Na podlagi 17. člena Statuta Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 34/99, 63/00 in 93/00), 171. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03 - popr.) ter v skladu s sklepoma Vlade z dne 15. 6. 2004, št. 350-00/2001-217 in z dne 13. 7. 2004 št. 350-00/2001-297 je Občinski svet občine Žužemberk na 4. izredni redni seji dne 19. 7. 2004 sprejel

Ta odlok določa spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 3/90, 10/90 in 9/91 ter Uradni list RS, št. 17/92, 58/95, 11/96, 16/96, 21/97, 80/97, 39/98 in 59/98) in srednjeročnega družbenega plana Občine Novo mesto za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Skupščinski Dolenjski list, št. 24/86, 15/90, 9/91 in 12/91 ter Uradni list RS, št. 7/92, 23/92, 28/92, 35/92, 50/92, 1/93, 28/93, 32/93, 60/93, 69/93, 20/94, 45/94, 50/94, 71/94, 78/94, 23/95, 58/95, 68/95, 11/96, 16/96, 32/96, 21/97, 80/97, 39/98 in 59/98), za območje občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 64/03), ki se nanašajo na:
(a) spremembo namenske rabe – določitev novih stavbnih zemljišč v ureditvenih območjih naselij:
– Prapreče za poslovno stanovanjsko gradnjo,
– Trebča vas za gradnjo kmetijskih gospodarskih objektov,
– Žužemberk za potrebe rekonstrukcije regionalne ceste R1-216 Ivančna Gorica–Žužemberk–Soteska–Črnomelj in ureditev dostopa v stanovanjsko cono Klek,
(b) spremembo namenske rabe zaradi širitve ureditvenega območja naselja Stavča vas ter določitev novih stavbnih zemljišč za stanovanjsko gradnjo,
(c) spremembo namenske rabe – določitev novih stavbnih zemljišč izven ureditvenih območij naselij:
– Gornji Ajdovec za obrtno industrijsko cono,
– Hinje za obrtno industrijsko cono,
(d) tehnične popravke kartografske dokumentacije v naseljih Boršt pri Dvoru, Dolnji Ajdovec, Dol. Ajdovec (Plano), Dolnji Kot (Plešivica), Drašča vas, Gradenc, Lašče, Mačkovec, Malo Lipje, Mali Lipovec, Podgozd, Srednji Lipovec, Trebča vas, Vrhovo, Žužemberk in Žvirče,
(e) spremembo načinov urejanja.

V poglavju 5. URBANISTIČNA ZASNOVA NASELJA ŽUŽEMBERK, podpoglavju 5.6. USMERITVE ZA REALIZACIJO URBANISTIČNE ZASNOVE, točki 5.6.5. Izjemni posegi na najboljša kmetijska zemljišča se za prvim odstavkom doda besedilo:
»Za potrebe rekonstrukcije regionalne ceste R1-216 Ivančna Gorica–Žužemberk–Soteska–Črnomelj in ureditev dostopa v stanovanjsko cono Klek bomo v naselju Žužemberk posegli še na 0,2 ha najboljših kmetijskih zemljišč, za poslovno stanovanjsko in stanovanjsko gradnjo v naselju Prapreče pa na 0,2 ha najboljših kmetijskih zemljišč.

Pod naslovom PROSTORSKE SESTAVINE SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA, se spremeni:
(1) poglavje 2. NAMENSKA RABA PROSTORA NA OBMOČJIH, KJER SO PREDVIDENE NALOGE V ZVEZI Z UREJANJEM PROSTORA, v podpoglavju 2.1. Namenska raba površin se zaradi predmetnih sprememb in dopolnitev spremeni navedba površin, tako da se besedilo podpoglavja nadomesti z naslednjim besedilom:
»V naslednjem obdobju bomo s pozidavo za stanovanja, proizvodne in terciarne dejavnosti ter za izgradnjo infrastrukture spremenili namembnost 62,6 ha kmetijskih in gozdnih površin, od tega 31,2 ha najboljših kmetijskih zemljišč.«
(2) poglavje 4. NAČINI UREJANJA PROSTORA, se v četrtem odstavku briše zadnja alinea in dodajo nove aline z naslednjim besedilom:
– prostorski ureditveni pogoji za naselja Žužemberk, Prapreče in Zafara (Uradni list RS, št. 98/03),
– prostorski ureditveni pogoji za območje Občine Žužemberk (Uradni list RS, št. 73/03),
– zazidalni načrt podružnična šola Dvor (Uradni list RS, št. 73/03, 105/03 – popr.),
– zazidalni načrt obrtno industrijska cona Sejmišče v Žužemberku (Uradni list RS, št. 21/04),
– zazidalni načrt servisno obrtna cona Jama pri Dvoru (Uradni list RS, št. 21/04),
– zazidalni načrt stanovanjska cona Klek (Uradni list RS, št. 21/04).
(3) poglavje 5. SEZNAM POSEGOV NA NAJBOLJŠA KMETIJSKA ZEMLJIŠČA se dopolni z naslednjim:

