Na podlagi 21., 23., 171., 173. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 in 58/03) in 18. člena Statuta Občine Vojnik (Uradni list RS, št. 82/98 in 68/02) je Občinski svet občine Vojnik na 2. izredni seji dne 15. julija 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradni list SRS, št. 4/88, Uradni list RS, št. 18/91, 54/94 in 25/98; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin srednjeročnega družbenega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986–1990 (Uradni list SRS, št. 40/86, Uradni list RS, št. 25/98; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan), ki se nanašajo na spremembe in dopolnitve prostorskega dela obeh planskih aktov za področje Občine Vojnik in Občine Dobrna in je bil že dopolnjen v letu 1999 (Uradni list RS, št. 99/99). Obravnavane spremembe in dopolnitve se nanašajo le na območje Občine Vojnik.

Prostorske sestavine plana Občine Vojnik vsebujejo tekstualni in prostorski del – kartografski del v merilu 1:25000 in kartografsko dokumentacijo v merilu 1:5000, strokovne podlage za območje urbanistične zasnove naselja Vojnik, strokovne podlage za poselitvena območja naselij Nova Cerkev, Socka, Frankolovo, Lemberg ter strokovne podlage za razpršeno gradnjo I. in II. kmetijskega območja (izdelovalec AR Projekt d.o.o., Planinska cesta 5, Sevnica, številka projekta V – 5/2004)

Tekstualni del dolgoročnega plana bivše občine Celje (Uradni list SRS, št. 4/88) in tekstualni del prostorskega plana občine Vojnik iz odloka Uradni list RS, št. 99/99, se spremeni v tistih delih, ki se nanašajo na Občino Vojnik in glasi:
Poglavje 1 »Ocene dosedanjega razvoja na prehodu v obravnavano obdobje« se dopolni tako, da se na koncu poglavja doda nov odstavek, ki glasi:
Občina Vojnik: Od ustanovitve Občine Vojnik je le-ta dosegla pomemben razvoj na področju trgovine, drobnega gospodarstva, turizma – turističnih kmetij, podjetništva, šolstva, stanovanjske gradnje ter izgradnje prometne in komunalne infrastrukture.
Poglavje 2 » Izhodišča, cilji in materialni okviri« se dopolni z naslednjim tekstom:
Osnovni pogoj za skladnejši socio-gospodarski razvoj v občini je izoblikovati in izvajati strategijo razvoja poselitve, ki bo omogočila na eni strani učinkovito in ekonomsko upravičeno omrežje naselij, humanejše pogoje bivanja v upravnem središču mesta Vojnik, kot tudi v lokalnih središčih Novi Cerkvi, Socki in Frankolovem ter na podeželju; na drugi strani pa racionalno rabo naravnih virov, izboljšanje in varovanje okolja ter naravnih in ustvarjenih vrednot. Za zagotovitev skladnega dolgoročnega razvoja poselitve bo potrebno upoštevati naslednje usmeritve:
Naselje Vojnik je potrebno razvijati kot izrazito centralno naselje mestnega tipa, kot središče občinskega pomena, glavni oskrbno storitveni ter poslovni in zaposlitveni center v občini. V okviru naselja je potrebno poskrbeti za dodatne površine za dopolnilno stanovanjsko gradnjo – tako individualno kot blokovno, površine za gradnjo poslovno servisnih in obrtnih dejavnosti, ki bodo omogočile podjetnikom realizacijo svojih razvojnih programov in zagotovile nova delovna mesta. Istočasno bo potrebno poskrbeti za razširitev osnovne šole ob prehodu na devetletni program, po potrebi pridobiti nove površine za varstvo predšolskih otrok, zgraditi naselje varovanih stanovanj ter omogočiti širitev centralnih dejavnosti.
V naselju Nova Cerkev je potrebno poskrbeti za dodatne površine za individualno stanovanjsko gradnjo ter spremljajoče, predvsem storitvene in manjše poslovne dejavnosti ter trgovski center v okviru možnosti obstoječega naselja oziroma ureditvenega območja naselja. V naselju Socka je potrebno v okviru meje ureditvenega območja naselja zgostiti obstoječo pozidavo in omogočiti dodatno stanovanjsko gradnjo ter dejavnosti za potrebe kmetijstva.
V naselju Frankolovo je v okviru ureditvenega območja naselja potrebno poskrbeti za nove površine za individualno ter blokovno gradnjo, omogočiti površine za gradnjo objektov za oskrbne in storitvene dejavnosti ter razvojne možnosti za športne in turistične dejavnosti ob bazenu Frankolovo.
V naseljih Socka in Lemberg je potrebno v smislu zapolnitve naselij poskrbeti za možnosti gradnje stanovanjske gradnje ob upoštevanju kulturno varstvenih pogojev.
Na celotnem območju občine je potrebno naravne in kulturne vrednote vpeti v razvojni program, s katerimi se bo zagotavljala ohranitev dediščine ter ustrezen razvoj krajine.
Gospodarski razvoj in raba prostora morata biti tesno povezana z usmerjanjem politike poselitve, gradnjo infrastrukture, razvoja družbenih dejavnosti in medobčinskih oziroma regijskih povezovanj. Stanovanjska gradnja bo skladna z razvojem delovnih mest in naložbami v gospodarsko in komunalno infrastrukturo.
Boljšo oskrbo vseh območij pri sedanji razpršeni poselitvi bo potrebno zagotoviti z nadaljnjo rastjo lokalnih centrov (Nova Cerkev in Frankolovo), ki morajo biti predvsem dobro dostopni zaledju in nuditi dnevno oskrbo prebivalcem.
