Na podlagi prvega odstavka 171. in 175. člena Zakon o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02) 29. člena zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94, 57/94, 14/95, 20/95, 9/96, 44/96, 26/97, 70/97, 10/98, 74/98) in 19. člena statuta Občine Trebnje (Uradni list RS, 50/95, 80/98) je Občinski svet občine Trebnje na 12. seji dne 7. 7. 2004 sprejel

Ta odlok ureja spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Trebnje za obdobje od leta 1986 do 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 2/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 7/02 in 59/04; v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan) in prostorskih sestavin srednjeročnega plana za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 19/86, 16/90, Uradni list RS, št. 35/93, 50/97, 61/98, 18/00, 7/02 in 59/04; v nadaljnjem besedilu: srednjeročni plan) ki se nanašajo na spremembo prostorskega plana in sicer na opredelitev stavbnih zemljišč za:
– nova kmetijska gospodarstva in njihove širitve,
– za pokritja potreb po novih stanovanjskih območjih (kompleksi in posamezne lokacije) ter funkcionalne dopolnitve zaradi širitev dejavnosti,
– za novo poslovno cono Bič,
– za nove rekreacijske površine (golf igrišče),
– za širitev kamnoloma Zabukovje,
– za sanacijo odlagališča krompirjevih odpadkov,
– za stanovanjsko in poslovno cono v Mokronogu.

V 5. poglavju – Usmeritve dolgoročnega razvoja na temeljnih področjih gospodarstva in družbenih dejavnosti se v točki 5.3. – Skladnejši razvoj občine doda odstavek, ki glasi:
Za skladnejši razvoj občine se predvidevata dve novi poslovni coni in sicer na Biču in v Mokronogu.

V poglavju 8. se doda novo podpoglavje 8.5, ki glasi:
8.5 Programska zasnova za lokacijski načrt poslovne cone Bič
8.5.1. Opredelitev območja urejanja
Območje Programske zasnove Bič obsega ravninski kmetijski prostor vzhodno od vasi Bič, v zaledju domačij in poslovno-stanovanjskih objektov vse do gozdnatega griča Reber na vzhodu ter ravninski prostor ob lokalni cesti proti Vel. Gabru z zajedo v osojni gozdni prostor griča Reber. Na severozahodu območje omejuje lokalna cesta proti Vel. Gabru, zemljišče s parc. št. 803/22, na severovzhodu poljska pot, zemljišče s parc. št. 956/2, vse k.o. Zagorica. Na jugozahodu območje omejuje obstoječe območje stavbnih zemljišč naselja Bič.
Celotno območje predvidenih posegov meri 19,63 ha. Od tega posega na območja kmetijskih površin v velikosti 17,45 ha, na gozdno območje v velikosti 2,18 ha.
Območje programske zasnove zajema zemljišča s parcelnimi številkami: 910 – del, 908/1, 908/2, 909 – del, 972 – del, 907, 906, 914/1 – del, 905, 902/3, 902/2, 903/1 – del, 902/1, 901, 900 – del, 899, 898/3 – del, 845/1, 845/2, 846, 847, 848, 849, 972, 858, 857/2, 851, 856/4, 857/1, 856/2, 850, 853, 852, 804/1, 839 – del, 833 – del, 804/6 – del, 956/3, 856/1, 854/2, 854/3, 854/1, 804/2, 804/3, 834 – del, 832 – del, 855, 856/3, 854/5, 854/6, 854/7, 854/4, 804/7, 804/4, 806/2 -del, 956/2 – del, 803/3 – del, 803/4 vse k.o. Zagorica.
