Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo Občine Kamnik, ki jo zastopa Župan Anton Tone Smolnikar, na seji dne 9. julija 2004

1. Člen 6 Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (Uradni list RS, št. 58/02) ni v neskladju z Ustavo.
2. Zahteva za oceno ustavnosti 2. točke prvega odstavka 15. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje se zavrže.

1. Predlagateljica predlaga oceno ustavnosti določb 6. člena in druge točke prvega odstavka 15. člena Zakona o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje (v nadaljevanju: ZVVJTO), ker naj bi bile v neskladju z Ustavo in zato kršijo prvi odstavek 153. člena Ustave. Meni, da Zakon v 6. členu prenaša na lokalno skupnost naloge iz državne pristojnosti v nasprotju z drugim odstavkom 140. člena Ustave. Določba druge točke prvega odstavka 15. člena naj bi bila v neskladju z načelom zakonitosti, saj določa odgovornost župana za ravnanje občinskega sveta.
2. Državni zbor na navedbe iz zahteve ni odgovoril. Vlada je predlagateljeve navedbe zavrnila kot neutemeljene. Zatrdila je, da Zakon ne prenaša nalog iz državne pristojnosti na občine, saj gre za razreševanje razmerij iz pogodb, ki so jih sklepali posamezniki, predvsem pa občine in krajevne skupnosti. Zato naj bi bila dolžnost občine kot pogodbenice, da uredi razmerja do dejanskih upravičencev (občanov), za katere je sklepala pogodbe.

3. Občina lahko na podlagi 91. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. – v nadaljevanju: ZLS) vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, če ti posegajo v ustavni položaj in pravice lokalne skupnosti. Pravica občine, da vloži zahtevo za oceno ustavnosti predpisa države, ni splošna. Izpolnjena mora biti procesna predpostavka, da predpis države, katerega presojo občina predlaga, posega v njen ustavni položaj oziroma njene pravice.
4. Predlagateljica z navedbo, da župan ne more odgovarjati za nepravočasen sprejem predpisa iz drugega odstavka 6. člena, saj ga sprejema občinski svet, in da je tudi sicer rok, določen za njegov sprejem, nerazumljiv (druga točka prvega odstavka 15. člena), ne pojasni, kako naj bi ta določba posegla v njen ustavni položaj. Zato za oceno ustavnosti te določbe niso izpolnjeni pogoji iz 91. člena ZLS in je bilo treba zahtevo v tem delu zavreči.

5. Člen 2 ZVVJTO našteva med upravičenci do vračila tudi lokalne skupnosti in njihove pravne naslednice, ki so z namenom pridobitve telefonskega priključka sklepale pogodbe s pravnimi predniki Telekoma Slovenije in samoupravnimi interesnimi skupnostmi za poštni, telegrafski in telefonski promet. Prvi odstavek 6. člena zavezuje lokalno skupnost, ki nastopa kot upravičenka iz 2. člena tega zakona, da v roku dveh mesecev po sklenitvi pisne poravnave iz drugega odstavka 8. člena tega zakona ali pravnomočno končanem nepravdnem postopku za določitev odškodnine iz petega odstavka 8. člena objavi na krajevno običajen način seznam fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot dejanski končni upravičenci. Drugi odstavek 6. člena pa nalaga lokalnim skupnostim, da izdajo predpis, s katerim podrobneje določijo način sestave seznama, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračanja ter pogoje in roke vračanja teh deležev. Iz navedenega izhaja, da ne gre za prenos nalog iz državne pristojnosti na občine. Naloge, ki so jih občine dolžne opraviti na podlagi 6. člena ZVVJTO, izhajajo iz njihovega pravnega položaja upravičenke za vračilo sredstev. Ta pa izhaja iz dejstva, da so občine oziroma njihove pravne prednice sklepale pogodbe za pridobitev telefonskih priključkov za zainteresirane občane. Zato 6. člen ZVVJTO ni v neskladju z drugim odstavkom 140. člena in ne krši načela usklajenosti pravnih aktov iz prvega odstavka 153. člena Ustave.
6. V konkretni zadevi je za oceno ustavnosti 6. člena ZVVJTO nerelevanten očitek, da bodo dejanski končni upravičenci za vračilo sredstev (občani) lahko obravnavani različno po posameznih občinah.

7. Ustavno sodišče je sprejelo to odločbo na podlagi 21. in 25. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Odločbo je sprejelo soglasno.