Ustavno sodišče je v postopku odločanja o ustavni pritožbi A. A. iz Ž., ki ga zastopa zakonita zastopnica B. B. iz Z., njo pa C. C., odvetnik v V., na seji dne 8. julija 2004

Sklep Višjega sodišča v Mariboru št. Cp 677/2002 z dne 19. 3. 2002 se razveljavi, razen v delu, s katerim je bil pritožnik delno oproščen plačila predujma za delo izvršitelja, in se zadeva v razveljavljenem delu vrne v novo sojenje Višjemu sodišču v Mariboru.

1. Okrajno sodišče v Mariboru je mladoletnemu pritožniku naložilo plačilo predujma za delo izvršitelja v postopku izvršbe, ki jo je vložil zaradi izterjave neplačanih obrokov preživnine. Višje sodišče v Mariboru je sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je pritožnika delno oprostilo plačila predujma za delo izvršitelja, preostanek pa mu je naložilo poravnati v dveh obrokih. Izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi premoženjskega stanja zakonite zastopnice, ki naj bi po mnenju sodišča zadoščalo tudi za plačilo stroškov, ki so potrebni za začetek realizacije izvršbe.
2. Pritožnik meni, da mu je z odločitvijo sodišča kršena pravica do sodnega varstva (prvi odstavek 23. člena Ustave), saj mu previsoki stroški postopka, ki jih nikakor ne more plačati, preprečujejo, da bi izterjal preživnino, priznano s pravnomočno sodbo. Zatrjuje tudi kršitev 22. člena Ustave. Ne strinja se z ugotovitvijo sodišča, da preživljanje družine s plačilom stroškov izvršilnega postopka ne bi bilo ogroženo.
3. Ustavno sodišče je dne 25. 11. 2003 ustavno pritožbo sprejelo v obravnavo. Ustavna pritožba je bila v skladu s 56. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 – v nadaljevanju: ZUstS) poslana Višjemu sodišču v Mariboru, ki je na navedbe v ustavni pritožbi odgovorilo. V odgovoru je poudarilo, da izpodbijana odločitev temelji na ugotovitvi o premoženjskem stanju zakonite zastopnice mladoletnega upnika, ki jo je ta izkazala ob vložitvi predloga za oprostitev plačila izvršilnih stroškov oziroma do izdaje prvostopnega sklepa o tem predlogu. Navedlo je, da plačilo predujma v izvršilnem postopku ne sodi med izdatke za redno preživljanje, vendar pa so starši dolžni otroku nuditi tudi potrebna dodatna sredstva, če jim standard to dopušča. Prav slednje je Višje sodišče pri odločanju upoštevalo in zato upnika delno oprostilo plačila predujma, preostanek pa mu je naložilo plačati v dveh obrokih. Meni, da ustavne pravice upnika s tako odločitvijo niso bile kršene.

