Na podlagi 218.–218.d člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02, 97/03 – odl. US št. U-I-152/00-23, 47/04), prve alinee 56. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list RS, št. 44/97) v povezavi 58.–63. člena Zakona o stavbnih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 18/84, 33/89 ter Uradni list RS, št. 24/92), prvega in drugega odstavka 223. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 7/03) ter na podlagi 17. in 76. člena statuta Mestne občine Celje (Uradni list RS, št. 41/95, 77/96, 37/97, 50/98, 28/99, 117/00 in 108/01) je Mestni svet mestne občine Celje na 15. seji dne 8. 6. 2004 sprejel

V Odloku o spremembah in dopolnitvah Odloka o nadomestilu za uporabo stavbnih zemljišč (Uradni list SRS, št. 2/85), se besedilo 1. člena v celoti črta in nadomesti z novim besedilom:
»Na celotnem območju Mestne občine Celje se za uporabo stavbnih zemljišč plačuje nadomestilo za zazidana in nezazidana stavbna zemljišča, ki so določena v drugem in tretjem odstavku 218. člena Zakona o graditvi objektov (Uradni list RS, št. 110/02).«

V 2.a členu se zadnji odstavek v celoti črta in nadomesti z novim besedilom:
»Vlogo za zmanjšanje nadomestila z dokazili o novih zaposlitvah je zavezanec dolžan vložiti na Davčni urad Celje – izpostava Celje najkasneje do 31. 12. v letu v katerem so nastali pogoji za zmanjšanje nadomestila. Zmanjšanje nadomestila se upošteva za vsako naslednjo odmerno leto, kolikor so bili ugotovljeni pogoji za zmanjšanje nadomestila v predhodnem letu.«

4. člen se v celoti črta in se nadomesti z novimi členi:

Nadomestilo se plačuje od zazidanega in nezazidanega stavbnega zemljišča.

I. Zazidano stavbno zemljišče
Za zazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, na katerih je zgrajena oziroma se na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja gradi katera koli vrsta stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami Zakona o graditvi objektov določene kot gradbene parcele.

Za določitev površine za odmero nadomestila za zazidano stavbno zemljišče se upošteva:
1. pri stanovanjskih prostorih površina stanovanjskih prostorov (vključujoč vse pomožne in tehnične prostore) ugotovljena po določilih stanovanjskega zakona ter tlorisna površina prostostoječih garaž,
2. pri poslovnih prostorih etažna površina poslovnega prostora in vseh prostorov, ki so funkcionalno povezani s poslovnim prostorom,
3. pri ostalih poslovnih površinah se upoštevajo:
– površine nepokritih skladišč, internih parkirišč ipd.,
– površine namenjene delavnicam na prostem,
– deli pridobivalnih površin peskokopov, glinokopov in kamnolomov, ki se nanašajo na poslovne površine,
– površine namenjene začasnim in trajnim odlagališčem odpadkov, trdih odpadkov in nasipov zemlje,
– odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti,
– javne površine namenjene trajni ali začasni pridobitni dejavnosti: gostinski vrtovi, kioski in samostojne stojnice, zabavne prireditve, razstave in sejmi za gospodarske namene, vodne in obvodne površine, ki niso vodna zemljišča po zakonu o vodah (Uradni list RS, št. 67/02, 110/02),
– ter druge površine, ki so namenjene za opravljanje poslovne dejavnosti.
Za določitev nadomestila za uporabo javnih površin se upošteva velikost površin po določilih odloka o komunalnih taksah v Mestni občini Celje oziroma po določilih ustrezne odločbe oziroma pogodbe za uporabo javnih površin.
Za določitev površin za ostala zazidana stavbna zemljišča iz tega člena se uporabijo naslednji kriteriji:
a) Površine nepokritih skladišč, internih parkirišč, delavnic na prostem ipd. se določijo iz podatkov o vrsti rabe in površin zemljiška katastra, pri čemer šteje za zazidano stavbno zemljišče vsako zemljišče, ki je opredeljeno po pravilniku o vodenju vrste rabe zemljišč v zemljiškem katastru (Uradni list SRS, št. 41/82 in Uradni list RS, št. 52/00 – ZENDMPE) z vrsto rabe 210 do vključno 215 ali pa je bilo za takšno zemljišče izdano dokončno gradbeno dovoljenje. V primeru, ko je dejanska raba drugačna od vrste rabe iz zemljiškega katastra oziroma obstaja dvom, se določi površina bodisi iz drugih uradnih evidenc ali pa se površino določi v posebnem ugotovitvenem postopku.
b) Površine peskokopov, glinokopov in kamnolomov se določijo od dela pridobivalnega prostora po zakonu o rudarstvu (Uradni list RS, št. 56/99), in sicer od površin za pisarne, skladiščenje in drugo opravljanje poslovne dejavnosti ter od drugih urejenih površin, kot so interne ceste, odprta skladišča in podobno.
c) Odprte športno-rekreativne površine namenjene pridobitni dejavnosti so vse površine namenjene tej dejavnosti, kot so npr. igralne površine (površine igrišč) s površinami spremljajočih objektov.
Zazidano stavbno zemljišče postane tudi tisto zemljišče, za katerega je bila izdana pravnomočna odločba o parcelaciji, izdana v skladu z določbami 215., 216. oziroma 217. člena Zakona o graditvi objektov ali pa, ko postane gradbeno dovoljenje, izdano za objekt, ki naj bi se gradil na njem, dokončno.