Učinkovito komunalno in stanovanjsko gospodarstvo bo mogoče zagotoviti z večjo koncentracijo dejavnosti z organiziranim urejanjem tistih naselij in njihovih delov, ki so komunalno opremljena.
Zagotovitev poseljenosti v hribovitih območjih bomo dosegli z dobro prometno povezanostjo, možnostjo dodatne zaposlitve za kmete v smislu kmečkega turizma, pridelave zdrave prehrane, povrtnine, sadja in zelenjave za oskrbo občine in regije.
Poglavje 2.2. »Ekonomski razvoj« se dopolni z naslednjim tekstom:
Glede na to, da je bil Vojnik v preteklih letih ko je bil del bivše Občine Celje predvsem spalno naselje, je prioritetna naloga Občine Vojnik pridobiti prostor za poslovne in gospodarske dejavnosti ter s tem omogočiti svojim občanom gradnjo v domači občini.
V ta namen si bomo prizadevali urediti in razširiti predvsem gospodarsko cono v Arclinu ter ob glavni cesti Celje–Maribor in zagotoviti vsem lokalnim centrom možnosti razširitve oskrbnih centrov.
Cilji občine pa so predvsem zagotoviti dodatna delovna mesta, ki bodo omogočila mladim družinam, da ostanejo v občini in da si na tem področju rešujejo svojo stanovanjsko eksistenco ali z individualno gradnjo ali s pridobitvijo stanovanj v blokih. Blokovna gradnja je predvidena vzhodno od cerkve Sv. Jerneja v Vojniku ter ob glavni cesti Višnja vas–Frankolovo.
Zaradi kmetijske in turistične naravnanosti občine, se na območju občine ne predvideva razvoj v smislu izgradnje industrije, ki bi negativno vplivala na okolje.
Namembnost graščine Tabor je potrebno vključiti v razvojne programe občine in gradbeno parcelo razširiti tako, da bo le ta omogočila realizacijo turističnega programa.
V naselju Socka je potrebno določiti namembnost objektu graščine, hkrati pa omogočiti dodatno individualno gradnjo stanovanjskih hiš, predvsem za potrebe kraja in okolice.
Poglavje 2.2.2. »Investicije« se dopolni z naslednjim besedilom:
Na območju občine se v kratkoročnem obdobju predvideva kar nekaj investicij. Investicije na šolskem in socialnem področju so predvsem:
– zagotoviti pogoje za začetek izvajanja devetletke na osnovnih šolah v Vojniku in na Frankolovem,
– izgradnja telovadnice in prizidka h gasilnemu domu za potrebe kulturnih dejavnosti v Novi Cerkvi.
V gospodarstvu in komunali:
– izgradnja trgovsko-poslovnega centra na Frankolovem
– nadaljevali z izgradnjo komunalnega sistema Vojnik–Arclin–Škofja vas z navezavo na obnovljeno čistilno napravo v Škofji vasi.
– pripraviti dokumentacijo za manjše čistilne naprave in kanalizacijsko omrežje za oskrbne centre Frankolovo, Nova Cerkev, Socka in Lemberg ter v nadaljnji fazi za vsa manjša naselja,
– obnovili in izgrajevali vodovodno omrežje na celotnem območju občine,
– pridobivali zemljišča ter jih komunalno opremljali za potrebe novih stanovanjskih ter con za gospodarske dejavnosti.
Poglavje 2.4. “Prostorski in ekološki okvir“ se dopolni z naslednjim besedilom:
Občina Vojnik bo prioriteta skrbela za izgradnjo komunalne infrastrukture, ki bo zmanjševala onesnaženost okolja. Obstoječi kanalizacijski sistem Vojnik–Škofja vas se bo širil in navezoval na prenovljeno čistilno napravo v Škofji vasi oziroma na centralno čistilno napravo Celje.
Pristopila bo k pripravi projektne dokumentacije in izgradnji čistilnih naprav lokalnih središč Lemberg, Socka in Frankolovo. Za naselja Konjsko, Ivenca, Čreškova, Lemberg, Landek, Bezenškovo Bukovje, Podgorje, Rove, Jankova, Razgor in Pristava so predvidene manjše čistilne naprave. Za ta naselja bo potrebno pristopiti k ustreznim strokovnim podlagam, ki bodo podlaga za projektne rešitve glede na to, da je teren v večini naselij hribovit in razgiban.
Prav tako bo potreba za ustrezno razmestitev proizvodnih in drugih dejavnosti v prostoru v smislu varovanja okolja, postopoma pa bomo izboljševali tudi negativne vplive dosedanjega razvoja: onesnaževanje voda, zraka tal, negativne vplive hrupa v bivalnih okoljih, neprimerno preobrazbo kmetijskih in gozdnih površin. Istočasno bomo v največji možni meri varovali vodne vire in širša območja vodnih virov pitne vode ter pripravili programe v okviru medobčinskega sodelovanja za daljinski način ogrevanja z zemeljskim plinom.
Poglavje 3.1.2.2. »Kmetijstvo« se dopolni:
Kmetijska zemljišča so skladna z veljavno agro karto, ki je bila izdelana leta 1982 in razdeljena na I. in II. kmetijska zemljišča ter gozdove.
