Strokovni svet Agencije za zavarovalni nadzor na podlagi 1. do 3. točke in 9. točke 109. člena, 1. do 3. točke 139. člena, 140. člena, 2. točke 256. člena ter 2. in 3. točke drugega odstavka 354. člena zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 13/00, 31/00 – ZP-1, 91/00 – popravek, 21/02, 52/02 – ZJA, 29/03 – Odločba US in 50/04 – v nadaljevanju: ZZavar) izdaja

(1) Ta sklep za potrebe podrobnejšega načina izračuna kapitala zavarovalnice določa:
1. način in obseg upoštevanja posameznih postavk pri izračunu kapitala zavarovalnice in kapitalske ustreznosti,
2. podrobnejše lastnosti in vrste postavk, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti,
3. podrobnejše lastnosti podrejenih dolžniških instrumentov iz tretjega odstavka 107. člena ZZavar in nelikvidnih sredstev iz drugega odstavka 108. člena ZZavar ter sredstev na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje iz 44.a člena ZZavar.
(2) Ta sklep določa tudi podrobnejšo vsebino poročil za potrebe izračunavanja oziroma ugotavljanja višine kapitala, izpolnjevanja kapitalskih zahtev in kapitalske ustreznosti ter roke in način poročanja (v nadaljevanju: izkaz kapitalske ustreznosti).
(3) Določila tega sklepa se smiselno uporabljajo tudi za pokojninske družbe, ustanovljene po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Kapital zavarovalnice se izračuna pod pogoji in v okviru omejitev iz ZZavar in tega sklepa na način, da se temeljnemu kapitalu prišteje dodatni kapital, od njune vsote pa odštejejo odbitne postavke kapitala. Tako izračunan kapital se imenuje razpoložljivi kapital.

(1) Zavarovalnica, ki opravlja zavarovalne posle v zavarovalni skupini premoženjskih in življenjskih zavarovanj, kapitalsko ustreznost ugotavlja in izkazuje ločeno za premoženjska in življenjska zavarovanja.
(2) Zavarovalnica izpolnjuje kapitalske zahteve v skupini premoženjskih oziroma življenjskih zavarovanj, če je razpoložljivi kapital v posamezni skupini enak ali presega znesek zahtevanega predpisanega minimalnega kapitala. V tem primeru zavarovalnica v posamezni skupini izkazuje kapitalsko ustreznost ali presežek razpoložljivega kapitala.
(3) Zavarovalnica ne izpolnjuje kapitalskih zahtev v skupini premoženjskih oziroma življenjskih zavarovanj, če je razpoložljivi kapital v posamezni skupini manjši od zahtevanega minimalnega kapitala. V tem primeru zavarovalnica v posamezni skupini izkazuje kapitalsko neustreznost ali primanjkljaj razpoložljivega kapitala. Primanjkljaj razpoložljivega kapitala, glede na zahtevani minimalni kapital, se izkaže kot negativni znesek.
(4) V primeru obstoja primanjkljaja razpoložljivega kapitala (kapitalske neustreznosti) v eni skupini zavarovanj in presežka v drugi Agencija za zavarovalni nadzor lahko na zahtevo zavarovalnice le-tej na podlagi posebej utemeljenih razlogov dovoli prenos prostih sredstev iz ene skupine v drugo.

(1) Zavarovalnica kapitalsko ustreznost za premoženjska zavarovanja izkaže na obrazcu »Izkaz kapitalske ustreznosti za premoženjska zavarovanja (KUS – P)«, kapitalsko ustreznost za življenjska zavarovanja pa na obrazcu »Izkaz kapitalske ustreznosti za življenjska zavarovanja (KUS – Ž)«, pri čemer v trimesečnih poročilih v skladu s predpisom o podrobnejših pravilih za izračun minimalnega kapitala zavarovalnice upošteva podatke o zahtevanem minimalnem kapitalu in zajamčenem kapitalu, dobljene na osnovi drsečih podatkov, ki zajemajo obdobje enega leta (treh oziroma sedmih let).
(2) Obrazca KUS – P in KUS – Ž sta sestavni del tega sklepa (PRILOGA 1, PRILOGA 2) in ju zavarovalnica predloži Agenciji za zavarovalni nadzor po stanju na zadnji dan koledarskega trimesečja v naslednjih rokih:
– za prvo trimesečje najkasneje do 31.05.,
– za drugo trimesečje najkasneje do 31.08.,
– za tretje trimesečje najkasneje do 30.11. in
– za četrto trimesečje najkasneje v treh mesecih po preteku koledarskega leta.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko pozavarovalnica izkaz kapitalske ustreznosti predloži Agenciji za zavarovalni nadzor najkasneje z enomesečnim zamikom, glede na roke iz prejšnjega odstavka.
(4) V primeru zahteve Agencije za zavarovalni nadzor iz četrtega odstavka 176. člena ZZavar je zavarovalnica dolžna predložiti izkaz kapitalske ustreznosti po stanju na zadnji dan meseca, ki je naveden v zahtevi.