8.5.2. Zasnova organizacije dejavnosti in namenske rabe površin
V okviru Programske zasnove za lokacijski načrt poslovne cone Bič se predvidijo:
– izgradnja poslovnih ali poslovno – stanovanjskih objektov v območju ob sedanji pozidavi naselja, na najbolj zahodnem delu nove pozidave ter izgradnja notranje dostopne ceste do teh objektov, ki se zaključi z obračališčem kot slepa ulica,
– izgradnja oziroma ureditev poslovnih objektov in površin v pasu vzhodno od notranje dostopne ceste, vse do griča Reber na vzhodu. Predvidene dejavnosti so: skladišča, manipulacijske površine za parkiranje tovornih in drugih vozil, druge spremljajoče poslovne dejavnosti ter bencinski servis s pripadajočimi ureditvami,
– izgradnja oziroma ureditev poslovnih objektov in površin v pasu južno od lokalne ceste proti Vel. Gabru do griča Reber na jugu. Predvidene dejavnosti so: skladišča, manipulacijske površine za parkiranje tovornih in drugih vozil oziroma druge spremljajoče poslovne dejavnosti,
– izgradnja uvozov in izvozov za vse naštete dejavnosti, ki se vežejo na obe lokalni cesti, ki potekata po zahodnem in severozahodnem robu območja,
– zagotovitev ustreznih zunanjih ureditev za preprečitev negativnih vizualnih vplivov nove pozidave na območje vasi – ureditev zelene bariere ob notranji dostopni cesti, organizacija notranjega prometa na parcelah tako, da se večina prometa vodi po vzhodnem robu območja, v največji možni oddaljenosti od obstoječega naselja,
– ureditev potrebnih priključkov na komunalno, energetsko infrastrukturo in zveze oziroma izgradnja in posodobitev infrastrukturnih objektov in naprav za potrebe poslovne cone Bič,
– ohranitev gozdnega roba griča Reber oziroma sanacija gozdnega roba na območju posegov, ki so predvideni na severno pobočje griča Reber.
8.5.3. Usmeritve za urbanistično, arhitekturno in krajinsko oblikovanje ter za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja:
Urbanistično oblikovanje:
Novo območje se koncipira kot približna ponovitev zazidalne sheme naselja, vendar v bistveno večjem obsegu, kar zahtevajo predvidene dejavnosti.
Predlaga se sistem dodajanja nizov pozidave obstoječi strukturi naselja v smer proti vzhodu, krakasto ob cestah, v V obliki.
Zazidalna shema predlaga dodajanje sklopov pozidave obstoječi strukturi:
– 1. Sklop, ki meji na zahodni rob vasi in je torej neposredno poleg obstoječih objektov, so poslovni ali poslovno stanovanjski objekti drobne strukture. Ti naj bodo po velikostih usklajeni s tipičnimi objekti v vasi. Dovolijo se mirne poslovne dejavnosti, ki ne vežejo nase večjega prometa, uslužnostne obrti in podobno.
– 2. Sklop so objekti in ureditve velike strukture, dejavnosti, ki vežejo nase veliko prometa in ureditve, ki zahtevajo obsežne manipulacijske površine. Za ta sklop je pomembno, da se interni notranji promet na posameznih parcelah vodi čimdlje od naselja, po robu predvidene ureditve, na meji z gozdnim gričem reber. V ta sklop spada tudi območje za bencinski servis ali podobno poslovno dejavnost, ki se organizira ob lokalni cesti proti Vel. gabru. Gre za območje srednje velike strukture objektov.
– 3. Sklop so objekti in ureditve zelo velike strukture, dejavnosti, ki vežejo nase veliko prometa in ureditve, ki zahtevajo obsežne manipulacijske površine. Za ta sklop je pomembno, da se interni notranji promet na posameznih parcelah vodi v pasu ob lokalni cesti, ne pa v ozdaju parcel proti gozdnemu pobočju.
Prostor se ureja kot pretežno poslovno območje, s katerim bo omogočena ureditev poslovne cone Bič, ki bo med drugim tudi prostor prometno – logističnega terminala Občine Trebnje.
Območje se oblikuje kot sodobno zasnovana pozidava, ki naj se v gabaritih in oblikovanju zgleduje po kakovostni tipologiji sorodnih objektov.