Gospodarjenje z zemljišči bo povezano z naslednjimi razvojnimi usmeritvami:
– varovanje kmetijskih zemljišč pred neupravičeno spremembo namembnosti,
– skrb za povezovanje kmetij z isto panogo v kmetijstvu, da bodo na trgu bolj konkurenčne,
– skrb za boljšo izrabo obstoječih zemljišč in povečanje hektarskega donosa,
– osveščanje pridelovalcev hrane z novimi metodami pridelovanja zdrave (čimbolj naravne) hrane, kot je ekološko in bio-dinamično kmetovanje,
– skrb za razvijanje živinoreje in sadjarstva,
– spodbujali bomo predvsem tiste panoge v kmetijstvu, ki imajo skladno z evropskimi usmeritvami večje možnosti za obstoj na trgu,
– skrb pred zaraščanjem kmetijskih površin,
– sodelovanje kmetijstva s turizmom v smislu turističnih kmetij,
– širiti dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu in ribogojstvu.
Pri agromelioracijah bomo dali prednost naravnim sistemom rešitve pred izrazito tehnološko usmerjenimi rešitvami, ki morajo biti usklajene z Zakonom o varstvu okolja. Težnja ob teh delih bo v celotni rekonstrukciji podeželja in njegovih naselij ob sodelovanju vseh zainteresiranih krajanov, da se istočasno uredi tudi ostala infrastruktura na vasi. Vse agromelioracije bodo izvedene v skladu z ekološkimi zahtevami pri razvoju kmetijstva.
V sklopu agromelioracij je potrebno preprečevati zaraščanje obdelovalnih zemljišč, oziroma sanirati že zaraščena zemljišča. Na območjih, ki jim grozi zaraščanje, bomo poskušali z raznimi vzpodbudami preprečevati ta pojav in lastnike zemljišč spodbuditi k spremembam načina obdelave in s tem zmanjšati površine, ki se zaraščajo.
Istočasno je potrebno razvijati tudi sekundarne dejavnosti, ki se dopolnjujejo s kmetijskimi dejavnostmi na posamezni kmetiji. Te dejavnosti bodo v skladu z ekološkimi usmeritvami v kmetijstvu in se bodo razvijale v skladu z možnostmi, ki jih omogoča stanje kmetijstva na območju Občine Vojnik.
Enako velja za objekte za vzrejo rib, za katere morajo biti izdelane predhodne strokovne podlage, ki morajo biti usklajene z vsemi nosilci planiranja v prostoru.
Vinogradništvo, ki je razvito na določenih področjih občine, je potrebno povezati v sklopu turističnih kmetij in skupnega trženja. Težišče pridelave in predelave grozdja bo na dovoljenih in priporočenih sortah okoliša s težnjo zmanjšanja števila samorodnic.
Gozdovi:
Ohranjati je potrebno funkcijo varovalnih gozdov; območja v gozdnem prostoru, ki so namenjena rekreaciji, turizmu, oziroma je na njih izjemno poudarjena zaščitna, poučna in estetska funkcija, naj se v skladu z zakonom o gozdovih razglasijo za območja s posebnim namenom lokalnega pomena. Vsi posegi v gozdove morajo biti v skladu z mnenjem Zavoda za gozdove Slovenije, O.E. Celje št. 281-17/2002, z dne 5. 5. 2004.
Površina posameznih območij:

+--------------------------------+----------+---------+--------+
|                                |    ha    |    a    |   m2   |
+--------------------------------+----------+---------+--------+
|I. območje kmet. zemljišč       |     2.263|       83|      00|
+--------------------------------+----------+---------+--------+
|II. območje kmetijskih zemljišč |       986|       81|      00|
+--------------------------------+----------+---------+--------+
|Lesno proizvodni gozd           |     3.236|       93|      00|
+--------------------------------+----------+---------+--------+
|Varovalni gozd                  |       388|       38|      80|
+--------------------------------+----------+---------+--------+
|Gozdovi s posebnim namenom      |        30|       87|      80|
|Peskokop-apnenec                |         6|       61|      02|
|Kamnolom-sanacija               |         1|       50|      20|
+--------------------------------+----------+---------+--------+
|Območja poselitve               |       501|       19|      50|
+--------------------------------+----------+---------+--------+
|Območja zidanic                 |       102|       73|      50|
+--------------------------------+----------+---------+--------+
|Skupaj                          |      7518|       88|      00|
+--------------------------------+----------+---------+--------+

Poglavje 3.1.2.5. »Ribištvo« se dopolni:
V prihodnjih letih bo Občina Vojnik, hkrati s prizadevanji za izboljšanje kvalitete voda, bogatila vode z vodnim življe­njem. Na območju Šmartinskega jezera pa bo Občina Vojnik v sodelovanju z Mestno občino Celje pripravila skupne programe za gospodarjenje z življem v jezeru.
Vse žive vodotoke je potrebno zaščititi pred onesnaževanjem. To je potrebno narediti z obveščanjem ljudi pri zaščiti ter pri ostrejšem nadzoru in kaznovanju kršiteljev. Ribištvo se lahko nadalje razvija v sodelovanju s kmetijstvom in turizmom.
Poglavje 3.1.2.6. » Rudni in mineralni potenciali«:
Na območju Občine Vojnik bomo uredili kamnolom v Pristavi, za potrebe izkoriščanja tehničnega kamna – apnenca v skladu z veljavno zakonodajo.
Oba opuščena kamnoloma a in b pri Frankolovem ob glavni cesti Celje–Frankolovo, oziroma pri zaselku beli Potok, sta opuščena in jih je obvezno sanirati in zavarovati.
Občasno aktivni kamnolom v Črešnjicah se predvidi kot potencialni kamnolom za izkoriščanje apnenca in dolomita.
Manjša kamnoloma tehničnega kamna – dolomita v Lindeku a in b sta predvidena kot potencialna kamnoloma.
Za vse potencialne kamnolome bodo predhodno izdelane strokovne podlage vključno s celotno presojo vplivov na okolje.
