ekološkega vidika. Končna rešitev mora upoštevati vidike vodnega gospodarstva, kmetijstva, ribištva, varstva območij ohranjanja narave in krajine.
Za območja agromelioracij se izdelajo PUP razen v območjih kjer je zaradi varovanja narave in kulturne dediščine potrebna izdelava UrN.
Za vsa območja pridobivanja mineralnih surovin se izdelajo UrN, ki vključujejo nadaljnjo eksploatacijo in začasno sanacijo območij.
Za infrastrukturne objekte in naprave izven naselij se izdelajo lokacijski načrti oziroma odgovarjajoči projekti na osnovi veljavne zakonodaje. Za omrežje lokalnega pomena se izdela lokacijska dokumentacija oziroma odgovarjajoči projekti na podlagi določil PUP.
Na prvih območjih kmetijskih zemljišč je predvidena intenzivna kmetijska izraba za poljedelstvo in živinorejo, zato na teh zemljiščih še posebej ne bomo dovoljevali urbanističnih posegov, živih mej in podobno, ki bi bili v nasprotju z določili v republiških prostorskih aktih. Enako velja tudi na drugem kmetijskem območju, če niso v sklopu naselij ali na prostoru, ki je v dolgoročnem planu opredeljen, kot prostor predviden za takšno gradnjo.
Celotni ravninski del kmetijskih in delno zaraščajočih zemljišč območja občine, se predvideva za urejanje s komasacijami po Zakonu o kmetijskih zemljiščih s PUP ali v primeru zahtevnejših posegov z izvedbami hidromelioracij po Zakonu o urejanju prostora in Zakonu o vodah s PIN – prostorskimi izvedbenimi načrti. Izvedba bo fazna za lastniške komplekse posameznih naselij oziroma skupine naselij ter se bo točna meja komasacij kot spremembe lastniške in parcelne strukture ali večjega posega ki zahtev urejanje z PIN, določala v fazi pristopa k pripravi dokumentacije in pred pridobivanjem podpisov soglašanja lastnikov kmetijskih oziroma drugih zemljišč, glede na dogovor občine in upravne enote.
Ker komasacije same ne predstavljajo posega graditve v prostoru, ampak le menjavo lastništva in obliko parcelne strukture, se v območje lahko vključi tudi nepozidana stavbna zemljišča zavrtnic ali celotne kmetije, kar bi omogočilo razvoj kmetij v naseljih ali v skladu z usmeritvami PUP omogočanje pridobitve stavbnih parcel za domačine.
V komasaciji se za potrebe razvoja infrastrukture opredeli tudi parcelni pasovi ob prometnicah, kjer se v interesu krajanov in občine uredijo potencialni infrastrukturni koridorji za graditev komunalnih, energetskih in prometnih objektov in naprav. Te parcele se opredeli kot kmetijska zemljišča, kjer se dopuščajo s PUP določeni posegi v prostor. S tem se dela infrastrukturnega in krajinskega opremljanja občine pocenijo predvsem za potrebe urejanja krajine, izgradnje prometne infrastrukture za omogočanje gibanja funkcionalno oviranih oseb, za potrebe športa in rekreacije in za povezavo naselij z kolesarskimi potmi. Za občino je bistvenega pomena izgradnja ustreznih senčnih kolesarskih poti in ureditev prometnic z ozelenitvijo – drevoredi za potrebe dodatne ponudbe doline – dom ostarelih, rekreacijski potencial vzporedno z kompleksom manjšega športnega stadiona in možne širitve za gradnjo manjših naselij za varovana stanovanja v predelih opuščenih naselij, kjer se kmetijska pridelava opušča ali so naselja že zapuščena (južni del občine).
6.8. Naloge v zvezi z varstvom okolja
Varstvo pred hrupom in zagotavljanje ustrezne insolacije objetkov in prostorov
Pri pripravi posameznih PIN in PUP bomo posebno pozornost namenili:
– varstvu pred prekomernim hrupom v naravnem ali bivalnem okolju in sicer z določitvijo v tovrstni zakonodaji dopustnih mejnih obremenitev. Posebna pozornost bo namenjena vaškim naseljem, zaradi varovanja pravic do III. hrupne cone v nočnem in dnevnem času, ki jo ob svojem delu povzroča kmetijska dejavnost. Investitorji in načrtovalci graditev stanovanjskih objektov v vaseh bodo morali upoštevati, da so kmetije delovna enota, ki obremenjuje okolje tudi s hrupom,
– varovanju in načrtovanju kvalitetno osvetljenih bivalnih in delovnih prostorov.