+-------------+-------------------------+--------+--------+----------+--------+
|NASELJE –    |POSEG                    |NAMEN   |NAČIN   | POVRŠINA |KRITERIJ|
|LOKACIJA     |                         |POSEGA  |UREJANJA| v ha     |UPRAVI- |
|             |                         |        |        |          |ČENOSTI |
|             |                         |        |        |          |POSEGA  |
+-------------+-------------------------+--------+--------+----------+--------+
|Žužemberk    |rekonstrukcija regionalne|i       |PUP     | 0,2      |b       |
|             |ceste, parkirišča        |s, k    |PUP     | 0,2      |b, d    |
|             |tehnični popravki        |        |        |          |        |
|             |kartografske             |        |        |          |        |
|             |dokumentacije            |        |        |          |        |
+-------------+-------------------------+--------+--------+----------+--------+
|Ostala       |Tehnični popravki        |s, sk   |PUP     | 2,0      |b,d     |
|naselja v    |kartografske             |        |        |          |        |
|občini       |dokumentacije            |        |        |          |        |
+-------------+-------------------------+--------+--------+----------+--------+
|             |Širitve naselij,         |s, sk   |PUP     | 0,7      |b, d    |
|             |zapolnitve, dopolnilne   |k       |PUP     | 8,2      |b       |
|             |gradnje                  |sk      |ZN      |          |        |
|             |nova območja             |        |        |          |        |
+-------------+-------------------------+--------+--------+----------+--------+
|SKUPAJ       |                         |        |        |  11,3    |        |
+-------------+-------------------------+--------+--------+----------+--------+
 
Oznake namena posega
pomenijo:                        s – stanovanjska gradnja,
                                 tr – terciarne
                                 dejavnosti sk – sekundarne
                                 dejavnosti,
                                 k – kmetijska dejavnost
                                 i – infrastruktura
Kriterij upravičenosti pomeni:   b – 5. člen zakona o urejanju
                                 prostora (Uradni list RS, št.
                                  110/02, 8/03  - popr.)
                                 d – 6. člen zakona o urejanju
                                 prostora (Uradni list RS, št.
                                 110/02,  8/03 - popr.)

(4) poglavje 6. PROGRAMSKE ZASNOVE se dopolni, tako da se za podpoglavjem 6.5. dodata dve novi programski zasnovi z naslednjim besedilom:
6.6. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBRTNO INDUSTRIJSKO CONO AJDOVEC
 
6.6.1. OBMOČJE UREJANJA
Območje urejanja s to programsko zasnova predstavljajo zemljišča zahodno od naselja Ajdovec in severno od obstoječe lokalne ceste LC 289120, Dvor–Ajdovec–Brezova Reber.
Velikost območja urejanja je ca. 6.50 ha. V območje urejanja so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: 3096, 3101, 3098, 3097, 3100, 3128/1, *470, 3102/4, 3129, 3128/3, 3108, 3128/2, 3123/9, 3123/3, 3123/4, 3123/8, 3123/2, 3719 (pot), 3720/1 (pot), 2510/2, 2510/3, 2508/5, 2508/19, 2508/4, 2508/3, 3788 (cesta), k.o. Ajdovec.
Meja območja urejanja poteka na jugu ob priključku javne poti parc. št. 3720/1 z lokalno cesto parc. št. 3788, po naslednjih parc. št. 2510/2, 2510/3, 2508/19, 2508/5, 2508/4, 2508/3. Meja ponovno prečka lokalno cesto na parc. št. 3788 in poteka proti severu po parc. št. 3123/4, 3123/8, 3123/3, nato se meja obrne proti zahodu in poteka ob gozdni poti po parc. št. 3719 ter se spet obrne proti severu in poteka po parc. št. 3128/2, 3129, 3098. Na severni strani poteka po parc. št. 3096, nato se obrne proti jugu in poteka po parc. št. 3097, 3101, 3102/4, se nato spet naveže na gozdno pot parc. št. 3719, poteka ob tej gozdni poti proti zahodu, se obrne proti jugu po parc. št. 3123/9 in 3123/2 in se zaključi v izhodiščni točki ob javni poti parc. št. 3720/1.
 