II. Nezazidano stavbno zemljišče
Za nezazidana stavbna zemljišča se po tem odloku štejejo tista zemljišča, za katera je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da je na njih dopustna gradnja stanovanjskih in poslovnih stavb, ki niso namenjene za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave in da je na njih dopustna gradnja gradbenih inženirskih objektov, ki niso objekti gospodarske javne infrastrukture in tudi niso namenjeni za potrebe zdravstva, socialnega in otroškega varstva, šolstva, kulture, znanosti, športa in javne uprave.
Ne glede na gornje določbe se štejejo za nezazidana stavbna zemljišča samo tiste zemljiške parcele ali njihovi deli, če je:
a) za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto na območjih kjer je sprejet državni ali lokacijski načrt,
b) za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cestno omrežje ter da je za njih tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav na območjih, kjer je sprejet občinski prostorski red.
Ne glede na gornje določbe, se za nezazidana stavbna zemljišč štejejo tudi tista zemljišča, ki jih določa peti odstavek 218.b člena Zakona o graditvi objektov (zemljiške parcele namenjene za površinsko izkoriščanje mineralnih surovin).

Za določitev površine za odmero nadomestila za nezazidana stavbna zemljišča iz prejšnjega člena se upošteva:
1. v primerih, ko je gradbena parcela določena:
– se upošteva površina tistih zemljiških parcel ali njihovih delov, na katerih še ni zgrajena nobena stavba in za katere je z izvedbenim prostorskim aktom določeno, da so zazidljive za stanovanjske ali poslovne stavbe,
2. v primerih, ko k obstoječemu objektu še ni določena gradbena parcela:
– se upošteva tista površina, ki tvori površine zemljiških parcel ali njihovih delov, če so takšne parcele oziroma njihovi deli v skladu z določbami tega Odloka in Zakona o graditvi objektov določene kot gradbene parcele, od katerih se odšteje tisti del površine, na kateri stoji ali se gradi katera koli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja, pomnožena s faktorjem 1,5.
3. v primerih, ko zazidljiva gradbena parcela še ni določena:
– se določi površina iz uradnih podatkov zemljiškega katastra za vse zemljiške parcele ali njihove dele, ki so določene z veljavnimi prostorskimi sestavinami občinskega dolgoročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 2000 in občinskega srednjeročnega družbenega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 oziroma občinskim prostorskim planom in veljavnimi izvedbenimi prostorskimi akti, kot stavbna zemljišča na katerih še ni zgrajen ali na katerih se še ne gradi katera koli vrste stavbe ali gradbeni inženirski objekt, ki ni objekt gospodarske javne infrastrukture, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.
Ne glede na gornje določbe tega člena se določi površina za odmero nezazidanega stavbnega zemljišča samo za tista nezazidana stavbna zemljišč, ki izpolnjujejo pogoje iz 4.c člena tega Odloka glede komunalne opremljenosti.«

V 6. členu se za besedilom »Območja na katerih se plačuje nadomestilo« doda naslednje besedilo: »od zazidanih in nezazidanih stavbnih zemljišč«.
V 6. členu se za besedilom »IV. območje« črta besedilo », ki so opremljena z vodovodnim, električnim omrežjem in cesto«.
Na koncu besedila člena se doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Za plačevanje nadomestila za uporabo zazidanega stavbnega zemljišča v primerih nelegalne gradnje se uporabljajo določila 218.a člena Zakona o graditvi objektov.«

V 9. členu se besedilo »Točkovanje komunalne opremljenosti« spremeni v »Točkovanje individualne komunalne opremljenosti«.