Arhitektonsko oblikovanje:
Tlorisni gabariti objektov so zelo različni:
– 1. sklop: drobna struktura naj povzema tipične gabarite kakovostnih stanovanjskih oziroma gospodarskih objektov v vasi, v višino se dovolijo pritličja z mansardo ali prvim nadstropjem. Dovolijo se dvokapne strehe, usklajeno s tipičnimi/kakovostnimi obstoječimi objekti, lahko pa delno ali v celoti tudi ravne strehe.
– 2. sklop: velika in srednja struktura so objekti srednjih do velikih dimenzij. Tlorisni gabariti naj bodo podolgovati, razmerje med širino in dolžino naj bo 1:2 oziroma vsaj 1: 1,4. Višine so lahko največ 9 m do kapi, če bo streha ravna oziroma do 12 m do slemena, če bo treha enokapna ali dvokapna. Nakloni nagnjenih (enokapnih ali dvokapnih) streh morajo biti omejeni in naj ne bodo več kot 15 stopinj. Priporočajo se ravne strehe oziroma nagnjene strehe, zakrite z vodoravnim strešnim vencem na višini kapi.
– 3. sklop: zelo velika struktura so objekti zelo velikih dimenzij. Veljajo enaki pogoji kot za sklop 2 in še pogoj: v primeru večjega vkopa v brežino (severna brežina gozdnega griča Reber) naj se objekti vkopajo v teren, lahko tudi zasujejo z zemljino. To zagotavlja, da obsežni oporni zidovi ne bodo potrebni.
Oblikovanje objektov naj bo enostavno in poenoteno, vendar lahko raznovrstno. Strehe naj bodo v nesvetlečih kritinah temnih barv (temno siva, rjava, črna). Fasade naj bodo v svetlih odtenkih zemeljskih barv (drap, svetlo rjava, topla svetla siva ipd.). V primerih, ko to zahteva izvajanje dejavnosti (silosi, dvigala ipd.) so dopustne tudi večje višine.
Na vzhodnem delu območja urejanja, kjer se zaradi razgibanega reliefa pojavljajo velike višinske razlike, je treba to dejstvo upoštevati pri načrtovanju arhitekture in predvideti rešitve, ki bodo zahtevale kar najmanj zemeljskih del na stiku z gozdnimi površinami zunaj območja urejanja.
Krajinsko oblikovanje:
Območje se ureja kot obsežna, intenzivno izrabljena površina, namenjena postavitvi poslovnih objektov različnih dimenzij – od drobne do zelo velike strukture, vključno s pripadajočimi manipulacijskimi površinami. S ciljem, da bi se nova ureditev čim manj moteče umestila v stično območje med naseljem in kakovostno kmetijsko krajino, so pri urejanju celotnega območja in postavitvi objektov v prostor upoštevane prostorske omejitve.
Na stiku z obstoječim naseljem je dovoljena le postavitev objektov drobne strukture in mirnih dejavnosti, tako da bo oblikovano vmesno območje med vasjo in objekti velike strukture z dejavnostmi, ki vežejo nase veliko prometa. Za razmejitev sklopa z drobno strukturo od sklopa z veliko in srednjo strukturo in omilitev motečih vizualnih vplivov je treba vzdolž notranje dostopne ceste zagotoviti zeleno bariero – gosto linijsko drevesno ozelenitev (avtohtoni listavci), ki naj jo dopolnjuje grmovna ozelenitev ali/in ograja. Tudi ob južnem robu ceste Bič – Veliki Gaber naj se zagotovi zelena bariera, ki bo ob vstopanju v naselje Bič z vzhodne strani delno zakrivala poglede na objekte velike strukture in obsežne manipulacijske površine in še poudarila smer doline ter vstopanja v naselje.
Ravninski prostor vzhodno od Biča je dobro dostopen; tu ni večjih omejitev, razen tega, da bo ob pripravi zemljišča treba zasuti posamezne depresije. Izrazit reliefni poudarek v prostoru je gozdnati grič Reber na vzhodu območja obravnave, ki je pomembna fizična omejitev – bariera, do katere še lahko segajo predvidene ureditve. Gozdni rob naj se ohranja z izjemo severne, osojne strani, kjer bodo potrebni večji posegi v gozdni rob. Tu bo treba v sklopu načrtovanih ureditev predvideti tudi ustrezno preoblikovanje brežin in ponovno vzpostavitev gozdnega roba.