6.6.2. NAMENSKA RABA POVRŠIN IN ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
Območje programske zasnove je namenjeno za obrtno industrijsko cono. V coni se predvideva opravljanje vseh vrst predelovalnih (proizvodnih in obrtnih), skladiščnih, prometnih in drugih spremljajočih dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, dejavnosti javne uprave (gasilstvo…) in druge dejavnosti. Predvsem obstaja interes po opravljanju mizarske dejavnosti, ki se bi preselila iz naselja, kjer je moteča glede hrupa in kjer ni možnosti za njeno širitev in ureditev zunanjih potrebnih manipulativnih in skladiščnih površin. Program mizarske delavnice vključuje: deponijo za skladiščenje hlodovine, delavnico za primarno obdelavo lesnih sortimentov, razrez hlodovine, krojenje desk, sušilnico, kurilnico s skladiščem kurilne mase, delavnico za proizvodnjo polfinalnih izdelkov kot so plošče ter delavnico za proizvodnjo gotovih izdelkov, skladišče gotovih izdelkov, nadstrešnico za skladiščenje rezanega lesa in elementov, poslovne prostore ter zunanje prometne in manipulativne površine. Površine potrebne za dejavnost mizarske delavnice so ca. 3 ha.
Na jugu območja urejanja poteka lokalna cesta LC 289120 Dvor–Ajdovec–Brezova Reber, na katero se priključi cona. Napajalna cesta poteka od priključka z lokalno cesto do skrajnega severa cone, kjer se uredi krožno obračališče. Z obeh strani napajalne ceste se razporedijo gradbene parcele, ki jih je možno združevati. Na vsaki parceli posebej se zagotovijo površine za gradnjo objekta(ov), zunanje manipulativne in skladiščne površine ter potrebna parkirišča glede na normative za določeno dejavnosti.
Območje urejanja je z zahodne, jugozahodne, severne, severozahodne in severovzhodne strani obdano z gozdom, zato se znotraj cone predvidi zeleni pas visokega drevja v obliki drevoreda le ob napajalni cesti. Ostali prostor se nameni izključno za organizacijo posameznih dejavnosti. Na vzhodni strani se zasadi novi pas zelenila, da se obrtno industrijska cona vizualno loči od bivalnega prostora počitniških objektov.
 
6.6.3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Izhodišča za urejanje prostora so:
– omogočiti združevanje parcel;
– določiti le osnovne regulacijske elemente oblikovanja objektov in prostora, ki omogočajo fleksibilne ureditve za posamezne dejavnosti;
– vertikalni gabariti objektov naj ne bodo višji od 15 m, horizontalni naj bodo razvedeni, kolikor to dopušča tehnologija posamezne dejavnosti, strehe naj bodo ravne, nizke večkapnice ali ločne konstrukcije, kritina temne barve, fasade členjene, materiali različni odvisno od konstrukcije in tehnologije;
– v cono umestiti zelene površine visokega drevja in nizkega grmičevja na vzhodu območja, na stiku obrtno industrijske cone z bivalnim prostorom počitniških objektov.
 
6.6.4. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Za realizacijo posegov na območju urejanja se morajo predvideti ukrepi za varovanje in izboljšanje okolja:
– potrebno je upoštevati veljavno zakonodajo in predpise glede varstva pred hrupom in dopustnih emisij v zrak, vodo in tla;
– območje urejanja sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom glede na Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95);
– potrebno je zagotoviti rešitve za preprečevanje izlitja onesnažene vode v tla ali vodotok;
– nevarne odpadke treba zbirati ločeno in zagotoviti redno odvažanje.
 