(1) Pri izračunu temeljnega kapitala zavarovalnice se upoštevajo naslednje postavke:
1. vplačani osnovni kapital delniške družbe, razen na podlagi kumulativnih prednostnih delnic vplačanega osnovnega kapitala, oziroma ustanovni kapital družbe za vzajemno zavarovanje in sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje;
2. kapitalske rezerve, razen kapitalskih rezerv povezanih s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
3. rezerve iz dobička, razen rezerv za lastne deleže;
4. preneseni čisti dobiček iz prejšnjih let;
5. splošni prevrednotovalni popravek kapitala zgoraj navedenih postavk;
6. posebni prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s sredstvi, ki niso financirana iz zavarovalno-tehničnih rezervacij.
(2) Pri izračunu temeljnega kapitala se kot odbitne upoštevajo naslednje postavke:
1. odkupljene lastne delnice;
2. neopredmetena dolgoročna sredstva;
3. prenesena čista izguba iz prejšnjih let in izguba tekočega leta;
4. splošni prevrednotovalni popravek odkupljenih lastnih delnic in prenesene čiste izgube iz prejšnjih let;
5. pri premoženjskih zavarovanjih tudi razlika med nediskontiranimi in diskontiranimi škodnimi rezervacijami.
(3) Ne glede na določbo 5. točke drugega odstavka tega člena se razlika med nediskontiranimi in diskontiranimi škodnimi rezervacijami ne upošteva kot odbitna postavka za zavarovanje nevarnosti za zavarovalne vrste iz 1. in 2. točke drugega odstavka 2. člena ZZavar in za rezervacije iz naslova rent v ostalih zavarovalnih vrstah iz skupine premoženjskih zavarovanj.
(4) Temeljni kapital, izračunan na podlagi prejšnjih odstavkov tega člena, mora biti vedno najmanj enak zajamčenemu kapitalu iz 112. člena ZZavar, ki ga zavarovalnica izračuna v skladu s predpisom o podrobnejših pravilih za izračun minimalnega kapitala zavarovalnice.

(1) Seštevek postavke "Vplačani osnovni kapital delniške družbe, razen na podlagi kumulativnih prednostnih delnic vplačanega osnovnega kapitala oziroma ustanovni kapital družbe za vzajemno zavarovanje" iz obrazca KUS – P in KUS – Ž je enak stanju osnovnega kapitala brez osnovnega kapitala, vplačanega na podlagi prednostnih kumulativnih delnic, kot je na zadnji dan trimesečja vpisan v sodnem registru.
(2) Postavko "Posebni prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s sredstvi, ki niso financirana iz zavarovalno-tehničnih rezervacij" v obrazcih KUS – P in KUS – Ž zavarovalnica izračuna v skladu z navodilom, ki ga predpiše Agencija za zavarovalni nadzor.
(3) Izgubo tekočega poslovnega leta za prvo, drugo in tretje trimesečje zavarovalnica izkaže v obrazcih KUS – P in KUS – Ž kot postavko »Neporavnana izguba obračunskega obdobja«.
(4) Za postavko temeljnega kapitala iz 5. točke drugega odstavka 5. člena tega sklepa zavarovalnica pripravi izjavo, v kateri za vsako zavarovalno vrsto prikaže znesek škodnih rezervacij pred in znesek škodnih rezervacij po upoštevanju diskontiranja.

Sredstva na računih članov družbe za vzajemno zavarovanje se pri izračunu temeljnega kapitala iz četrtega člena tega sklepa lahko upoštevajo kot postavka temeljnega kapitala družbe za vzajemno zavarovanje, če statut družbe določa, da:
– so izplačila iz računov članov mogoča le, če to dejanje ne ogroža kapitalske ustreznosti družbe, oziroma po končanem postopku likvidacije, ko so poravnani že vsi ostali dolgovi;
– mora družba za vzajemno zavarovanje en mesec pred izplačilom iz računov članov (razen vračil v primeru prenehanja članstva) obvestiti Agencijo za zavarovalni nadzor o nameravanem izplačilu;
– družba za vzajemno zavarovanje ne sme spremeniti statuta v obsegu, ki se nanaša na osebne račune, brez predhodnega dovoljenja Agencije za zavarovalni nadzor.