Za vse manjše nelegalne kamnolome in peskokope bo občina postopoma pripravila sanacijske programe. Z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti so opuščeni kamnolomi pomembni, ker se pogosto razvijejo sekundarni habitati, kjer se naseljujejo ogrožene rastlinske in živalske vrste. Ti so zelo pomembni zlasti na območjih, kjer so izginili podobni naravni življenjski prostori. Zato se opuščeni kamnolom apnenca, na zemljišču s parc. št. 974/1. k.o. Verpete, opusti, v primeru pristopa k sanaciji, je potrebno pridobiti naravovarstvene smernice, kjer bodo podane podrobnejše usmeritve in priporočila za izvedbo sanacije kamnoloma (ob ustrezni ureditvi, je prostor primeren za izdelavo učne poti in obisk javnosti).
Poglavje 3.1.4. »Terciarni sektor« se dopolni:
V Občini Vojnik bomo razvijali predvsem kmečki in rekreacijski turizem. Podpirali bomo razvoj kmečkega turizma, ki bo gostu poleg domače prehrane ponudil tudi možnost rekreacije v naravnem okolju, konjeniški turizem, ogled domačij, ki so zavarovane kot kulturni spomenik (Polže).
Ob Šmatinskem jezeru v skrajnem severovzhodnem delu, ki pripada Občini Vojnik, bomo razvijali ribiški turizem, športne dejavnosti s trim stezami in varovali naravno okolje jezerske okolice v skladu s Krajinsko zasnovo Šmartinsko jezero.
Za zagotavljanje novih površin za gradnjo objektov za drobno gospodarstvo, obrt in ostale poslovne dejavnosti bo občina zagotovila kompleks južno od psihiatrične bolnice v Vojniku na zahodni strani glavne ceste Celje–Maribor v Arclinu, kjer sta že zgrajena bencinski servis in avtohiša Alfa–Romeo ter Čepin ter v Višnji vasi.
Poglavje 3.2. »Vodno gospodarstvo, komunalno gospodarstvo in energetika« se dopolni:
Vodno gospodarstvo:
Na poplavnem območju so prepovedane vse dejavnosti in vsi posegi v prostor, ki imajo lahko ob poplavi škodljiv vpliv na vode, vodna ali priobalna zemljišča ali povečujejo poplavno ogroženost območja, razen posegov, ki so namenjeni varstvu pred škodljivim delovanjem voda (86. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Na vodnem in priobalnem zemljišču ni dovoljeno posegati v prostor, razen za posebne namene, ki so izrecno opredeljeni v zakonu (37. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Vodno zemljišče je zemljišče, kjer je voda trajno ali občasno prisotna. Za vodno zemljišče se poleg osnovne struge in brežin do izrazite geološke spremembe štejejo tudi opuščene struge in prodišča, ki jih voda občasno poplavlja, močvirja in zemljišča, ki ga je poplavila voda zaradi posega v prostor (11. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Zemljišče, ki neposredno meji na vodno zemljišče pa je priobalno zemljišče, katerega zunanja meja sega na vodah 1. reda 15 m od meje vodnega zemljišča, na vodah 2. reda pa 5 m od meje vodnega zemljišča (14. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). v občini Vojnik ni vodotokov 1. reda, zaradi tega je pri načrtovanju dejavnosti v prostoru potrebno upoštevati, odmik najmanj 5m od meje vodnega zemljišča.
V skladu z 84. členom ZV-1 so na vodnem in priobalnem zemljišču prepovedane dejavnosti in posegi v prostor, ki bi lahko ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zmanjševali varnost pred škodljivim delovanjem voda, ovirali normalen pretok vode, plavin in plavja, ter onemogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizmov.
Pri odvajanju padavinskih vod z ureditvenih območij naselij je potrebno upoštevati, da je lokalna skupnost dolžna poskrbeti za varstvo pred škodljivim delovanjem padavinskih voda z teh območij (92. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02). Varstvo pred škodljivim delovanjem voda obsega zlasti ukrepe za zmanjšanje odtoka padavinskih voda z utrjenih površin in ukrepe za omejevanje izlitja komunalnih in padavinskih voda.
Ukrepi, prepovedi in omejitve z namenom zavarovanja količine in kakovosti vodnega telesa, ki je namenjeno javni oskrbi s pitno vodo, se urejajo skladno z veljavnimi prostorskimi akti območja (74. člen ZV-1).
Na erozijah, plazljivih in plazovitih območjih se pri načrtovanjih posegov v prostor upoštevajo omejitve skladno z Zakonom o vodah (87., 88. in 89. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
Pri načrtovanju odvajanja odpadnih voda je potrebno upoštevati tudi Pravilnik o odvajanju in čiščenju komunalne odpadne in padavinske vode (Uradni list RS, št. 105/02).
Vsak poseg v prostor. ki bi lahko trajno ali začasno vplival na vodni režim ali stanje voda, se lahko izvede samo na podlagi vodnega soglasja (150., 151., 152. in 153. člen, ZV-1, Uradni list RS, št. 67/02).
V kartografskem delu so v skladu s strokovnimi podlagami, katere je izdela Hidrosvet, d.o.o. Celje upoštevane vse poplavne površine, eventuelno predvideni in izvedeni protipoplavni ukrepi, prav tako pa so na poplavnih območjih, kjer ni izvedenih protipoplavnih ukrepov izvzete vse predvidene poselitve ali drugi posegi v prostor.
Komunalno gospodarstvo:
Na področju komunalnega gospodarstva bo Občina Vojnik poskrbela, da se bo čimveč gospodinjstev priključilo na obstoječe sisteme kanalizacije in izgrajevala nove fekalne kolektorje.