6.6.5. ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ
Prometna infrastruktura
Na jugu območja urejanja poteka lokalna cesta LC 289120, Dvor–Ajdovec–Brezova Reber. Na njo se priključi nova napajalna cesta za obrtno industrijsko cono. Napajalna cesta poteka v osrednjem delu cone in se na severu konča s krožnim obračališčem. Z obeh strani napajalne ceste se organizirajo gradbene parcele. Ob napajalni cesti se uredi peš pločnik, kolesarski promet se vodi po vozišču ceste. Mirujoči promet, parkirišča, se uredijo na vsaki posamezni parceli v odvisnosti od dejavnosti, ki se bo opravljala na parceli. Možno je v sklopu cone urediti skupno parkirišče za tovornjake.
 
Komunalna infrastruktura
Vodovod
V 1. fazi se oskrba z vodo predvidi s kapnicami, ki se jih predvidi glede na etapnost izgradnje posameznih objektov in števila zaposlenih. Vodo iz kapnice se uporablja za sanitarne namene, medtem ko se za pitno vodo uporabi dovoz pitne vode. Za potrebe požarne vode se na južnem delu predvidi bazen s požarno vodo, ki se ga uredi v obstoječi vrtači. V vrtačo se spelje meteorno vodo z utrjenih površin in strešin.
V 2. fazi se za oskrbo območja s pitno in protipožarno vodo zgradi javno vodovodno omrežje, ki bo potekalo ob lokalni cesti Ajdovec–Dvor. Zgradi se sekundarno vodovodno in hidrantno omrežje primernih dimenzij. Minimalni profil cevi je DN 100. Priključke objektov je potrebno izvesti preko kontrolnega vodomernega jaška. Oskrbe s tehnološko vodo ni predvidena. Dovoljene so dejavnosti, ki imajo zaprt sistem oskrbe z vodo in reciklažo le te.
 
Kanalizacija
Predvidi se ločen sistem kanalizacije. V 1. fazi se fekalne vode preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja odvaja v greznice na praznjenje, v 2. fazi pa se odpadne fekalne in industrijske vode odvaja na interno čistilno napravo ali na skupno čistilno napravo naselja. Stopnja čiščenja mora zagotavljati izpust prečiščene vode v podtalnico.
Odvod meteorne vode se izvede preko sistema ponikanja za vsak objekt posebej. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih parcel se izvede preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in usedalnikov blata in peska direktno v izpust. Posebej se izvede meteorna kanalizacija cestnega telesa, ki se jo na posameznih mestih izvede na teren.
 
Energetska infrastruktura
Za oskrbo z elektriko bo potrebna postavitev ustrezno dimenzionirane transformatorske postaje z napajanjem iz 20 kV daljnovoda, ki poteka na južni strani zazidalnega območja. Napajalni daljnovod se kablira. Napajanje objektov v coni se izvede z NN razvodom iz trafo postaj. Razvode se izvede v kabelski kanalizaciji, ki se vodi v bankini internih cest. Predvidi se klasična javna razsvetljava.
 
TK omrežje
TK omrežje znotraj območja se izvede v kabelski kanalizaciji, ki se vodi od lokalne ceste ob notranji cesti.
 
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se naj zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, v Leskovec. Zbirna mesta posod za odpadke se locirajo tako, da bo možen kamionski odvoz.
 
Oskrba s plinom
Kot varianta ogrevanja objektov v območju urejanja se predvidi plinovodno omrežje s priključitvijo na skupno plinsko postajo za utekočinjeni zemeljski plin. Plinovod se izvede vzporedno z vodovodom, z ustreznim odmikom. Priključki do posameznih odjemalcev se izvedejo z odcepom od glavnega voda za posamezni poslovni objekt.
 
Ogrevanje
Objekti bodo imeli vsak svojo kotlovnico na plinsko ali oljno gorivo, dovoljeno pa je tudi ogrevanje na lesno biomaso oziroma z ostalimi alternativnimi viri energije. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati.
 