(1) Pri izračunu dodatnega kapitala zavarovalnice se upoštevajo naslednje postavke:
1. vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic;
2. kapitalske rezerve, povezane s kumulativnimi prednostnimi delnicami;
3. podrejeni dolžniški instrumenti;
4. izravnalne rezervacije, ki jih oblikujejo zavarovalnice po lastni presoji;
5. druge postavke.
(2) Med podrejene dolžniške instrumente iz 3. točke prvega odstavka tega člena šteje:
1. podrejeni dolžniški kapital, ki ima lastnosti in izpolnjuje pogoje, določene v 10. členu tega sklepa (v nadaljevanju: podrejeni dolg) in
2. vrednostni papirji ter drugi finančni instrumenti, ki nimajo določenega roka zapadlosti in izpolnjujejo pogoje, določene v 11. členu tega sklepa (v nadaljevanju: finančni instrumenti z nedoločenim rokom zapadlosti).
(3) Izravnalne rezervacije iz 4. točke prvega odstavka tega člena vključujejo:
1. izravnalne rezervacije, oblikovane za zavarovalne vrste iz prvega odstavka 118. člena ZZavar v višini, ki presega zgornjo mejo, določeno v osmem in devetem odstavku 118. člena ZZavar,
2. izravnalne rezervacije, oblikovane v zavarovalnih vrstah, ki jih zavarovalnica zmanjšuje v skladu s 4. členom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 21/02; ZZavar – A).
(4) Med druge postavke iz 5. točke prvega odstavka tega člena tega sklepa se štejejo postavke iz 1. in 2. točke drugega odstavka 107. člena ZZavar.

(1) Postavke dodatnega kapitala iz prvega odstavka prejšnjega člena tega sklepa se lahko pri izračunu kapitala upoštevajo v skupnem obsegu največ do 50% temeljnega ali zahtevanega minimalnega kapitala, in sicer nižjega izmed obeh.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka tega člena se lahko podrejeni dolg z določenim rokom zapadlosti in vplačani osnovni kapital na podlagi kumulativnih prednostnih delnic z določeno dobo trajanja s pripadajočimi kapitalskimi rezervami, upoštevata največ do 25% temeljnega ali zahtevanega minimalnega kapitala, in sicer nižjega izmed obeh, izravnalne rezervacije iz tretjega odstavka 8. člena tega sklepa pa v celoti.
(3) Za postavko dodatnega kapitala iz 3. točke prvega odstavka 8. člena tega sklepa zavarovalnica predloži sklep uprave o izdaji podrejenih dolžniških instrumentov, odločbo klirinško depotne družbe o vpisu podrejenih dolžniških instrumentov v register vrednostnih papirjev, prospekt izdanih podrejenih dolžniških instrumentov skupaj z dokazili o vplačilih ter seznam podrejenih upnikov zavarovalnice – imetnikov podrejenih dolžniških instrumentov.
(4) Za postavko dodatnega kapitala iz 4. točke prvega odstavka 8. člena tega sklepa zavarovalnica pripravi izjavo, v kateri za vsako zavarovalno vrsto prikaže znesek izravnalnih rezervacij po lastni presoji.