Občina Vojnik je že izgradila čistilno napravo Nova Cerkev in postopoma priključevala nanjo najprej območje ureditvenega naselja Nova Cerkev, ki ima v večji meri tudi že zgrajeno kanalizacijsko omrežje, kasneje pa še okoliška naselja.
V naslednji fazi bo pristopila še k izgradnji čistilnih na­prave Socka, Frankolovo in Lemberg, kasneje pa še k izgradnji čistilnih naprav manjših naselij.
Vodilno naselje Vojnik ima večji del že zgrajeno kanalizacijsko omrežje, ki se navezuje na čistilno napravo v Škofji vasi in čistilno napravo Celja, prioriteta pa je dograditev manjkajočih vej kanalizacije. Na območjih, kjer ne bo zgrajene javne kanalizacije, bo potrebno komunalne odpadne vode odvajati v individualne čistilne naprave.
Oskrba z vodo:
Občina Vojnik bo skrbela za sanacijo centralnega sistema vodooskrbe in vodovarstvenih območij. Sanirala in razširjala bo tudi vse sekundarne vodovode ter postopoma predala vse vodovodne sisteme v upravljanje pristojni službi JP Vodovod–kanalizacija Celje. V skladu z izhodišči plana Republike Slovenije je predvidena izgradnja glavnega cevovoda Vitanje–Nova Cerkev–Vojnik–Celje, ki bi prišel v poštev za regijsko pokrivanje potreb po pitni vodi.
Zaščita vodnega vira vrtina Toplica na Frankolovem se izvaja na podlagi Odloka o varstvenih pasovih in ukrepih za zavarovanje virov pitne vode na območju občine Celje (Uradni list SRS, št. 17/88). Zaščita vodovarstvenih območij vodnih virov zajetja in kaptažne vrtine Stenice, zajetja Modrasovo in Gadovo na območju Občine Vojnik pa se izvaja skladno z Odlokom o varovanju vitanjskih vodnih virov (Uradni list RS, št. 56/00).
Načrtuje se povezava krajevnega vodovoda Frankolovo z osrednjim vodovodnim sistemom. Frankolovski sistem za oskrbo s pitno vodo se oskrbuje iz vira Nad kapelco (pri Čretniku), izvira Šibanc ter izvira Špeglič in Burček na Rakovi stezi. Predvidena je izdelava strokovnih podlag in sprejem Odloka o zaščiti vodnega vira Nad kapelco (pri Čretniku) in vodnega vira Šibanc.
V neposredni bližini že obstoječe vrtine VF-2 (vrtina Toplica), je bila v letu 2002 izvedena globoko raziskovalno-kaptažna vrtina, z namenom povečanja varnosti vodooskrbe oziroma pridobitve dodatnih količin zdravstveno ustrezne pitne vode.
Za izboljšanje vodooskrbe na območju krajevnega vodovoda Frankolovo, je predvidena izdelava dveh raziskovalno – kaptažnih vrtin, in sicer vrtine pri zajetju za Frankolovo ter vrtine v dolini Belega potoka, oziroma izdelava dodatnih vrtin na ustreznejših hidrogeoloških lokacijah.
Prav tako je predvidena izdelava treh raziskovalno – kaptažnih vrtin v dolini Hudinje, severno od Socke, ter ene vrtine južno od že obstoječe vrtine Kozji greben.
V primeru kasnejše vključitve posameznih vrtin v obratovanje je predvidena izdelava strokovnih podlag in sprejem odlokov za varovanje, izgradnja črpališč z ustrezno pripravo vode ter izgradnja potrebnih cevovodov za povezavo na obstoječi vodovodni sistem.
Oskrba z električno energijo:
Preko Občine Vojnik potekajo koridorji v nadaljevanju navedenih daljnovodov, ki so v pristojnosti ELES d.o.o., GJS Prenos električne energije, kot izvajalca obvezne gospodarske javne službe prenosa električne energije preko visokonapetostnega elektroenergetskega omrežja v Republiki Sloveniji kot sledi:
– DV 1x400 kV Mihovec – Podlog, obstoječi z oznako D-427,
– DV 2x400 kV Maribor – Mihovec, predvideni z oznako D-428,
– DV 1x220 kV Cirkovce – Podlog, obstoječi z oznako D-211,
– DV 2x110 kV Maribor – Selce, obstoječi z oznako D-1035,
– DV 2x400 kV vzankanje Celje, odsek Frankolovo-Celje, predvideni z oznako D-423,
– DV 2x400 kV Podlog – Celje (varianta) vzankanje Ce­lje, predvideni z oznako D-422.
Pri obstoječih in predvidenih daljnovodih glede na napetostni nivo so predvidene naslednje urbanistične širine daljnovodov:
– za 110 kV 2x15 = 30 m,
– za 220 kV 2x20 = 40 m,
– za 400 kV 2x25 = 50 m.
Za vsak poseg v koridorje obstoječih in predvidenih dalj­novodov je potrebno pridobiti pisno soglasje izvajalca »Gospodarske javne službe – Prenos električne energije«.
Za vse objekte (novogradnje, nadzidave, legalizacije, dozidave objektov namenjenih za stalno oziroma občasno prebivanje, za pomožne objekte ter objekte namenjene za rekreacijo), ki posegajo v elektroenergetske koridorje obstoječih oziroma predvidenih daljnovodov predložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti veličin elektromagnetnega polja kot to določa veljavna Uredba o elektromagnetnem sevanju v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 70/96).