V 10. členu se črta zadnji stavek prvega odstavka ter besedilo celotne skupine F v drugem odstavku istega člena, ki se nadomesti z naslednje besedilom:
»Stavbna zemljišča za lokalno samoupravo, na katerih se odvija dejavnost, ki jo financira v celoti Mestna občina Celje.«
V tabeli se pri dejavnosti F črtajo dosedanje točke in nadomestijo z naslednjimi točkami:

DEJ/OBMOČJE       I     II     III     IV    SMJ
F                 5      5       5      5     5«

Besedilo 11. člena se črta v celoti in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Točkovanje nezazidanega stavbnega zemljišča
Pri določanju točk za nezazidano stavbno zemljišče se upošteva namembnost, ki je določena po izvedbenem prostorskem aktu ter po skupinah namembnosti iz 10. člena tega odloka, razen če je namembnost nezazidanega stavbnega zemljišča znana iz pravnega posla. V tem primeru se določijo točke po tem odloku za namembnost, ki je razvidna iz pravnega posla.
Lega nezazidanega stavbnega zemljišča se opravi po območjih iz 6. člena tega odloka.
Nadomestilo za nezazidano stavbno zemljišče se po tem odloku točkuje tako, da se seštevek točk za zazidano stavbno zemljišče pomnoži z naslednjimi faktorji glede na dejavnost po 10. členu tega odloka:

----------------------------------
Dejavnost                   Faktor
----------------------------------
A                              1,0
B                              0,9
C1                             0,8
C2                             0,8
D                              0,7
G                              0,3
----------------------------------

Za zemljiške parcele, ki predstavljajo nezazidano stavbno zemljišče iz 4.c člena tega odloka, se šteje, da imajo zagotovljeno oskrbo s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov ter dostop na javno cesto, če je za območje v katerem ležijo sprejet državni ali občinski lokacijski načrt.
V primeru pa, da je za zemljišča iz prejšnjega odstavka sprejet občinski prostorski red, se šteje, da je za njih zagotovljena oskrba s pitno vodo in energijo, odvajanje odplak in odstranjevanje odpadkov, če imajo takšne parcele urejen dostop do javnega cestnega omrežja, za njih pa je tudi možno izvesti priključke na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje, kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav.
Za možnost izvedbe priključkov iz prejšnjega odstavka na javno vodovodno omrežje, javno elektroenergetsko omrežje in javno kanalizacijsko omrežje (kolikor ni dovoljena gradnja greznic oziroma malih čistilnih naprav), kakor tudi preostale priključke iz tega odloka, se uporabijo določila iz 9. člena tega odloka.«
Vsa nezazidana stavbna zemljišča za katere niso zavezanci pravne osebe ali podjetniki posamezniki se točkujejo po namembnosti G iz 10. člena tega odloka.

V 13. členu se za zadnjim odstavkom doda nov odstavek z naslednjim besedilom:
»Stavbno zemljišča za dejavnost F se po tem odloku točkuje tako, da se seštevek točk, dobljenih iz prvega odstavka tega člena, pomnoži s faktorjem 0,1.«

Besedilo 20. člena se črta v celoti in nadomesti z naslednjim besedilom:
»Z globo 200.000 SIT se kaznuje za prekršek pravna oseba, če ne vloži prijave za nadomestilo (prvi in drugi odstavek 16. člena) ali če v prijavi izkaže neresnične podatke (tretji odstavek 16. člena).
Z globo 150.000 SIT se kaznuje za prekršek posameznik, ki stori prekršek v zvezi s samostojnim opravljanjem dejavnosti iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 60.000 SIT se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.
Z globo 60.000 SIT se kaznuje fizična oseba, ki stori prekršek iz prvega odstavka tega člena.«

Te spremembe odloka se objavi v Uradnem listu Republike Slovenije in začnejo veljati petnajsti dan po objavi.