4. Na podlagi ustavne pritožbe Ustavno sodišče presoja, ali so bile z izpodbijano odločbo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine (50. člen ZUstS). V tem okviru se omeji na presojo, ali sporna odločitev temelji na kakšnem z vidika varstva človekovih pravic nesprejemljivem pravnem stališču. V obravnavanem primeru se zastavlja vprašanje, ali je Višje sodišče v Mariboru ob razlagi zakonskih določb, ki urejajo oprostitev plačila predujma za delo izvršitelja v izvršilnem postopku mladoletnega upnika zaradi izterjave preživnine, upoštevalo tudi zahtevo po posebni skrbi za varstvo pravic in interesov otroka.
5. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – v nadaljevanju: ZPP) omogoča, da sodišče stranko, ki po svojem splošnem premoženjskem stanju ne zmore stroškov brez škode za nujno preživljanje sebe in svoje družine, oprosti plačila stroškov postopka (prvi odstavek 168. člena ZPP). Pri odločanju o oprostitvi stroškov postopka mora sodišče skrbno presoditi vse okoliščine, zlasti pa mora upoštevati vrednost spornega predmeta, število oseb, ki jih stranka preživlja, in dohodke ter premoženje, ki ga imajo stranka in njeni družinski člani (peti odstavek 168. člena ZPP). Določbe ZPP se na podlagi 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – v nadaljevanju: ZIZ) smiselno uporabljajo tudi v izvršilnem postopku za stroške, ki nastanejo z opravo izvršbe (izvršilne stroške). Skladno z 292. členom ZIZ štejejo stroški izvršitelja za stroške izvršilnega postopka, kar pomeni, da lahko sodišče upnika na njegov predlog teh stroškov oprosti, če ta izpolni z zakonom predpisane pogoje in priloži ustrezna potrdila (169. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
6. Namen zakonske ureditve in navedene določbe ZIZ in ZPP omogočajo razlago, da so lahko osebe slabšega premoženjskega stanja oproščene stroškov postopka, vključno z založitvijo predujma za delo izvršitelja v izvršilnem postopku. Tudi Ustavno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da prvi odstavek 23. člena Ustave, ki vsakomur zagotavlja pravico do sodnega varstva, preprečuje, da bi nepremožnim osebam višina sodnih stroškov pomenila nepremostljivo oviro za dostop do sodišča. (*1) To stališče temelji na ustavni zahtevi po zagotavljanju učinkovitega in dejanskega izvrševanja pravice do sodnega varstva (v katere funkciji je tudi možnost, da sodišče stranko oprosti stroškov postopka) in na načelu enakosti pred zakonom (drugi odstavek 14. člena Ustave).
7. Ustavna zahteva po učinkovitem izvrševanju pravic torej preprečuje tako razlago zakona, ki bi povzročila, da bi bilo sodno varstvo posameznika odvisno od njegove ekonomske zmožnosti. To pomeni, da mora sodišče tudi pri odločanju o stroških izvršilnega postopka upoštevati vse tiste okoliščine, ki so bistvenega pomena za položaj stranke, ki v postopku trdi, da zaradi slabega premoženjskega položaja ne zmore plačila stroškov. Te okoliščine ne bodo v vseh primerih niti enake, niti enakega pomena.
8. V obravnavanem primeru gre za izvršilni postopek, v katerem mladoletni upnik od očeta izterjuje s pravnomočno sodbo priznano preživnino. Ta okoliščina od sodišča terja, da upošteva tudi specialne določbe, ki varujejo otrokov položaj v sporih iz razmerij med starši in otroki. (*2) Ustava v 56. členu določa, da uživajo otroci posebno varstvo in skrb. Po določbi prvega odstavka 408. člena ZPP mora sodišče po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok. Tudi Konvencija Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, Akt o notifikaciji nasledstva glede konvencij Organizacije združenih narodov in konvencij, sprejetih v Mednarodni agenciji za atomsko energijo, Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP) in Evropska konvencija o uresničevanju otrokovih pravic (Zakon o ratifikaciji Evropske konvencije o uresničevanju otrokovih pravic, Uradni list RS, št. 86/99, MP, št. 26/99 – MEKUOP) poudarjata, da morajo biti otrokove koristi v takšnih postopkih glavno vodilo in da je zlasti v postopkih glede družinskega prava potrebno otrokom omogočiti uresničevanje njihovih pravic.
9. V primerih, ko v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine oprostitev plačila predujma za delo izvršitelja predlaga mladoletni upnik, mora imeti sodišče ob razlagi zakonskih določb, ki urejajo pogoje za oprostitev plačila stroškov postopka, pred očmi tako splošne določbe za oprostitev plačila stroškov postopka, kot tudi dejstvo, da odloča o predlogu otroka, katerega pravice in interese pravo še posebej varuje. Upoštevati je namreč treba, da je v izvršilnem postopku zaradi izterjave preživnine plačilo predujma za delo izvršitelja pogoj za nadaljevanje izvršbe.
10. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa Višjega sodišča je razvidno, da je pri odločanju o pritožbi upoštevalo povprečni dohodek zakonite zastopnice in denarno pomoč, povišano za stroške najemnine, ki je bila družini dodeljena za obdobje od novembra 2001 do januarja 2002. Presoja Višjega sodišča torej temelji na taki razlagi zakonskih določb o oprostitvi stroškov postopka, po kateri je za odločanje o oprostitvi plačila predujma za delo izvršitelja odločilno premoženjsko stanje zakonite zastopnice mladoletnega upnika.
11. Takšna razlaga pa posega v ustavne pravice mladoletnega upnika. V interesu otroka je, da od očeta izterja s pravnomočno sodbo priznano preživnino. To je hkrati tudi njegova ustavna pravica. Iz starševske pravice (54. člen Ustave) namreč izhaja dolžnost staršev, da preživljajo otroke ter skrbijo za njihovo življenje in zdravje, korelat dolžnosti staršev pa so pravice otrok. Pravica otroka do preživljanja je izrecno urejena tudi v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76 in nasl. – ZZZDR). Iz zahteve po skrbi za največjo otrokovo korist je mogoče izpeljati tudi zahtevo, da otroku ne sme biti onemogočen dostop do sodišča in s tem pravno varstvo njegovih pravic in interesov. Upoštevati je treba, da je zavezanec za plačilo predujma da delo izvršitelja upnik, to pa je v konkretnem primeru otrok in ne njegovi starši. Zato bi moralo sodišče pri odločanju o oprostitvi plačila predujma za delo izvršitelja kot odločilno okoliščino presojati, ali je otrok sposoben plačati predujem za delo izvršitelja iz svojega lastnega premoženja oziroma iz sredstev, ki jih mati lahko nameni za njegovo preživljanje. Premoženjsko stanje zakonite zastopnice je v tem okviru upoštevno le do te meje. Razlaga zakona, na kateri temelji izpodbijana odločba, je zato v neskladju s pravico do sodnega varstva.
12. Ker izpodbijani sklep temelji na stališču, ki ni v skladu prvim odstavkom 23. člena Ustave, ga je bilo treba, razen v delu, s katerim je bil pritožnik delno oproščen plačila predujma za delo izvršitelja, razveljaviti.
13. Ker je Ustavno sodišče ugotovilo že kršitev prvega odstavka 23. člena Ustave in izpodbijani sklep razveljavilo iz tega razloga, se ni spuščalo še v presojo, ali je bila s sklepom Višjega sodišča pritožniku kršena tudi pravica iz 22. člena Ustave.

14. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi prvega odstavka 59. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.

(*1) Sklep št. Up-103/97 z dne 26. 2. 1998, OdlUS VII, 118, sklep št. Up-439/00 z dne 20. 11. 2001 in sklep št. Up-38/02 z dne 10. 4. 2003.

(*2) Po določbi drugega odstavka 406. člena ZPP spadajo med spore iz razmerij med starši in otroki tudi spori o varstvu, vzgoji in preživljanju mladoletnih otrok.