Zaradi naglega gospodarskega razvoja in ob zapostavljanju ekoloških vidikov postaja problem urejanja okolja vse bolj zapleten. Zadnje čase pa se vedno bolj krepi družbena zavest o nujnosti bolj organiziranih naporov za reševanje obstoječih in novo nastajajočih okoljskih (=okolje) in ekoloških problemov.
Kljub ukrepom in določenim naporom v prejšnjem srednjeročnem obdobju, glavni problemi okolja še vedno ostajajo:
Kemične snovi, nevarni in posebni odpadki v okolju
Za reševanje teh problemov načrtujemo, da se bodo vse organizacije in obrtniki, ki kot stranski produkt proizvajajo take snovi, vključile v zato ustanovljen regijski konzorcij in da bodo nevarne in posebne odpadke odlagali na posebej za to določeni regijski deponiji.
Odlaganje komunalnih odpadkov
V občini je organiziran odvoz odpadkov na regionalno deponijo.
Onesnažena voda
V prejšnjem obdobju so bile nakazane rešitve v zvezi s čiščenjem odpadnih voda. Z izgradnjo čistilnih naprav bo zagotovljena možnost, da se ustrezno prečiščujejo industrijske in komunalne odplake najbolj problematičnih območij. Prioritetna naloga ostaja izgradnja kanalizacijskega sistema v naseljih, na katerega se bodo obvezno morali priključiti vsi onesnaževalci vode.
Za zavarovanje potencialnih virov pitne vode bo sprejet odlok o zaščiti vodnih virov v občini Dobrepolje.
Onesnaževanje zraka
Območje občine še vedno spada v cono ustrezne čistosti zraka, za katero ni potrebno sprejemati posebnih ukrepov.
Izgubljanje orne zemlje
Po sprejemu intervencijskega zakona o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti smo iz zazidljivih con izvzeli vsa kmetijska zemljišča I. in II. kategorije. Poizkuse samovoljne gradnje na teh zemljiščih inšpekcijske službe dosledno odpravljajo. Izjemni možni posegi na ta zemljišča so sprejeti z dolgoročnim planom Občine Dobrepolje.
Zaraščanje kmetijskih zemljišč je prisotno za kmetijstvo na manj primernih zemljiščih, kjer je ekonomsko upravičeno bodo taka zemljišča ponovno rekultivirana. Prepočasi pa poteka preurejanje pašnikov in travnikov v orne njivske površine, predvsem v nižinskem delu, kjer so za to bolj primerni pogoji.
Nered v gradnjah
Občina je pred letom 2000 pripravila zadostne površine za individualno gradnjo, ki pa zaradi zaostajanja ustrezne zakonodaje še ni prinesla primernega trga z zemljišči, ki bi omogočal sprotno reševanje stanovanjskega problema za posameznika.
Zaustaviti moramo nespremenljive trende in zahtevamo odločnejše posredovanje pri začetih nedovoljenih gradnjah in preprečitev novih.
Kamnolomi, peskokopi in drugi posegi v prostor
Sanacija opuščenih kopov in priprava ustrezne dokumentacije za sanacije ostaja ena izmed pomembnih nalog iz prejšnjega obdobja.
Poizkušali se bomo izogniti parcialnemu reševanju posegov v prostor in pomanjkanju strokovnosti v določenih fazah, kar je do sedaj pogojevalo izsiljevanje rešitev novih posegov v prostor brez alternativnih variant.
6. člen
Zaključek
Občinski svet bo zagotovil izdelavo celovite analize o stopnji onesnaženosti okolja v občini in izdelavi katastra onesnaževalcev.
Takojšnjo saniranje okoljskih in ekoloških problemov ni možno opraviti v tako kratkem času kot je petletno srednjeročno obdobje. Zato si poleg postopnega saniranja obstoječih žarišč lahko postavimo za cilj, da ne bomo odpirali novih problemov na tem področju.
Do leta 2002 smo stremeli za tem, da so postali ekološki kriteriji novih investicij enakovredni ekonomskim. V nadalje pa moramo vztrajati, da ekološki vidik in vidik razvoja kraja v demografskem smislu postaneta najpomembnejša kriterija pred vsemi ostalimi.
7. člen
Kartografske vsebine prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Dobrepolje, dopolnjenega 2001, in druge priloge – programske zasnove, so stalno na vpogled na Občini Dobrepolje in na Upravni enoti Grosuplje.
8. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Št. 35005-1/04
Videm, dne 13. julija 2004.
Župan
Občine Dobrepolje
Anton Jakopič l. r.
