ki ga sklenejo:

Ministrstvo za zdravje Republike Slovenije, Štefanova 2, 1000 Ljubljana, v imenu javnih zdravstvenih zavodov Slovenije,
Zdravniška zbornica Slovenije, Dalmatinova 10, 1000 Ljubljana, v imenu zasebnih zdravstvenih zavodov Slovenije
in

FIDES, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana

Stranki dogovora ugotavljata, da ob sklenitvi tega dogovora med strankama obstaja spor o:
– obveznem začetku delovnega časa zdravnikov po 41.a členu Zakona o zdravniški službi,
– načinu zagotavljanja počitkov zdravnikov,
– zagotavljanju neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva,
– ureditvi stalne pripravljenosti.
Stranki ugotavljata:
– da sindikat FIDES nasprotuje sedanji prevladujoči praksi, po kateri se delovni čas zdravnikov začenja šele ob 8. uri,
– da sindikat FIDES nasprotuje sedanji praksi, po kateri delodajalec enostransko odloča o razporeditvi počitkov zdravnikov, pri čemer je omejen zgolj na skrajne zakonske omejitve,
– da sindikat FIDES zahteva odpravo pojma dežurstva in njegovo nadomestitev z drugo, ustreznejšo obliko zagotavljanja neprekinjenega 24. urnega zdravstvenega varstva,
– da sindikat FIDES zahteva natančnejšo ureditev stalne pripravljenosti,
– da sindikat FIDES ocenjuje, da obstaja premalo učinkovitih sankcij za zavode, ki ne upoštevajo omejitev delovnega časa zdravnikov,
– da sindikat FIDES zahteva, da se za zdravnike in zobozdravnike uveljavljata delovni čas po direktivi Evropske unije številka 93/104/EC in upoštevanje 4. člena Evropske socialne listine glede vrednotenja nadurnega dela.
Stranki se dogovorita, da se spor iz prvega in drugega odstavka tega člena reši s sklenitvijo tega dogovora, ki je za obe stranki obvezujoč.

V primeru, da je za začetek dela z uporabniki (drugi odstavek 41.a člena Zakona o zdravniški službi) potrebna predpriprava, se lahko delovni dan zdravnikov začne prej.

Razporeditev delovnega časa, ki zdravniku ne zagotavlja vsak dan vsaj 12 ur nepretrganega dnevnega počitka in vsak teden najmanj 24 ur nepretrganega tedenskega počitka, se lahko uvede le po predhodnem pisnem soglasju zdravnika. Zdravnika, ki soglasja ne želi podpisati, delodajalec ne sme oškodovati ali drugače diskriminirati.
S kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike se določijo primeri, ko se lahko razporeditve delovnega časa iz prvega odstavka uvede z enostranskim aktom delodajalca oziroma s sporazumom med zavodom in sindikatom v zavodu.
Razporeditev delovnega časa ter odmorov in počitkov v mejah, določenih z 41.d členom Zakona o zdravniški službi, se lahko določi z enostranskim aktom delodajalca, če soglasja iz prvega odstavka ne želi podpisati večje število zdravnikov v zavodu, zaradi česar zagotavljanje neprekinjenega 24. urnega zdravstvenega varstva v zavodu ne bi bilo mogoče, potem ko je delodajalec preveril vse alternative, vključno s predlogi sindikata.