Pokopališča:
Obstoječe pokopališče v Vojniku ima v planskih dokumentih možnost prostorske širitve proti severu. V smislu racionalnosti izrabe prostora bo občina težila v čim večji meri k ureditvi žarnih grobišč. Kolikor bi prišlo do interesa izgradnje manjšega krematorija, je le-ta mogoč v sklopu obstoječe mrliške vežice in ob pogoju vseh pozitivnih študij glede vplivov na okolje.
Možnost razširitve obstoječega pokopališča je s planskimi dokumenti predvidena tudi v naseljih Nova Cerkev in Črešnjice, kjer je predvidena tudi izgradnja manjše mrliške vežice.
Ravnanje z odpadki:
Občina Vojnik nima predvidenih lastnih odlagališč za komunalne in gradbene odpadke, pač pa ima dogovor o odvažanju le-teh na centralno odlagališče v Bukovžlaku v Mestni občini Celje, katera pristopa k izgradnji sodobnega komunalnega odlagališča za ločeno zbiranje odpadkov. Vsi povzročitelji odpadkov morajo biti vključeni v redni, obvezni sistem ravnanja z odpadki. Občina Vojnik bo zagotovila število primerno razporejenih zbiralnic za ločeno odlaganje sekundarnih surovin ter možnost ločenega oddajanja odpadkov v urejenem zbirnem centru.
Poglavje 3.2.2.5. »Urejanje zelenih površin« se dopolni:
Občina Vojnik bo poskrbela za ohranitev vseh zelenih površin in ob vsaki novogradnji javnega značaja ali poslovnih dejavnosti poskrbela tudi za zasaditev novih dreves in zelenic. Prav tako bo poskrbela za rekreacijske in ostale športne potrebe prebivalstva in za ureditev parkovnih površin v sklopu objektov KD.
Na območju Šmartinskega jezera bo v skladu s krajinsko zasnovo Šmartinsko jezero Občina Vojnik uredila zelene in rekreacijske površine v naravnem okolju.
Poglavje 3.2.3. »Energetika« se dopolni:
Občina Vojnik bo poskrbela, da bodo predvsem kraj Vojnik ter vodilna naselja Nova Cerkev, Frankolovo in Socka čimprej priključena na sistem daljinskega ogrevanja z zemeljskim plinom in tako omogočila ekološko sprejemljivejši način ogrevanja. Večji del Vojnika in naselja Arclin imata že izgrajen plinovodni sistem predvsem za oskrbo gospodinjstva.
Poglavje 3.3. »Promet in zveze – cestni promet« se dopolni:
V skladu z razdelitvijo cest na občinsko in državno pristojnost bo občina vzdrževala po svoji pristojnosti lokalne ter krajevne in državne ceste.
Glavni cesti Celje–Višnja vas–Dobrna in Celje–Višnja vas–Frankolovo sta na posameznih odsekih predvideni za rekonstrukcijo in v skladu z obveznimi izhodišči plana Republike Slovenije ureditev kolesarskih stez in pločnikov.
Za določitev koridorja obvoznice v smeri državne ceste R2-430 Frankolovo–Celje, kakor tudi predlagane prekategorizacije lokalne ceste od priključka Ljubečna do Arclina bo izdelana primerjalna študija variant, ki bo podala optimalne trase teh obvoznic. Šele po tej izbiri bo možno te koridorje unesti v dolgoročne občinske in državne plane za področje cestnega prometa.
Regionalna cesta Nova Cerkev–Vitanje je v naselju Nova Cerkev pri pokopališču predvidena za spremembo trase zaradi sedanje prevelike bližine pokopališča. Z odmikom ceste bi se med cesto in pokopališčem pridobilo parkirišče in zagotovilo varnejši promet oziroma zagotovilo varnost pešcev.
Poglavje 3.6. »Prostorski razvoj« se dopolni:
Poselitev se bo širila predvsem v ureditvena območja naselja Vojnik. V ta namen bo Občina Vojnik izdelala ustrezne strokovne podlage ter prostorsko izvedbene akte za nase­lje Vojnik z zaledjem in pristopila k izdelavi urbanistične zasnove, ki bo detajlneje opredelila razvojni program širitve naselja Vojnik in naselja Arclin.
Meja urbanistične zasnove naselja Vojnik se je smiselno razširila proti jugu in zajela tudi naselje Arclin, kjer je ob glavni cesti od leta 1999 dalje nastala vrsta poslovnih objektov in obe naselji praktično povezala.
Naselje Vojnik:
V naselju Vojnik bo na podlagi planskih izhodišč potrebno izdelati ustrezne prostorsko izvedbene akte za poslovno in gospodarsko gradnjo na novih površinah vzdolž zahodne strani glavne ceste od avto centra Stepančič v smeri proti Vojniku in v naselju Arclin kot nadaljevanje že obstoječih poslovnih dejavnosti ob lokalni cesti Arclin–Ljubečna. Za namen poslovnih in gospodarskih dejavnosti je namenjeno tudi območje zahodno od že realizirane poslovne cone v Višnji vasi (Ravnjak, Kuntarič) ob glavni cesti Vojnik–Višnja vas–Dobrna.
Za potrebe upravnega centra so na razpolago površine med glavno cesto in Hudinjo severno od mestnega pokopališča.
Za potrebe stanovanjske gradnje bodo zagotovljene nove površine ob sedanjem zazidalnem načrtu Konjsko, na pobočju med glavno cesto v Višnji vasi, na vzhodni strani naselja Arclin kot zaokrožitev naselja ter zahodno od cerkve Sv. Jerneja.
Za potrebe blokovne gradnje je predvideno območje vzhodno od cerkve Sv. Jerneja.
Območje graščine Tabor bo namenjeno turističnemu programu.