6.6.6. FAZNOST GRADNJE
1. faza:
– gradnja priključka na lokalni cesti in napajalne ceste do območja predvidenega za pozidavo,
– izvedba zemeljskih del in ureditev gradbenih parcel na vzhodni strani napajalne ceste,
– izvedba potrebne javne infrastrukture za funkcioniranje cone vzhodno od napajalne ceste (ceste, elektrika) in gradnja kapnic in greznic na posameznih parcelah,
2. faza:
– posek robnega dela gozda in izravnava terena,
– izvedba javne infrastrukture potrebne za funkcioniranje cone zahodno od napajalne ceste, (ceste, elektrika) in gradnja kapnic in greznic na posameznih parcelah,
– gradnja posameznih objektov.
3. faza:
– gradnja javne infrastrukture za celotno cono (vodovod, kanalizacija, Tk omrežje, plinovod, čistilna naprava…),
– zasaditev zelenih pasov.
 
6.6.7. POSEGI NA TRAJNO VAROVANE KMETIJSKE POVRŠINE
Programi, predvideni s to programsko zasnovo posegajo na zemljišča, ki so v veljavnem prostorskem planu občine opredeljena del kot najboljša kmetijska zemljišča in del kot gozd. Območje urejanja posega na najboljša kmetijska zemljišča v velikosti 4,60 ha.
 
6.7. PROGRAMSKA ZASNOVA ZA OBRTNO INDUSTRIJSKO CONO HINJE
 
6.7.1 OBMOČJE UREJANJA
Območje urejanja s to programsko zasnova predstavljajo zemljišča zahodno od naselja Hinje in južno od obstoječe regionalne ceste RIII-648/3601 Hinje–Žvirče.
Velikost območja urejanja je ca. 8.40 ha. V območje urejanja so vključena zemljišča oziroma deli zemljišč s parc. št.: 1657/2 (cesta), 860/1, 860/2, 860/3, 860/4, 861, 858/1, 858/2, 855/1, 855/2, 855/3, 855/4, 855/5, 855/6, 850, 1657/13, 1655 (pot), 1384/1, 1390/2, 1390/1, 842, 844, 847, 848, 827/2, 828, 840, 1632 (pot), 830, 821, 831, 832, 838, 836, 1629 (cesta), 446, k.o. Hinje.
Meja območja urejanja poteka na severu ob robu regionalne ceste po parc. št. 855/2 in 860/2, na zahodu meja poteka ob robu obstoječega naselja Hinje po parc. št. 1657/2 (cesta), 860/3, 860/1, 861, 1655 (cesta), 827/2, 1632 (pot) in 446, na južni strani mejo območja predstavlja obstoječa gozdna pot, meja poteka po naslednjih parc. št. 1629 (pot), 836, 838, 832, 831, 821, 1632 (pot), 827/2 in 840, na zahodni strani je meja območja urejanja naravno oblikovana terasa terena in meja poteka po naslednjih parc. št. 1390/1, 1390/2, 1655 (pot), 1384/1, 855/1 in 1657/2 (cesta), vse k.o. Hinje.
 
6.7.2. NAMENSKA RABA POVRŠIN IN ORGANIZACIJA DEJAVNOSTI
Območje urejanja je namenjeno za obrtno proizvodno cono. V coni se predvideva opravljanje vseh vrst predelovalnih (proizvodnih in obrtnih), skladiščnih, prometnih in drugih spremljajočih dejavnosti, kot so trgovina, gostinstvo, finančno posredništvo, dejavnosti javne uprave (gasilstvo…) in druge dejavnosti. Območje neposredno ob priključku z regionalno cesto se prioritetno nameni poslovno storitvenim dejavnostim ter objektom in površinam, ki služijo vsem koristnikom cone (npr. menjalnica, gostišče, trgovina, bencinska črpalka…). Ker ta prostor predstavlja vhod v cono in se nahaja ob regionalni cesti, naj se predvidijo dejavnosti, ki bi lahko služile tranzitnem prometu (npr. nočitev, informacijski servis, javno parkirišče, vulkanizer…). Ostali del cone naj bo prioritetno namenjen industrijski proizvodnji.
Na severu območja poteka regionalna cesta RIII-648/3601 Hinje–Žvirče. Na njo se priključi rekonstruirana obstoječa cesta za južni del naselja Hinje, ki je hkrati del predvidene krožne ceste znotraj cone, ki napaja vsako posamezno parcelo. Ob krožni, napajalni cesti znotraj cone se razporedijo gradbene parcele, ki jih je možno združevati.
Območje urejanja je z južne strani obraščeno z gozdom, znotraj cone se predvidi zeleni pas visokega drevja v kombinaciji z nizkim grmičevjem na severovzhodu. Ta zeleni pas predstavlja vizualno in protihrupno bariero med naseljem in novo cono. Ob obstoječi cesti za južni del naselja Hinje se zasadi drevored. Na severozahodnem delu cone se predvidi zasaditev zelenega pasu visokega in nizkega zelenila kot podaljšek obstoječega gozda, ki prispeva k preprečevanju vizualnega kontakta z notranjostjo cone
 
