V skladu z veljavnimi predpisi sklepajo stranke

– Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje kemijske industrije
in
– Združenje delodajalcev Slovenije – Sekcija za kemijo,
kot predstavnika delodajalcev
ter
– ZSSS – KNG-Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije
– Neodvisnost – KNSS
in
– Sindikat delavcev kemijske, gumarske industrije in industrije plastičnih mas Slovenije – KS 90,
kot predstavniki delojemalcev

V kolektivni pogodbi za kemično in gumarsko industrijo (Uradni list RS, št. 9/98) se 7. člen spremeni, tako da se glasi:

(1) Delovna mesta se razvrščajo v devet tarifnih razredov glede na zahtevano strokovno izobrazbo, določeno v aktu o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

+--------------+--------------------------------------------------------------+
|I. tarifni    |enostavna dela – končana osnovnošolska obveznost              |
|razred        |                                                              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|II. tarifni   |manj zahtevna dela – osnovna šola in krajše dodatno           |
|razred        |izobraževanje                                                 |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|III. tarifni  |srednje zahtevna dela – dve leti poklicnega izobraževanja     |
|razred        |                                                              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|IV. tarifni   |zahtevna dela – dve leti in pol poklicnega ali strokovnega    |
|razred        |izobraževanja, končana poklicna šola                          |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|V. tarifni    |bolj zahtevna dela – končana srednja šola ali poklicna šola   |
|razred        |in mojstrski ali poslovodski izpit                            |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VI/0. tarifni |zelo zahtevna dela – višja strokovna izobrazba do dve leti    |
|razred        |                                                              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VI/1. tarifni |zelo zahtevna dela – zahtevana višješolska izobrazba –        |
|razred        |diploma prve stopnje v univerzitetnem programu                |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VII/0. tarifni|visoko zahtevna dela – končana visoka strokovna šola          |
|razred        |                                                              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VII/1. tarifni|visoko zahtevna dela – končana univerzitetna izobrazba ali    |
|razred        |specializacija po visoki strokovni izobrazbi                  |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|VIII. tarifni |najbolj zahtevna dela – magisterij ali specializacija po      |
|razred        |univerzitetni izobrazbi, zahtevna vodstvena dela              |
+--------------+--------------------------------------------------------------+
|IX. tarifni   |izredno pomembna najbolj zahtevna dela – doktorat znanosti,   |
|razred        |zahtevna vodilna dela                                         |
+--------------+--------------------------------------------------------------+

(2) Razvrstitev delovnih mest v tarifne razrede opravi delodajalec ali poslovodni organ v skladu z aktom o sistemizaciji delovnih mest. V primeru dvoma pri razvrščanju delovnih mest v tarifne razrede se uporabljajo veljavni šifranti poklicev.
(3) Delodajalec je dolžan pred sprejemom akta o sistemizaciji delovnih mest oziroma njegovih sprememb in dopolnitev pridobiti mnenje sindikata.

8. člen se spremeni, tako da se glasi:

Tipična delovna mesta po tarifnih razredih so:

Delovna mesta, sestavljena iz različnih in kratkotrajnih operacij, ki jih je mogoče zaradi njihove tehnološke značilnosti opravljati po enostavnem postopku in z enostavnimi delovnimi sredstvi.
Za opravljanje teh del je potrebno minimalno znanje. Težišče je v pridobivanju delovnih spretnosti in navad za praktično delo po posebnih vrstah del in delovnih nalog.

Delovna mesta, ki vključujejo manj zahtevna dela v proizvodnji, opravljanje delovnih operacij, ki se ponavljajo in izvajajo z enostavnimi ali mehaniziranimi sredstvi, opravljanje manj zahtevnih del pri strojih in napravah ipd.
Za to raven zahtevnosti je praviloma potrebna osnovnošolska izobrazba z dodatnim programom specifičnega izobraževanja ali usposabljanja (krajši eno- ali večmesečni tečaji).

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo srednje zahtevna, raznovrstna dela na splošnem in tehničnem področju – delo z različnimi stroji, z orodjem in napravami. Za opravljanje teh del se zahteva višja stopnja razumevanja temeljev delovnega procesa, ker so pri opravljanju dela možne nepredvidljive delovne situacije, v katerih delavec sam rešuje nastale probleme.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva dvoletni verificirani program poklicnega ali strokovnega izobraževanja.
Kemijski, farmacevtski in gumarski poklici za III. zahtevnostno stopnjo se ne pridobijo v rednem izobraževanju.

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevna in raznovrstna dela v pripravi proizvodnje, v izvajanju tehnoloških procesov, v kontroli, vzdrževanju strojev in naprav ter administrativna dela. Na teh delovnih mestih se zahteva poklicno praktično in teoretično znanje o laboratorijskem delu, uravnavanju delovanja procesnih naprav, predelavi umetnih materialov ipd. ter v večji meri samostojno reševanje konkretnih manjših problemov.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva najmanj 2 leti in pol javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja.