Za potrebe različnih športnih dejavnosti v travnati izvedbi je namenjeno območje v vzhodnem delu Arclina.
Frankolovo:
V ureditvenem območju naselja Frankolovo je potrebno izdelati prostorsko izvedbene akte za individualno stanovanjsko gradnjo zahodno od graščine Frankolovo, zahodno od pokopališča (Pejhov hrib), vzhodno od potoka Tesnica nad predvidenim trgovsko-poslovnim centrom.
Za potrebe poslovne gradnje se razširi že obstoječ trgovsko–poslovni center ob vzhodni strani glavne ceste Vojnik – Višnja vas–Slovenske Konjice–Maribor.
Za stanovanjsko blokovno gradnjo se razširi sedanje stanovanjsko območje na zahodni in za usmerjeno individualno stanovanjsko gradnjo na vzhodni strani glavne ceste južno od naselja Frankolovo.
Ob bazenu Frankolovo se zagotovi možnost izgradnje športnih in spremljajočih dejavnosti, ki bodo dogradile turistično ponudbo kraja.
Cona zidanic v Bezenškovem Bukovju se razširi ob pogoju, da se neobdelana zemljišča namenijo za intenzivno obdelavo različnih kultur, ki so značilne za to področje – predvsem vinogradništvo ob pogoju gručaste pozidave z nizkimi gabariti objektov prilagojenim krajinski arhitekturi.
Socka:
V ureditvenem območju naselja Socka se predvidi razširitev obstoječe stanovanjske pozidave kot smiselna zaokrožitev naselja in z ustreznim prostorsko izvedbenim aktom določi namembnost graščine predvsem za turistične in podobne dejavnosti. Južni del naselja Socka ob regionalni cesti je predvideno za ureditev kmetijskega aukcijskega zemljišča za konje in govedo s pripadajočimi objekti.
Lemberg:
Naselju Lemberg je predvidena zaokrožitev naselja za potrebe razvoja kraja v stanovanjske namene ob pogoju gručaste gradnje nizkih gabaritov objektov.
Nova Cerkev:
Znotraj ureditvenega območja naselja Nova Cerkev bo občina pristopila k izdelavi prostorsko izvedbenih aktov za razširitev obstoječega stanovanjskega območja na vzhodno in zahodno stran za potrebe stanovanjske gradnje.
Za potrebe razširitve trgovskih in poslovnih dejavnosti je predviden nepozidani kare južno od osnovne šole.
Za širitev vseh navedenih naselij oziroma pridobitve novih površin za graditev je na podlagi predhodnih strokovnih predlog potrebno izdelati ustrezne prostorsko izvedbene akte, ki bodo detajlneje opredelili prostorske možnosti ter potrebno komunalno in prometno infrastrukturo.
V kmetijskem zaledju občine je potrebno omogočiti širitve vaških zaselkov za potrebe osnovnih predvsem kmetijskih dejavnosti, razpršeno gradnjo pa le tam, kjer gre za sanacijo le-te oziroma smiselne zapolnitve obstoječih stavbišč in tam, kjer gre za potrebe kmetijskih in dopolnilnih dejavnosti in tam, kjer bi sicer prišlo do opuščanja obdelave zemljišč.
Pri tem je potrebno upoštevati značilnosti kulturne krajine ter upoštevati varstveni režim za področje kulturne dediščine v skladu s strokovnimi podlagami pristojne službe za varstvo naravne in kulturne dediščine.
Poglavje 3.6.6.2. »Narava in kulturna dediščina« se spremeni in dopolni »Ohranjanje narave in kulturne dediščine«:
Občina Vojnik bo aktivno vključevala ohranjanje narave in kulturno dediščino v razvojne programe urejanje prostora z ukrepi, ki bodo zagotovili ohranitev dediščine in njeno vzdrževanje ter vključevala in načrtovala posege ter dejavnosti v prostoru.
Pri kakršnihkoli posegih v prostor je potrebno obvezno upoštevati strokovne podlage kulturne dediščine (Zavod za varstvo kulturne dediščine št. NC 469/99 – 03).
Gradivo je sestavni del odloka in sta s svojimi strokovnimi sestavinami sestavni del projekta prostorskega plana.
Pri načrtovanju posegov v prostor se upoštevajo usmeritve, izhodišča in pogoji za varstvo naravnih vrednot, območij predvidenih za zavarovanje, območja pričakovanih naravnih ter ohranjanje biotske raznovrstnosti, ekološko pomembno območje in območja habitatnih tipov, ki so navedeni v naravovarstvenih smernicah št.: 01-III-469/7-o-02/03, Zavod RS za varstvo narave, Območna enota Celje in so priloga temu odloku ter se hranijo na sedežu Občine Vojnik
Za pripravo podrobnejših prostorskih izvedbenih aktov je potrebno pridobiti podrobnejše naravovarstvene smernice, v katerih bodo določene konkretne varstvene usmeritve in pogoji za varstvo naravnih vrednot in zavarovanih območij ter ohranjanje biotske raznovrstnosti. Pred začetkom izdelovanja projekta za izdajo gradbenega dovoljenja je treba pridobiti naravovarstvene pogoje, k projektnim rešitvam pa tudi naravovarstveno soglasje, in sicer za tista območja oziroma za tiste vrste posegov, za katere je to v naravovarstvenih smernicah določeno (105. člen ZON). Naravovarstvene pogoje in naravovarstveno soglasje izda Ministrstvo za okolje, prostor in energijo.
Evidentiranih je 13 naravnih vrednot. Za šest objektov se predvideva zavarovanje kot naravni spomenik, za ostale naravne vrednote pa so predvideni drugi ukrepi varstva – pogodba o varstvu, pogodba o skrbništvu.