6.7.3. USMERITVE ZA URBANISTIČNO, ARHITEKTURNO IN KRAJINSKO OBLIKOVANJE
Izhodišča za urejanje prostora so:
– omogočiti združevanje parcel;
– določiti le osnovne regulacijske elemente oblikovanja objektov in prostora, ki omogočajo fleksibilne ureditve za posamezne dejavnosti;
– vertikalni gabariti objektov naj ne bodo višji od 15 m, horizontalni naj bodo razvedeni, kolikor to dopušča tehnologija posamezne dejavnosti, strehe naj bodo ravne, nizke večkapnice ali ločne konstrukcije, kritina temne barve, fasade členjene, materiali različni odvisno od konstrukcije in tehnologije;
– za objekte neposredno ob regionalni cesti določiti posebne pogoje oblikovanja z elementi značilne meščanske arhitekture;
– v cono umestiti zelene površine visokega drevja in nizkega grmičevja na severovzhodu območja, na stiku obrtno industrijske cone z naseljem in na severozahodu območju zaradi preprečitve direktnega pogleda v notranjost cone.
 
6.7.4. USMERITVE ZA VAROVANJE IN IZBOLJŠANJE BIVALNEGA IN DELOVNEGA OKOLJA
Za realizacijo posegov na območju urejanja se morajo predvideti ukrepi za varovanje in izboljšanje okolja:
– potrebno je upoštevati veljavno zakonodajo in predpise glede varstva pred hrupom in dopustnih emisij v zrak, vodo in tla;
– območje urejanja sodi v IV. stopnjo varstva pred hrupom glede na Uredbo o hrupu v naravnem in življenjskem okolju (Uradni list RS, št. 45/95);
– potrebno je zagotoviti rešitve za preprečevanje izlitja onesnažene vode v tla ali vodotok;
– nevarne odpadke treba zbirati ločeno in zagotoviti redno odvažanje.
 
6.7.5. ZASNOVA INFRASTRUKTURNIH OMREŽIJ
Prometna infrastruktura
Obstoječi priključek ceste za južni del naselja Hinje se ukine in se zgradi novi priključek nekoliko zahodneje. Novi priključek predstavlja centralni vhod v bodočo obrtno in industrijsko cono. Obstoječa cesta za južni del naselja Hinje se naveže na novi priključek in se v območju obrtno industrijske cone rekonstruira (razširitev, izgradnja peš pločnika). Čez obrtno industrijsko cono se zgradi krožna napajalna cesta, s katere so dovozi na posamezne parcele. Ob cestah znotraj cone se uredi peš pločnik, kolesarski promet se vodi po vozišču ceste. Mirujoči promet, parkirišča, se uredijo na vsaki posamezni parceli v odvisnosti od dejavnosti, ki se bo opravljala na parceli. Možno je v sklopu cone urediti skupno parkirišče za tovornjake.
 
Komunalna infrastruktura
Vodovod
Vodovodno omrežje cone se priključuje na primarno vodovodno omrežje, ki poteka ob regionalni cesti. Omrežje se zasnuje zazankano ob predvidenih notranjih cestah. Za oskrbo območja s pitno in protipožarno vodo se zgradi sekundarno vodovodno in hidrantno omrežje primernih dimenzij. Minimalni profil cevi je DN 100. Priključke objektov je potrebno izvesti preko kontrolnega vodomernega jaška. Oskrba s tehnološko vodo je omejena glede na obstoječe kapacitete vodovodnega sistema in zagotavljanja požarne vode. V primeru zagotavljanja večjih količin tehnoloških voda mora posamezni investitor zagotavljati lastni vir ali pa zagotoviti rekonstrukcijo obstoječega sistema.
 