Delovna mesta, ki vključujejo zahtevnejša raznovrstna dela v neposredni proizvodnji; v pripravi dela, storitvena dela, tehnično-administrativna dela, dela, vezana na poslovne funkcije, vodenje obratov, izmen itd. Za opravljanje teh del je potrebno poglobljeno strokovno znanje določene usmeritve ter znanje s področja organizacije dela in varnosti in zdravja pri delu.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva:
– 3 leta javno priznanega poklicnega ali strokovnega izobraževanja in mojstrski, delovodski ali poslovodski izpit ali
– 4 ali 5 let javno priznanega strokovnega izobraževanja.

Delovna mesta, ki vključujejo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba do dve leti.

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo zelo zahtevna dela priprave, spremljanja, kontrole, organiziranja, analiziranja delovnih procesov, dalje operativno in strokovno vodenje delovnih procesov ter vodenje na posameznih področjih poslovanja.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva višja strokovna izobrazba.

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka strokovna izobrazba.

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela načrtovanja, analiziranja, organiziranja razvoja, delovnih procesov, oblikovanja novih teoretičnih in praktičnih rešitev, vodenja poslovanja, strokovnega vodenja delovnih procesov, svetovanja ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva visoka univerzitetna strokovna izobrazba.

Delovna mesta, v okviru katerih se opravljajo visoko zahtevna dela pri pripravi, analitičnem proučevanju, raziskovanju proizvodnje, poslovnih in podobnih procesov. Visoko zahtevna dela v zvezi z znanstvenimi raziskavami, oblikovanje novih teoretičnih in praktičnih rešitev, spremljanje, oblikovanje in prenos sistema kompleksnih informacij ipd.
Za to raven zahtevnosti se praviloma zahteva magisterij, specializacija ali državni izpit po končanem visokem univerzitetnem izobraževanju.

Delovna mesta, ki vključujejo visoko zahtevna, samostojna svetovalna znanstveno-raziskovalna dela.
Teoretično in praktično znanje in sposobnosti, ki omogočajo nova dognanja na posebno zahtevnih strokovnih področjih, načrtovanje in koordiniranje znanstvenih raziskovanj velikih gospodarskih in drugih delovnih sistemov, reševanje najzapletenejših problemov in oblikovanje modelov za prenos teh rešitev v prakso.

10. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:
– Podatke o pogodbenih strankah z navedbo njunega prebivališča oziroma sedeža,
– Datum nastopa dela; če datum nastopa dela ni določen, se kot datum nastopa dela šteje datum sklenitve pogodbe o zaposlitvi,
– Naziv delovnega mesta oziroma podatke o vrsti dela, za katerega delavec sklepa pogodbo o zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora opravljati po pogodbi o zaposlitvi, tarifni razred ter podatke, ki so osnova za izračun osnovne plače delavca (kot npr.: plačilni razred, zahtevnostna skupina, …).
– Kraj opravljanja dela; če ni navedenega točnega kraja, velja, da delavec opravlja delo na sedežu delodajalca,
– Čas trajanja delovnega razmerja,
– Določilo, ali gre za delovno razmerje s polnim ali krajšim delovnim časom,
– Določilo o dnevnem ali tedenskem rednem delovnem času in razporeditvi delovnega časa,
– Znesek osnovne plače v tolarjih, ki mu pripada za opravljanje dela po pogodbi o zaposlitvi ter določila o morebitnih drugih plačilih,
– Druge sestavine plače delavca, plačilna obdobja ter način izplačevanja,
– Število dni letnega dopusta, ki pripada delavcu ob sklenitvi pogodbe, in način določanja letnega dopusta,
– Dolžino odpovednih rokov,
– Ukrepe za varnost in zdravje delavcev,
– Izobraževanje,
– Navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo delodajalca, oziroma splošnih aktov delodajalca, ki določajo pogoje dela delavca, in
– Druge pravice in obveznosti v primerih določenih z zakoni.
(2) V pogodbi o zaposlitvi se glede vprašanj, navedenih v sedmi, deveti, deseti, enajsti, dvanajsti in trinajsti alinei prvega odstavka, stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone, kolektivne pogodbe oziroma splošne akte delodajalca.
(3) Pogodba o zaposlitvi lahko za delavce, ki pri svojem delu pridobivajo tehnično-tehnološka znanja, poslovna znanja in vzpostavljajo poslovne zveze, vsebuje konkurenčno klavzulo ter medsebojne obveznosti delodajalca in delojemalca (odškodnina, odmena...).
(4) Delodajalec delavcu pred podpisom pogodbe o zaposlitvi omogoči seznanitev z vsebino kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki določajo njegove pravice in obveznosti. Delodajalec mora omogočiti delavcu, da lahko pred podpisom pogodbe preveri njeno usklajenost in jo vrne v roku 8 dni od prejema.
(5) Delodajalec mora te pogodbe in splošne akte hraniti na mestu, dostopnem vsem delavcem.
(6) Delavec lahko kadarkoli zahteva vpogled v vsebino kolektivnih pogodb, delodajalec pa mu tega ne sme odreči.

59. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Izhodiščna plača in najnižja možna osnovna plača zaposlenega v tarifnem razredu za polni delovni čas se določita v tarifni prilogi te kolektivne pogodbe dejavnosti v mesečnem ali urnem znesku. Dogovorjeni mesečni znesek velja za 174 ur. Izhodiščna plača služi le kot osnova za izračun plač pri tistih delodajalcih, ki uporabljajo ta znesek kot osnovo za izračun svojih osnovnih plač. Najnižja osnovna plača pa predstavlja dejansko najnižjo osnovno plačo zaposlenih za posamezni tarifni razred.
(2) Osnovna plača zaposlenega se določi v pogodbi o zaposlitvi. Višina osnovne plače je enaka ali višja od najnižje osnovne plače ustreznega tarifnega razreda. Določi se v mesečnem ali urnem znesku. Dogovorjeni mesečni znesek velja za 174 ur. Pri določanju zneska osnovne plače se upošteva zahtevnost dela, ugotovljena v skladu s 14. točko tega člena, razen dodatkov za posebne obremenitve iz 63. člena te kolektivne pogodbe.
(3) Dogovorjeni znesek iz 1. in 2. točke tega člena velja za poln delovni čas ob pogojih 40-urnega delovnega tedna ali krajšega delovnega časa, ki je po zakonu izenačen s polnim delovnim časom, oziroma iz tega izračunano delovno uro.
(4) Eskalacija je način usklajevanja najnižje osnovne plače in izhodiščne plače po tej kolektivni pogodbi. Izhodiščne in najnižje osnovne plače, določene v tarifni prilogi, se usklajujejo na enak način kot ga za plače v gospodarstvu za posamezno obdobje določa dogovor o politiki plač oziroma drug predpis na ravni države.
(5) Osnovne plače v gospodarskih družbah niso neposredno zavezane eskalaciji v primeru, če so po uskladitvi najnižjih osnovnih plač v tarifni prilogi osnovne plače v gospodarskih družbah enake ali višje od najnižje osnovne plače v posameznem tarifnem razredu te kolektivne pogodbe. Ne glede na prejšnje določilo so osnovne plače zavezane eskalaciji, če je tako opredeljeno v podjetniški kolektivni pogodbi ali internem aktu.
(6) Določila in zneski te kolektivne pogodbe in tarifne priloge so obvezni minimalni standardi in osnove za določanje vsebine pogodb o zaposlitvi, kolektivnih pogodb in splošnih aktov pri delodajalcih.
(7) Vsi zneski v tej kolektivni pogodbi, ki se nanašajo na plače in nadomestila, so v bruto zneskih. Osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom so v zneskih, od katerih se plača davek od osebnih prejemkov, če je predpisan.
(8) Pri uveljavljanju pravic na podlagi delovne dobe pri zadnjem delodajalcu se v omenjeno delovno dobo šteje vsa delovna doba (neprekinjena in prekinjena):
– pri zadnjem delodajalcu,
– pri delodajalcih, ki so pravni predniki zadnjega delodajalca,
– pri delodajalcih, ki so z njim kapitalsko povezani z večinskim deležem,
– za prevzete delavce pa tudi delovna doba pri delodajalcih, od katerih so bili prevzeti.
(9) V primeru, da se plače izplačujejo enkrat mesečno, se morajo izplačevati v polnem znesku najkasneje do 18. dne v mesecu za pretekli mesec. Če pa se pri delodajalcu izplačujejo plače večkrat na mesec, mora biti prva akontacija izplačana najkasneje zadnji dan v mesecu za tekoči mesec, dokončno izplačilo pa najkasneje do 18. v mesecu za pretekli mesec.
(10) V primeru zamude izplačila plač in drugih prejemkov za več kot 30 koledarskih dni od dneva izplačila, določenega po tej kolektivni pogodbi, mora delodajalec ob izplačilu izplačati plače in druge prejemke v realni vrednosti z upoštevanjem indeksa rasti življenjskih stroškov.
(11) Plače, nadomestila, drugi osebni prejemki in povračila stroškov v zvezi z delom se izplačujejo v denarju ali se nakazujejo na bančni račun, razen za prehrano, kadar je ta organizirana.
(12) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polnega, pripadajo povračila stroškov v zvezi z delom in regres za letni dopust v celoti, drugi osebni prejemki pa v sorazmerju s časom, prebitim na delu.
(13) Če delavec dela pri več delodajalcih, uveljavlja navedene pravice pri posameznem delodajalcu v skladu z dogovorom med delodajalcema.
(14) Delodajalec z metodologijo za vrednotenje delovnih mest razvrsti delovna mesta oziroma delavce znotraj tarifnih razredov v najmanj tri plačilne razrede. Pri tem mora upoštevati predvsem naslednje zahteve:
– dodatna znanja in usposobljenost, ki se lahko izražajo tudi preko zahtevanih delovnih izkušenj,
– vodenje,
– odgovornosti,
– povečan napor (dinamične in statične obremenitve in napor čutil),
– težje pogoje dela, če jih delodajalec ne izplačuje v obliki dodatkov.
Delodajalec, ki nima sprejete ustrezne metodologije, mora razvrstiti delovna mesta oziroma delavce skladno s prilogo II te kolektivne pogodbe in upoštevanjem zahtev iz zgornjega odstavka, s tem, da osnovna plača v nobenem primeru ni nižja kot je najnižja osnovna plača za posamezni tarifni razred.
(15) Delodajalec je dolžan pred sprejemom ali ob spremembi metodologije za vrednotenje delovnih mest pisno seznaniti reprezentativne sindikate pri delodajalcu.

60. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Plača delavca v skladu s to kolektivno pogodbo je sestavljena iz: osnovne plače delavca, dodatkov k osnovni plači in delovne uspešnosti (del plače iz naslova stimulacije, del plače iz naslova napredovanja). Plača, obračunana in izplačana po teh osnovah, je podlaga za izračun nadomestil delavcem, ki se izplačujejo v breme delodajalca.
V plačo delavca se vštevajo tudi izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja (božičnica, 13. plača in podobno), če jih delodajalec izplačuje, vendar se ne vštevajo v osnovo za izračun nadomestil.
(2) Najnižja osnovna plača, določila o višini dodatkov in kriteriji za izračun uspešnosti po tej kolektivni pogodbi so javni. Obračunane plače posameznega delavca v družbi so zaupne. Vsak delavec ima pravico do vpogleda v svojo obračunano plačo. Predsednik reprezentativnega sindikata pri delodajalcu oziroma od njega pooblaščeni sindikalni zaupnik ima pravico do vpogleda v podatke o masi plač ter v podatke o vseh izplačanih plačah po kolektivni pogodbi pri tem delodajalcu v skladu z zakonom in drugimi predpisi o varovanju osebnih podatkov.
(3) Osnovna plača delavcev se zaradi nedoseganja planiranih oziroma predvidenih delovnih rezultatov brez postopka za ugotavljanje znanja in zmožnosti delavca za opravljanje delovnega procesa ne sme znižati. Delodajalec ima pravico sprožiti postopek za ugotavljanje znanja in zmožnosti za opravljanje delovnega procesa.
(4) Prejemki iz dela in povračila stroškov pripadajo vsem delavcem (zaposlenim za nedoločen oziroma določen delovni čas) v skladu s to kolektivno pogodbo.
(5) Delodajalec v skladu z dogovorom z reprezentativnim sindikatom in pisnim soglasjem delavca obračunava in izplačuje premije za prostovoljno pokojninsko zavarovanje delavca.
(6) Delodajalec vse v pisni obliki odobrene ali odrejene nadure izplača v skladu z določili te kolektivne pogodbe oziroma se lahko dogovori z delavcem o koriščenju ur. V tem primeru se delavcu izplačajo samo pripadajoči dodatki.

61. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Tarifna priloga po tej kolektivni pogodbi se sprejme v skladu s Standardno klasifikacijo dejavnosti.
(2) Tarifna priloga določa:
– izhodiščno in najnižjo osnovno plačo po tarifnih razredih,
– zneske povračil stroškov v zvezi z delom,
– znesek regresa za letni dopust,
– in druga določila, za katera se dogovorijo podpisniki pogodbe.
(3) Tarifna priloga se sklepa za eno leto vnaprej. Kolikor se ne sklene tarifna priloga do konca tekočega leta za naslednje poslovno leto se njena veljavnost podaljša še za eno leto. Pogodbene stranke se zavezujejo, da se bodo za tarifno prilogo začele pogajati vsako leto najkasneje do 30. septembra za naslednje leto.

62. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Delovna uspešnost delavca se ugotavlja po vnaprej znanih in določenih merilih. Normativi delovne uspešnosti za količino, kvaliteto in inventivnost pri delu morajo temeljiti na objektivnih, primerljivih in ugotovljivih merilih. Pogoj za uveljavljanje meril je, da so na podlagi izkušenj ali strokovnih kriterijev dosegljivi delavcem v predvidenem delovnem času. Šteje se, da so normativi ustrezni, če jih dosega vsaj 90% delavcev, za katere se ti normativi uporabljajo. Dokazni postopek o ustreznosti oziroma neustreznosti normativov je na strani delodajalca. Če delavec ne doseže vnaprej določenih delovnih rezultatov iz razlogov, ki niso na strani delavca, je upravičen do 100% osnovne plače.
(2) Zaposlenim pripada plača za delovno uspešnost iz dveh naslovov.
(2.1) Plača iz naslova stimulacije:
(a) Osnove za določanje stimulacije so količina, kvaliteta, gospodarnost dela, inventivnost in inovativnost. Stimulacija delovnega prispevka delavca se ugotavlja z metodami merjenja ali ocenjevanja, primerjave kazalcev ter na osnovi doseganja dogovorjenih ciljev.
(b) Stimulacija se lahko določa za posameznika ali skupino delavcev, in sicer po vnaprej določenih merilih, ki morajo biti delavcem znana pred začetkom opravljanja dela.
(c) Oblike stimulacije so lahko na primer:
– provizije,
– količinski normativi,
– premijske nagrade,
– prihranki na stroških,
– delo v projektih.
(d) Natančnejša merila za določanje stimulacije zaposlenih se obvezno opredelijo v podjetniški kolektivni pogodbi ali aktih družbe.
(e) Stimulacija se prišteva ali odšteva k delavčevi mesečni izračunani plači.
(f) Kadar se uporabijo skupinski normativi za ugotavljanje delovne uspešnosti, se njihovi učinki delijo na delavce v skladu z osnovno plačo delavca in opravljenim delovnim časom.
(2.2) Plača iz naslova napredovanja
(a) Zaposleni v času opravljanja dela pridobivajo dodatna znanja in izkušnje, zato so pri delu lahko različno učinkoviti. Za spodbujanje pridobivanja dodatnih znanj in izkušenj in za učinkovitejše opravljanje nalog gospodarske družbe oblikujejo sistem napredovanja zaposlenih v okviru istega delovnega mesta.
(b) Plača iz naslova napredovanja se prišteva k mesečni izračunani osnovni plači.