Kot obvezno izhodišče dolgoročnega plana Republike Slovenije je opredeljeno območje predlaganega naravnega spomenika: Socka – soteska Hudinje (št. OR1 244) in Vojnik – medvedja leska (št. ORI 1843).

+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|   Ev. št.|    Ime                  |   Zvrst             |    Status        |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|1244      |Socka – soteska          |geomorf, geol, ekos  |pNVDP – pNS       |
|          |Hudinje                  |                     |ORI               |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|5553      |Huda luknja pri sv.      |Geomorf              |pNVLP – pNS       |
|          |Tomažu                   |                     |                  |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|5555      |Lindeška jama            |Geomorf              |PNVLP             |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|5540      |Verpete – termalni izvir |hidr, geol           |pNVLP – pNS       |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|5542      |Lindeški slap            |hidr, geomorf        |pNVLP – pNS       |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|5562      |Tesnica – slap           |hidr, geomorf        |PNVLP             |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|5575      |Beli potok               |hidr, geomorf, ekos  |pNVLP             |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|1843      |Vojnik – medvedja leska  |Drev                 |pNVDP – pNS       |
|          |                         |                     |ORI               |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|5546      |Lindek – lipa            |Drev                 |pNVLP             |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|5906      |Slemenškova lipa         |Drev                 |PNVLP             |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|6027      |Tomaž nad Vojnikom –     |Drev                 |pNVDP – pNS       |
|          |črni gaber               |                     |                  |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|6045      |Tomaž nad Vojnikom –     |Drev                 |PNVLP             |
|          |lipa                     |                     |                  |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+
|6069      |Polže – robinija         |Drev                 |PNVLP             |
+----------+-------------------------+---------------------+------------------+

Novo evidentirane naravne vrednote s temi spremembami in dopolnitvami prostorskega plana občine Vojnik so:

+-----------+------------------------+----------------------+-----------------+
|   Številka|   Ime                  |   Zvrst              |   Status        |
|           |                        |                      |                 |
+-----------+------------------------+----------------------+-----------------+
|16         |Bezovičica s pritoki    |hidr, geomorf, ekos   |neNV             |
+-----------+------------------------+----------------------+-----------------+
|17         |Ravnakov kostanj        |Drev                  |neNV             |
+-----------+------------------------+----------------------+-----------------+
|18         |Grilčev hrast           |Drev                  |neNV             |
+-----------+------------------------+----------------------+-----------------+
|19         |Sejkova lipa            |Drev                  |neNV             |
+-----------+------------------------+----------------------+-----------------+

Pojasnilo k tabelam:
– ev. št. – evidenčna številka naravne vrednote iz predloga Registra naravnih vrednot in evidence zavoda;
– ime – ime naravne vrednote;
– status:
– pNVDP – naravna vrednota državnega pomena (predlog),
– pNVLP – naravna vrednota lokalnega pomena (predlog),
– neNV – novo evidentirana naravna vrednota,
– pNS – predlog za zavarovanje (naravni spomenik),
– ORI – obvezno republiško izhodišče.
Z vidika biotske raznovrstnosti se ohranja ekološko pomembno območje – EPO 15 Paški Kozjak – Stenica – Konjiška gora in habitatne tipe, za katera so v naravovarstvenih smernicah podane varstvene in razvojne usmeritve.
Poglavje 3.7 »Obramba in varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami«
Za obrambo je perspektivno naslednje območje:
– Zadobrova, območje izključne rabe.

Prostorski plan občine Vojnik za obdobje od leta 1996 do leta 2000 (Uradni list RS, št. 99/99) se spremeni v prostorskem delu s projektom »Spremembe in dopolnitve prostorskega plana Občine Vojnik (AR projekt d.o.o., Planinska cesta 5, Sevnica, projekt št. V-5/2004), ki vsebuje:
Katastrski del, ki vsebuje naslednje tematske karte v merilu 1:25000:
– Karta 1 – zasnova namenske rabe prostora,
– Karta 2 – zasnova kmetijstva in gozdarstva,
– Karta 3 – zasnova vodnega gospodarstva – 1,
– Karta 4 – zasnova ohranjanja narave – 1,
– Karta 5 – zasnova ohranjanja narave – 2,
– Karta 6 – zasnova ohranjanja kulturne dediščine,
– Karta 7 – zasnova rudnin,
– Karta 8 – zasnova rekreacije,
– Karta 9 – zasnova sanacije zraka,
– Karta 100 – zasnova prometnega omrežja,
– Karta 11 – zasnova omrežja zvez,
– Karta 12 – zasnova energetskega omrežja,
– Karta 13 – zasnova načinov urejanja prostora,
– Karta 14 – zasnova območij za potrebe obrambe,
– Karta 15 – zasnova območij za potrebe varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Kartografsko dokumentacijo, ki vsebuje 19 kart v merilu 1:5000.
Vso navedeno gradivo nadomešča za območje občine Vojnik dosedanje sestavine prostorskega plana Občine Vojnik in Občine Dobrna (št. proj. 311/96, avgust 99 sprejete z odlokom Uradni list RS, št. 99/99), ki veljajo nadalje le za območje Oobčine Dobrna.

Ta odlok začne za območje Občine Vojnik veljati z dnem objave v Uradnem listu RS, še nadalje pa veljata za območje Občine Dobrna Odlok o prostorskem planu Občine Dobrna dopolnjen v letu 1999 s kartografskim delom in kartografska dokumentacija (Uradni list RS, št. 99/99).

Vojnik, dne: 15. julija 2004.