Kanalizacija
Predvidi se ločen sistem kanalizacije. V 1. fazi se fekalne vode preko sekundarnega kanalizacijskega omrežja odvaja v greznice na praznjenje, v 2. fazi pa se odpadne fekalne in industrijske vode odvaja na interno čistilno napravo ali na skupno čistilno napravo naselja. Stopnja čiščenja mora zagotavljati izpust prečiščene vode v podtalnico.
Odvod meteorne vode se izvede preko sistema ponikanja za vsak objekt posebej. Odvod padavinskih vod s parkirišč in utrjenih površin v okviru posameznih parcel se izvede preko ustrezno dimenzioniranih lovilcev olja in usedalnikov blata in peska direktno v izpust. Posebej se izvede meteorna kanalizacija cestnega telesa, ki se jo na posameznih mestih izvede na teren.
 
Energetska infrastruktura
Za oskrbo z elektriko bo potrebna postavitev ustrezno dimenzionirane transformatorske postaje z napajanjem iz 20 kV daljnovoda, ki poteka na vzhodni strani zazidalnega območja. Napajalni daljnovod se kablira. Napajanje objektov v coni se izvede z NN razvodom iz trafo postaj. Razvode se izvede v kabelski kanalizaciji, ki se vodi v bankini internih cest. Predvidi se klasična javna razsvetljava.
 
TK omrežje
TK omrežje znotraj območja se izvede v kabelski kanalizaciji, ki se vodi v hodniku za pešce z izgradnjo odcepov do posameznih objektov. Mesto navezave na obstoječe TK omrežje je ob regionalni cesti.
 
Odstranjevanje odpadkov
Komunalni odpadki se naj zbirajo v zabojnikih znotraj območja urejanja in redno odvažajo v Center za ravnanje z odpadki Dolenjske, v Leskovec. Zbirna mesta posod za odpadke se locirajo tako, da bo možen kamionski odvoz.
 
Oskrba s plinom
Kot varianta ogrevanja objektov v območju urejanja se predvidi plinovodno omrežje s priključitvijo na skupno plinsko postajo za utekočinjeni zemeljski plin. Plinovod se izvede vzporedno z vodovodom, z ustreznim odmikom.
 
Ogrevanje
Objekti bodo imeli lastne kotlarne na plinsko ali oljno gorivo, dovoljeno pa je tudi ogrevanje na lesno biomaso oziroma z ostalimi alternativnimi viri energije. Možna je tudi izvedba skupne kotlovnice za več objektov hkrati.
 
6.7.6. FAZNOST GRADNJE
1. faza:
– posek gozda in izravnava terena,
– infrastrukturno opremljanje zemljišč,
2. faza:
– gradnja posameznih objektov,
– zasaditev zelenih pasov.
 
6.7.7. POSEGI NA TRAJNO VAROVANE KMETIJSKE POVRŠINE
Programi, predvideni s to programsko zasnovo posegajo v naravi delno na najboljša kmetijska zemljišča in delno na druga kmetijska zemljišča, ki so zarasla z gozdom zelo slabe kvalitete. Območje urejanja posega na najboljša kmetijska zemljišča v velikosti 3,80 ha.

Spremembe in dopolnitve se vrišejo v grafični del odloka, in sicer v:
A) KARTOGRAFSKI DEL (M 1: 25 000) na karte

I.         Zasnova kmetijstva, gozdarstva, rudnin
           in območij za poselitev
VIII.      Zasnova naselij in območij za poselitev
VIII/1.    Zasnova načinov urejanja

A.1.) Urbanistično zasnovo naselja Žužemberk
(M 1: 5000) na karte:
1. Zasnova namenske rabe prostora
5. Zasnova zavarovanih območij
B) KARTOGRAFSKO DOKUMENTACIJO na karte DKN 1: 5000 z oznako:
– Žužemberk 17, 26, 28, 29, 37, 38, 39, 40, 44, 49, 50,
– Novo mesto 21, 31, 41,
– Ribnica 6, 7.
Priloge h kartografski dokumentaciji:
B.6.) Programska zasnova za obrtno industrijsko cono Ajdovec.
B.7.) Programska zasnova za obrtno industrijsko cono Hinje.

Grafični del odloka – kartografski del in kartografska dokumentacija, je izdelan v 5 izvodih, ki jih hranijo: 2 izvoda Občina Žužemberk, en izvod Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Urad za prostorski razvoj, en izvod Upravna enota Novo mesto ter en izvod Ministrstvo za okolje, prostor in energijo, Inšpektorat za okolje in prostor, OE Novo mesto.

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu RS.