Ob vzhodnem vhodu v naselje bo treba odstraniti obstoječe kozolce, ki jim je treba zagotoviti nove lokacije, po možnosti na širšem območju naselja Bič.
Na severovzhodnem robu novih ureditev bo potrebno obsežnejše preoblikovanje reliefa, pri čemer je treba zagotoviti, da bo oblikovan kakovosten stik z ohranjenim reliefom zunaj območja urejanja (brežine v naklonu največ 1: 1,5, zasajene z gozdno vegetacijo). Oporni zidovi se predvidijo le v višini do 2 m, premoščanje velikih višinskih razlik pa se rešuje tudi s postavitvijo in arhitekturo objektov (vkopane zadnje fasade objektov).
8.5.4. Usmeritve za varovanje in izboljšanje bivalnega in delovnega okolja:
Razporeditev in organizacija dejavnosti v obravnavanem območju ter usmeritve za urbanistično in krajinsko oblikovanje so načrtovani v smislu za zmanjšanje negativnih vplivov na okolje. Upoštevati je treba predpise s področja varovanja okolja, za objekte in pripadajoče zunanje ureditve pa načrtovati take tehnološke ukrepe in rešitve, po katerih bo obremenitev okolja v okviru dopustnih meja za bivalno-poslovno območje, na katero novo poslovna cona meji.
Realizacija poslovne cone bo možna fazno, odvisno od komunalne opremljenosti.
Med gradnjo in po izgradnji načrtovanih objektov in ureditev je treba zagotoviti ukrepe za varstvo pred onesnaženjem zraka ter tal in vode, predvsem pa rešitve za odvodnjavanje vod s cestnih in parkirnih površin, tako da bo preprečeno neposredno odtekanje onesnažene padavinske vode v tla, podtalje in površinske vode. Hrup in emisije v zrak, ki bodo povzročeni med gradnjo in med obratovanjem, morajo ostati pod normativno določenimi ravnmi.
Med izvedbo načrtovanih posegov je treba zagotoviti, da med gradnjo in po končanih ureditvah ne bo prišlo do poslabšanja razmer v obstoječem naselju zaradi zastajanja padavinske vode.
8.5.5. Zasnova izgradnje in prenove infrastrukturnih omrežij, objektov in naprav
A) Prometna infrastruktura
Območje se bo priključevalo na obstoječe cestno omrežje, na dve lokalni cesti v naselju:
– na jugozahodnem delu na krajevno cesto, ki je po izgradnji avtoceste urejena kot slepa cesta,
– na severozahodnem delu pa na lokalno cesto proti Vel. Gabru.
Za potrebe priključevanja 1. sklopa objektov se izvede interna dovozna cesta, ki se uredi kot slepa ulica z obračališčem. Na tej ceste se predvideva lokalni promet do novo predvidenih objektov.
Vsi drugi priključki v območje se dimenzionirajo v skladu s predpisi za potrebe predvidenega tovornega prometne. Priključki na lokalno cesto se predvidijo v primernih medsebojnih razdaljah, v skladu s predpisi.
Notranji interni promet na parcelah ne bo zahteval javnega cestnega omrežja, vendar pa je treba upoštevati, da se večina prometa v 2. sklopu odvija po skrajnem vzhodnem robu območja, večina prometa v 3. sklopu pa po severozahodnem delu območja.
Cesto Bič – Veliki Gaber je potrebno ustrezno rekonstruirati, dodati pločnik in javno pot za kmetijsko mehanizacijo, kolesa in podobno.
B) Komunalna infrastruktura
Elektro omrežje: Naselje je oskrbovano z električno energijo, mimo naselja poteka 20 kV daljnovod, Bič ima javno razsvetljavo, tudi v območju AC priključka.
Telekomunikacijsko omrežje: Naselje je opremljeno z javnim telefonskim omrežjem.