Neprekinjeno 24-urno zdravstveno varstvo se zagotavlja v okviru polnega delovnega časa ali dela preko polnega delovnega časa.
Ves čas, ko je zdravnik prisoten v zavodu zaradi zagotavljanja neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva v okviru polnega delovnega časa, šteje v delovni čas in se vrednoti kot delo v okviru polnega delovnega časa.
Ure preko polnega delovnega časa, ko je zdravnik prisoten na delovnem mestu zaradi zagotavljanja neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva, pa razen dosegljivosti na delovnem mestu nima drugih obveznosti oziroma odgovornosti (čas dosegljivosti na delovnem mestu), se štejejo v delo preko polnega delovnega časa in se vrednotijo enako kot delo v okviru polnega delovnega časa zdravnika. Vse preostale ure preko polnega delovnega časa štejejo v delo preko polnega delovnega časa in se vrednotijo in obračunajo kot delo preko polnega delovnega časa zdravnika.
Določba prejšnjega odstavka ne velja, če predstavlja čas dosegljivosti manj kot 50% celotnega časa, namenjenega za zagotavljanje neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva. V tem primeru se vse ure, prebite na delu preko polnega delovnega časa, štejejo in vrednotijo enako kot delo preko polnega delovnega časa.
Z dogovorom med zavodom in enoto sindikata FIDES v zavodu se določi delež časa dosegljivosti na delovnem mestu v okviru časa, namenjenega izvajanju neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva. Če do dogovora ne pride, delež določi sodišče ali arbitraža, če je v zavodu ustanovljena. Do odločitve sodišča oziroma arbitraže se delež dosegljivosti na delovnem mestu določi v višini deleža neefektivnih ur v okviru dežurstva, ki velja v zavodu na dan sklenitve tega Dogovora, vendar ne more biti višji od 70%.

Trajanje in razporejanje stalne pripravljenosti se lahko uredi le s soglasjem zdravnika. Zdravnika, ki takšnega soglasja ne da, zavod ne sme oškodovati ali kako drugače diskriminirati.
S kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike se lahko določijo primeri, ko se lahko zdravnike v pripravljenost razporedi z enostranskim aktom delodajalca oziroma s sporazumom med zavodom in sindikatom v zavodu.
Če soglasja iz prvega odstavka ne želi dati večje število zdravnikov, lahko zavod zdravnika razporedi v stalno pripravljenost z enostranskim aktom, vendar največ osemkrat mesečno v povprečju šestih mesecev, pri čemer ena stalna pripravljenost ne sme trajati več kot 16-ur od ponedeljka do petka oziroma ne več kot 24-ur ob sobotah, nedeljah in praznikih. Ob sobotah, nedeljah in praznikih je lahko zdravnik razporejen v stalno pripravljenost le trikrat mesečno v povprečju treh mesecev.
V primeru, ko se stalna pripravljenost, kot svetovanje, zagotavlja samo preko telekomunikacijskih sredstev, se takšna pripravljenost uredi z dogovorom med zavodom in zdravnikom.

Z dnem, ko se uveljavi zagotavljanje neprekinjenega 24-urnega zdravstvenega varstva, ki ga določa 4. člen, se zdravnike ne razporeja več v dežurstvo.
Razporeditev zdravnika v dežurstvo v nasprotju s tem Dogovorom ni veljavna.

Ta dogovor je sklenjen, ko ga vse stranke podpišejo in ga potrdijo Vlada Republike Slovenije, Glavni odbor FIDES sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in Izvršilni odbor Zdravniške zbornice Slovenije.
Dogovor se objavi v Uradnem listu RS.
Zdravstveni zavodi so dolžni določbe tega dogovora, razen tretjega odstavka 4. člena, začeti upoštevati v 15 dneh od objave v Uradnem listu RS, Vlada RS pa se zaveže, da bo v okviru svojih pristojnosti oziroma pristojnosti resornega ministrstva nadzirala njihovo izvajanje.
Partnerji bodo podprli vključitev določb 2. člena, 3. člena, prvega, drugega, četrtega in petega odstavka 4. člena, 5. in 6. člena tega dogovora v Kolektivno pogodbo za zdravnike in zobozdravnike istočasno z razvrstitvijo zdravniških delovnih mest in nazivov v plačne razrede po četrtem odstavku 13. člena Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 56/02, 110/02 – ZDT-B, 72/03, 126/03 in 70/04).
Stranke si bodo prizadevale, da se določba tretjega odstavka 4. člena tega dogovora vključi v kolektivno pogodbo za javni sektor, Vlada Republike Slovenije pa se zaveže, da bo vladna pogajalska skupina to določbo podprla in zagovarjala.
Dogovor je sestavljen v štirih enakih izvodih, od katerih prejme vsaka stranka po en izvod, četrti izvod pa je za Uradni list RS.