Za 62. členom se doda nov 62.a člen, ki se glasi:

Izplačilo iz naslova uspešnosti poslovanja
(1) Izplačilo iz naslova uspešnosti poslovanja pripada delavcem, zaposlenim pri delodajalcu, ki presega vnaprej dogovorjene rezultate poslovanja.
(2) Ob pripravi gospodarskega načrta družbe ali v podjetniški kolektivni pogodbi se delodajalec in reprezentativni sindikat v družbi dogovorita o konkretnih merilih, roku in načinu izplačila iz naslova uspešnosti poslovanja.
(3) Do tega izplačila so upravičeni vsi delavci, ki so bili zaposleni pri delodajalcu v letu, na katerega se to izplačilo nanaša, razen delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje po njihovi krivdi ali volji.
(4) Delavcu, ki ni delal vse obdobje, pripada del plače, sorazmeren obračunanim plačam za efektivni delovni čas.

63. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Delavcem pripadajo dodatki za posebne obremenitve pri delu, neugodne vplive okolja, nevarnost pri delu in delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden.
(2) Dodatki se obračunavajo le za čas, ko je delavec delal v pogojih, zaradi katerih mu dodatek pripada.
(3) Osnova za izračun dodatkov je osnovna plača delavca za polni delovni čas, oziroma ustrezna urna postavka.
(4) Dodatki iz prvega odstavka tega člena se ne izkazujejo kot poseben dodatek v primerih, ko so pogoji dela, v katerih se delo opravlja, že upoštevani pri osnovni plači delavca.
(5) Za delo v delovnem času, ki je za delavce manj ugoden, pripadajo delavcem dodatki najmanj v naslednjem odstotku od osnove:

+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|5.1|za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces   |10%|
|   |izvaja v dveh ali treh izmenah, vikendi so prosti:                   |   |
+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|5.2|za čas dela v popoldanski in nočni izmeni, kadar se delovni proces   |14%|
|   |izvaja kontinuirano (menjajoči ritem delovnih dni – delo tudi ob     |   |
|   |vikendih):                                                           |   |
+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|5.3|za delo v deljenem delovnem času:                                    |   |
+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|   |- za prekinitev dela več kot 1 uro                                   |15%|
+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|   |- za prekinitev dela več kot 2 uri                                   |20%|
+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|5.4|za dežurstvo                                                         |20%|
+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|5.5|za nočno delo                                                        |50%|
+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|5.6|za delo prek polnega delovnega časa                                  |30%|
+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|5.7|za delo v nedeljo                                                    |50%|
+---+---------------------------------------------------------------------+---+
|5.8|za delo na državne praznike in dela proste dneve po zakonu           |50%|
+---+---------------------------------------------------------------------+---+

(6) Dodatka pod točkama 5.1 in 5.2 se med seboj izključujeta. Dodatka pod točkama 5.7 in 5.8 se med seboj izključujeta. Dodatka pod točkama 5.1 in 5.6 se med seboj izključujeta. Dodatka pod točkama 5.2 in 5.6 se med seboj izključujeta. Dodatek pod točko 5.4 se izključuje z dodatki pod vsemi točkami.
(7) Za čas pripravljenosti na domu pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 10% od osnovne plače.
(8) Če težji pogoji dela oziroma vplivi okolja niso upoštevani v osnovni plači delavca, se dodatki opredelijo v kolektivni pogodbi oziroma splošnih aktih pri delodajalcu v naslednjih primerih:
a) pri umazanih delih in drugih težkih delih, kjer je delavec stalno izpostavljen negativnim vplivom okolja, kot so: dim, saje, vroč pepel, prah, vlaga, visoke temperature, posebno močan ropot ali posebno bleščeča umetna svetloba, slabo osvetljen prostor ali obremenjujoča barvna svetloba, pri delu s topili in jedkimi snovmi, pri delih, kjer delavec v skladu s predpisi stalno uporablja zaščitna sredstva, kot so: zaščitna čelada, plinska maska, maska proti prahu, naprava za dovajanje svežega zraka, ali druga zaščitna sredstva, skupno najmanj 3%;
b) pri delih, kjer je delavec izpostavljen posebnim nevarnostim, kot so: požar, voda, eksplozija, skupno najmanj 3%;
c) pri delih, kjer delavec stalno dela v neposredni bližini izvorov ionizirajočih in neionizirajočih sevanj, ki spadajo pod strokovni nadzor pooblaščenih institucij in jih je treba sistematično in periodično nadzirati, skupno najmanj 3%.
(9) Delavcu pripadajo dodatki za težje pogoje dela oziroma vplive okolja za čas trajanja takega dela, če je bil k takemu delu razporejen in ga je dejansko opravil.

64. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Delavcu pripada dodatek za delovno dobo najmanj v višini 0,5% od osnovne plače za vsako izpolnjeno leto delovne dobe. Če delavec v posameznem mesecu ne dela poln delovni čas, se mu obračuna dodatek za delovno dobo za ure dela.
(2) Pri uveljavljanju pravic iz prejšnjega odstavka se v delovno dobo vštevajo izpolnjena leta delovne dobe, ki jih je delavec prebil na delu, ali v delovnem razmerju doma oziroma v tujini, ali pri opravljanju samostojne dejavnosti, ki je dokazana z drugimi listinami, ki so ustrezno potrjena z vpisom v delovno knjižico. Dokupljena, beneficirana in posebne zavarovalne dobe ne štejejo kot dobe pri uveljavljanju dodatka za delovno dobo.
(3) V kolektivni pogodbi ali splošnih aktih delodajalca se lahko opredeli tudi dodatek za delovno dobo pri delodajalcu.
(4) Osnova za izračun dodatka je delavčeva osnovna plača.

65. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Delavcu pripada nadomestilo plače za čas odsotnosti z dela v naslednjih primerih
– bolezni,
– poklicne bolezni in nesreče pri delu,
– letnega dopusta in odsotnosti iz prvega odstavka 38. člena te pogodbe,
– na državne praznike in dela proste dneve po zakonu,
– odsotnosti z dela, če je delavec napoten na izobraževanje oziroma če se izobražuje v interesu delodajalca,
– v drugih primerih, določenih z zakonom, kolektivno pogodbo ali aktom delodajalca.
(2) V vseh navedenih primerih, razen v primeru 1. alinee, pripada delavcu nadomestilo v višini 100% osnove. V primeru iz 1. alinee pripada delavcu nadomestilo v višini najmanj 80% osnove za dneve odsotnosti z dela.
(3) Osnova za izračun nadomestila iz prve alinee 1. točke tega člena je plača delavca v preteklem mesecu za polni delovni čas, za druga nadomestila pa povprečna mesečna plača delavca iz zadnjih treh mesecev oziroma iz obdobja dela v zadnjih treh mesecih. Kadar ni mogoče določiti osnove za izračun nadomestila na osnovi plače delavca v tekočem oziroma v preteklem mesecu (npr. delavec zboli takoj po pričetku dela in podobno), se nadomestilo obračuna na osnovi osnovne plače delavca po pogodbi o zaposlitvi, povečane za dodatek za delovno dobo.
Nadomestilo ne more presegati višine plače, ki bi jo delavec prejel, če bi delal.
(4) Za čas stavke so delavci upravičeni do nadomestila v višini 70% osnovne plače, povečane za dodatek za delovno dobo, za največ 4 delovne dneve, v primeru kršenja imunitete sindikalnih zaupnikov pa 2 delovna dneva, pod naslednjimi pogoji, ki se upoštevajo skupaj:
– da stavkajo zaradi kršitev kolektivne pogodbe glede plač, regresa ali imunitete sindikalnih zaupnikov, in
– je stavka organizirana v skladu z zakonom in po stavkovnih pravilih.
Nadomestilo plače se izplača v breme delodajalca.

66. člen se spremeni, tako da se glasi:

Pred potrditvijo poslovnih rezultatov na organih družbe se delodajalec in reprezentativni sindikat lahko dogovorita o izplačilu udeležbe delavcev na dobičku in skupni predlog posredujeta pristojnim organom družbe v sprejem.

67. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Vsakemu delavcu mora biti pri izplačilu plače vročen pisni obračun, ki vsebuje zlasti naslednje podatke:
– tarifni razred,
– osnovno plačo delavca ali urno postavko,
– znesek osnovne plače za redno delo,
– dodatke po posameznih vrstah, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe oziroma pogodbe o zaposlitvi,
– plačo iz naslova uspešnosti (stimulativni del),
– nadomestila plače po posameznih vrstah,
– druga izplačila v skladu z akti družbe ali podjetniško kolektivno pogodbo,
– bruto plačo,
– zneske prispevkov za socialno varnost,
– neto plačo,
– davek od osebnih prejemkov in odstotek obračunanih olajšav,
– neto izplačilo.
(2) Ob obračunu plače delodajalec lahko na istem obračunskem listu obračuna tudi druge osebne prejemke, povračila stroškov v zvezi z delom in odtegljaje od plače (neto izplačilo).
(3) Delodajalec v navzočnosti delavca opravi pregled pisnega obračuna plač in nadomestil ter obrazloži vse okoliščine v zvezi z izračunom, če to zahteva delavec ali sindikalni zaupnik na njegov predlog.