Vodovod: Naselje je opremljeno z javnim vodovodom, ki poteka ob lokalnih cestah.
Kanalizacija: Naselje nima javne kanalizacije za odvajanje komunalnih odpadnih in padavinskih voda.
Odpadki: Odvoz odpadkov je urejen, odpadki se redno odvažajo na občinsko deponijo Globoko.
Za funkcioniranje predvidene poslovne cone Bič je treba predvideti interno infrastrukturno omrežje, ki se bo navezovalo na obstoječa omrežja, katerih kapacitete se bodo ustrezno povečale. Glede na predvideno porabo je treba obstoječa poddimenzionirana omrežja ustrezno rekonstruirati.
Omrežja in naprave za zbiranje, odvajanje in čiščenje komunalne odpadne vode ni zgrajeno, zato ga je treba za predvidene ureditve ustrezno načrtovati. Odvajanja padavinskih voda se predvidi na posameznih parcelah.
Vsa komunalna infrastruktura, ki je predvidena v območju urejanja, se izvede podzemno in naj poteka v območju cest in poti.
Na območju urejanja se v okviru posameznih parcel uredi ločeno zbiranje odpadkov, ki se bodo redno odvažali na občinsko deponijo. Posebnih odpadkov predvidoma ne bo.
8.5.6. Usmeritve za varovanje naravnih vrednot in kulturne dediščine
Na območju predvidenih posegov je območje kulturne dediščine in sicer arheološko najdišče Zagorica – Bič (Zagorica pri Velikem Gabru, EŠD 15513). Kot strokovno podlago za lokacijski načrt je treba zagotoviti predhodne arheološke raziskave z ustreznim poročilom. Rezultati preiskav bodo opredelili potencialna najdišča, ki jih bo treba upoštevati pripravi lokacijskega načrta.
8.5.7. Usmeritve za rabo prostora za obrambo in zaščito
Na obravnavanem območju ni objektov in naprav iz IV. poglavja Navodila za določanje in prikazovanje potreb obrambe in zaščite v prostorskih planih (Uradni list RS, št. 23/94).
8.5.8. Posegi na kmetijska zemljišča
Celotno območje predvidenih posegov meri 19,63 ha. Načrtovane ureditve v površini 17,45 ha posegale na kmetijska zemljišča, ki so v veljavnem prostorskem planu občine Trebnje opredeljena kot prvo območje kmetijskih zemljišč.
Občina Trebnje uveljavlja poseg na najboljša kmetijska zemljišča na podlagi 5. člena Zakona o urejanju prostora (ZureP-1). Vsaka širitev naselja Bič pomeni poseg na najboljša kmetijska zemljišča, saj je naselje z njimi obkroženo po vseh straneh razen na jugu, kjer pa naselje omejuje območje lokacijskega načrta za avtocesto Ljubljana Obrežje, odsek Bič – Korenitka.
8.5.9. Grafični prikaz namenske rabe prostora
Grafični prikaz namenske rabe prostora je sestavni del programske zasnove. Programska zasnova za lokacijski načrt poslovne cone Bič je kot priloga sestavni del družbenega plana.

Prostorske sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega prostorskega plana so prikazane v:
Prostorske vsebine dolgoročnega plana:
kartografski del v merilu 1:25000
Prostorske vsebine srednjeročnega plana
kartografska dokumentacija v merilu 1:5000
Kartografske vsebine prostorskih sestavin sprememb in dopolnitev dolgoročnega in srednjeročnega plana Občine Trebnje, dopolnjenega 2004, je stalno na vpogled na Oddelku za okolje in prostor na sedežu Občine Trebnje in na Upravni enoti RS, izpostava občina Trebnje

Elaborat teh sprememb in dopolnitev je izdelan v 4 izvodih, ki jih hranijo:
– Občina Trebnje, občinska uprava (2),
– UE Trebnje, Oddelek za okolje in prostor (1),
– Ministrstvo za okolje in prostor, Urad RS za prostorsko planiranje (1).

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.