68. člen se spremeni, tako da se glasi:

1. Regres za letni dopust
(1) Do regresa za letni dopust so upravičeni tudi:
– delavci, ki na dan izplačila regresa za letni dopust niso več v delovnem razmerju pri delodajalcu; pripada jim sorazmerni del regresa, glede na čas zaposlitve pri posameznem delodajalcu v tekočem letu,
– delavci, ki so sklenili delovno razmerje v tekočem letu; delodajalec izplača sorazmerni del regresa za letni dopust v odvisnosti od pripadajočega letnega dopusta.
(2) Delavcem, ki delajo z delovnim časom, krajšim od polovice polnega delovnega časa, pripada regres za letni dopust sorazmerno času, prebitem na delu.
2. Jubilejne nagrade
(1) Delavcu pripada jubilejna nagrada v višini:
– za 10 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini najnižje osnovne plače za I. tarifni razred te kolektivne pogodbe;
– za 20 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini ene in pol-kratne najnižje osnovne plače za I. tarifni razred te kolektivne pogodbe;
– za 30 let delovne dobe pri zadnjem delodajalcu v višini dvakratne najnižje osnovne plače za I. tarifni razred te kolektivne pogodbe.
(2) Zadnji delodajalec je tisti, ki je izplačevalec jubilejne nagrade.
(3) Jubilejne nagrade se izplačujejo najkasneje v roku enega meseca po dopolnitvi pogojev iz prve točke.
(4) Delodajalec lahko v kolektivni pogodbi ali splošnem aktu pri delodajalcu opredeli nagrado za skupno delovno dobo, jubilej družbe ipd.
3. Odpravnina ob upokojitvi
(1) Delavcu pripada ob upokojitvi odpravnina v višini treh povprečnih plač v Republiki Sloveniji za pretekle tri mesece oziroma v višini treh povprečnih mesečnih plač delavca za pretekle tri mesece, če je to za delavca ugodneje.
(2) Odpravnina ob upokojitvi se mora izplačati najkasneje ob izplačilu zadnje plače.
(3) V primeru smrti delavca se odpravnina, ki bi v skladu z določilom prvega odstavka 3. točke tega člena pripadala delavcu, če bi se tedaj upokojil, izplača najožjemu družinskemu članu. Ta odpravnina se mora izplačati najkasneje v roku treh dni po pridobitvi uradnega dokumenta o smrti delavca.
4. Solidarnostne pomoči
(1) V primeru smrti delavca pripada ožjemu svojcu solidarnostna pomoč v višini ene povprečne plače v Sloveniji za pretekle tri mesece.
(2) Delavcu se ob upoštevanju ekonomsko-socialnih kriterijev dodeli solidarnostna pomoč na predlog socialne službe ali delavca, ki je odgovoren za socialna vprašanja v družbi, v višini od 30% do 60% povprečne plače v Sloveniji za pretekle tri mesece v naslednjih primerih:
– ob smrti ožjega družinskega člana,
– ob nastanku težje invalidnosti (II. kategorija invalidnosti, 70% telesna okvara delavca) zaradi nezgode pri delu,
– več kot tri mesece neprekinjene odsotnosti delavca zaradi bolezni ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer,
– elementarne nesreče ali požara ob upoštevanju stvarnih socialnih razmer.
Za ugotavljanje stvarnih socialnih razmer se upoštevajo:
– materialne razmere družine,
– zdravstveno stanje družinskih članov,
– stanovanjske razmere.
Pobudo za dodelitev socialne pomoči lahko poda tudi sindikat ali posamezni delavec.
(3) Ožji družinski člani so zakonec, izvenzakonski partner, otroci (zakonski in izvenzakonski) ter posvojenci, ki jih je po zakonu dolžan preživljati in živijo v skupnem gospodinjstvu.
5. Zavarovanja
Kolikor se delodajalec in reprezentativni sindikat dogovorita o kolektivnem prostovoljnem dodatnem pokojninskem zavarovanju (II. steber), je delodajalec dolžan prispevati dogovorjeni znesek, določen s pogodbo o pokojninskem načrtu. Delodajalec in izvajalec pokojninskega načrta sta dolžna redno obveščati o plačanih premijah in o stanju na osebnem pokojninskem računu.

69. člen se spremeni, tako da se glasi:

1. Prehrana med delom
(1) Delavcem se zagotovi topli obrok (v skladu s standardi), če pa ta ni zagotovljen, povračilo stroškov za prehrano med delom za dneve prisotnosti na delu. Do tega so upravičeni tudi delavci, ki delajo najmanj s polovičnim delovnim časom, učenci, vajenci in študentje na praksi.
(2) Znesek povračila stroškov prehrane med delom se določi na dan in se usklajuje skladno z določili tarifne priloge k tej pogodbi.
(3) Delavcu pripada dodatni topli obrok oziroma nadomestilo stroškov za prehrano po opravljenih 11 urah dela brez prekinitve, ko gre za sezonska dela, za neenakomerno prerazporeditev delovnega časa oziroma vnaprej odrejene nadure.
2. Prevoz na delo in z dela
Delavcu pripada povračilo stroškov za prevoz na delo in z dela. Višina se določi s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom pri delodajalcu, vendar ne more biti manjša od 60% stroškov javnega prevoza.
3. Službena potovanja
(1) Za povračilo stroškov, ki so jih imeli delavci pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju, se šteje dnevnica (povračilo stroškov za prehrano), povračilo stroškov za prenočišče in povračilo stroškov za prevoz.
(2) Do povračila stroškov na službenem potovanju so upravičeni delavci, ki so napoteni na službeno potovanje, in sicer pod enakimi pogoji in v višini, ki je določena v tarifni prilogi.
(3) Delavcu se na službenem potovanju v tujino povrnejo dejanski stroški v skladu s predpisi, ki veljajo za državne organe.
(4) Povračilo stroškov na službenem potovanju je opredeljeno v tarifni prilogi k tej pogodbi.
4. Terenski dodatek
(1) Terenski dodatek je povračilo za povečane materialne stroške, ki jih ima delavec zaradi dela na terenu.
(2) Delavci so upravičeni do terenskega dodatka, če delajo izven kraja, kjer je sedež delodajalca, in izven kraja, kjer je stalno ali začasno prebivališče delavca, ter če sta na terenu organizirana prehrana in prenočišče v breme delodajalca. Če prehrana in prenočišče nista organizirana, delavcu pripada povračilo stroškov v enaki višini kot za službeno potovanje.
(3) Delavec, ki dela na terenu in se dnevno vrača domov in ni prejel dnevnice, je upravičen do prehrane med delom po določbi prve točke 69. člena te pogodbe.
(4) Terenski dodatek in povračilo stroškov na službeni poti se med sabo izključujeta.
(5) Terenski dodatek je opredeljen v tarifni prilogi k tej kolektivni pogodbi.

70. člen se spremeni, tako da se glasi:

Delavcem pripada za inovacijo nagrada najmanj v višini, ki je določena s Pravilnikom o nagradah za inovacije, ustvarjene v delovnem razmerju (Uradni list RS, št. 31/98 in 14/99).
Konkretna merila in višine nagrad se določijo v kolektivni pogodbi ali drugem aktu pri delodajalcu, kjer se določijo tudi druge oblike spodbujanja inovacij.

72. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Učencem, vajencem in študentom na praksi se za polni delovni čas obvezne prakse izplača plačilo najmanj v višini 15% povprečne plače v Republiki Sloveniji za predpretekli mesec.
(2) Učenci, vajenci in študenti na praksi imajo pravico do vseh dodatkov za opravljeno delo.
(3) Učenci, vajenci in študentje imajo pravico do plačila tudi, če prejemajo štipendijo.
(4) Vajencem pripadajo izplačila skladno z zakonom in učno pogodbo.

73. člen se spremeni, tako da se glasi:

Delavcem-mentorjem, ki poleg svojega dela na osnovi pisnega programa uvajajo in usposabljajo pripravnike, vajence oziroma novozaposlene delavce in mentorstva nimajo vključenega že v osnovni plači, pripada dodatek v višini 10% urne postavke delavca, ki ga uvajajo. Do plačila so upravičeni samo za dejanski čas uvajanja, ki ga določi delodajalec s programom uvajanja.

74. člen se spremeni, tako da se glasi:

(1) Za čas opravljanja profesionalne funkcije pripada sindikalnemu zaupniku plača v isti višini, kot jo je prejemal pred začetkom opravljanja te funkcije. Plača sindikalnega zaupnika je lahko tudi večja po dogovoru z delodajalcem.
(2) Plača sindikalnega zaupnika se valorizira z rastjo plač pri delodajalcu.
(3) Sindikalni zaupnik ima pravico do udeležbe na dobičku v skladu s to pogodbo.

Za 89. členom se dodajo novi 90., 91. in 92. člen, ki se glasijo:

Z uveljavitvijo sprememb in dopolnitev te kolektivne pogodbe se osnovna plača delavcev za polni delovni čas ob enakih pogojih dela ne sme znižati.

(1) Delodajalci, pri katerih so ob uveljavitvi tarifne priloge k tej kolektivni pogodbi osnovne plače zaposlenih po tarifnih razredih nižje od najnižje osnovne plače po tarifnih razredih te pogodbe, so dolžni na ustrezen način povečati osnovne plače tako, da te dosegajo nivo najnižje osnovne plače po tej kolektivni pogodbi.
(2) Delodajalci, pri katerih so ob uveljavitvi tarifne priloge k tej kolektivni pogodbi osnovne plače enake ali višje od najnižje osnovne plače (po tarifnih razredih te pogodbe), niso dolžni uskladiti osnovnih plač.

(1) Za uveljavitev določb 10. člena te pogodbe se smiselno uporabljajo določila Zakona o delovnih razmerjih.
(2) Podjetniške kolektivne pogodbe oziroma splošni akti družb se uskladijo z določbo 1. in 2. člena teh sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe v roku 3 mesecev od dneva podpisa teh sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe.
(3) Te spremembe in dopolnitve Kolektivne pogodbe za kemično in gumarsko industrijo Slovenije začnejo veljati z dnem njihovega podpisa, uporabljajo pa se od 1. 5. 2004 dalje."

Te spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe so bile s sklepom o registraciji sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe, ki ga je izdalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, vpisane v register kolektivnih pogodb z datumom 27. 5. 2004, pod zap. št. 41/4 in št. spisa 121-03-025/94-12.