(1) Zavarovalnica lahko podrejeni dolg upošteva kot postavko pri izračunu dodatnega kapitala, če le-ta izpolnjuje naslednje pogoje:
1. iz pogodbe med zavarovalnico in imetnikom podrejenega dolga izrecno izhaja, da ima imetnik v primeru stečaja oziroma likvidacije zavarovalnice pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov;
2. je v celoti vplačan oziroma se sme upoštevati le vplačani znesek,
3. pogodba med zavarovalnico in podrejenim upnikom ne sme vsebovati nobene klavzule, ki bi mu omogočila izplačilo pred dogovorjenim rokom zapadlosti, razen v primeru stečaja oziroma likvidacije zavarovalnice oziroma če ni s tem sklepom drugače določeno,
4. pogodbo med zavarovalnico in podrejenim upnikom je mogoče spremeniti le na podlagi predhodno pridobljenega soglasja Agencije za zavarovalni nadzor.
(2) Zavarovalnica lahko kot postavko pri izračunu dodatnega kapitala upošteva tako podrejeni dolg z določenim rokom zapadlosti kot tudi podrejeni dolg, ki nima določenega roka zapadlosti.
(3) Podrejeni dolg z določenim rokom zapadlosti mora poleg tega, da izpolnjuje pogoje iz prvega odstavka tega člena, izpolnjevati še naslednje:
1. pogodbeni rok zapadlosti mora biti najmanj pet let in en dan;
2. zavarovalnica mora obseg vključevanja podrejenega dolga v dodatni kapital postopoma zniževati z 20% kumulativnim diskontom za zadnjih pet let, ki preostajajo do njegovega dospetja na način, da se pri izračunu dodatnega kapitala po stanju na dan, ki je:
– pet let ali manj kot pet in več kot štiri leta pred dnevom izplačila celotnega ali delnega zneska vplačanega dolžniškega instrumenta, za ta del zneska upošteva 20% diskont,
– v primeru manj kot štiri leta in več kot tri leta se upošteva 40% diskont,
– v primeru manj kot tri leta in več kot dve leti se upošteva 60% diskont,
– v primeru manj kot dve leti in več kot eno leto se upošteva 80% diskont,
– če preostaja do datuma izplačila eno leto ali manj kot eno leto, se upošteva 100% diskont, torej ta znesek ne šteje več v izračun dodatnega kapitala.
(4) Podrejeni dolg, ki nima določenega roka zapadlosti, mora izpolnjevati pogoje iz prvega odstavka tega člena in je lahko izplačan le v primeru, če je podano petletno predhodno obvestilo Agenciji za zavarovalni nadzor, razen v primeru, če:
1. ne predstavlja več sestavine dodatnega kapitala, ali
2. je za predčasno odplačilo posebej zahtevana predhodna privolitev Agencije za zavarovalni nadzor.
V primeru iz 2. točke tega odstavka mora zavarovalnica Agencijo za zavarovalni nadzor o predčasnem odplačilu obvestiti najmanj šest mesecev pred datumom nameravanega poplačila in pri tem predložiti načrt zagotavljanja kapitalske ustreznosti pred odplačilom in po njem. Agencija za zavarovalni nadzor lahko dovoli odplačilo le, če ni ogrožena kapitalska ustreznost zavarovalnice.

(1) Vrednostni papirji in drugi finančni instrumenti z nedoločenim rokom zapadlosti lahko predstavljajo postavko dodatnega kapitala, če izpolnjujejo naslednje pogoje:
1. imetnik teh instrumentov ima pravico do poplačila šele po poplačilu drugih upnikov;
2. vplačani morajo biti v celoti;
3. ne morejo biti unovčeni na prinosnikovo zahtevo in tudi ne brez predhodnega soglasja Agencije za zavarovalni nadzor;
4. zavarovalnica mora imeti možnost, da zadrži izplačilo obresti iz naslova teh instrumentov;
5. listine, ki urejajo izdajo teh instrumentov, morajo določati sposobnost absorpcije izgube iz naslova dolga in neplačanih obresti, istočasno pa omogočati, da zavarovalnica lahko nadaljuje poslovanje.
(2) Agencija za zavarovalni nadzor ne bo izdala soglasja iz 3. točke prvega odstavka tega člena za izplačilo prej kot 5 let in en dan po vpisu, če nima dokazila ali potrditve, da bo zavarovalnica tudi po tem izplačilu dosegala potrebno višino kapitala in kapitalske ustreznosti.

(1) Pri izračunu razpoložljivega kapitala zavarovalnice se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša za udeležbo v drugih zavarovalnicah, pozavarovalnicah, zavarovalnih holdingih, bankah, borzno-posredniških družbah, družbah za upravljanje in drugih finančnih institucijah, kolikor skladno s predpisi izračunavajo kapitalsko ustreznost.
(2) Zavarovalnica je udeležena v osebi iz prvega odstavka tega člena, če je posredno ali neposredno imetnik poslovnega deleža, delnic oziroma drugih pravic, na podlagi katerih je udeležena pri upravljanju te osebe oziroma v kapitalu te osebe z najmanj 20% deležem.
(3) Pri izračunu kapitala zavarovalnice se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša tudi za naložbe v podrejene dolžniške instrumente in druge naložbe v osebe iz prvega odstavka tega člena, ki se pri ugotavljanju kapitalske ustreznosti teh oseb upoštevajo pri izračunu njihovega kapitala in v katerih je zavarovalnica udeležena.
(4) Udeležbe iz prvega odstavka tega člena in naložbe zavarovalnice iz tretjega odstavka tega člena, ki zmanjšujejo seštevek temeljnega in dodatnega kapitala, predstavljajo vse udeležbe oziroma vse naložbe zavarovalnice ne glede na vir. Udeležbe iz prvega odstavka tega člena prikaže zavarovalnica na obrazcu NAL-1, naložbe iz tretjega odstavka tega člena pa na obrazcu NAL-2, posebej za premoženjska in posebej za življenjska zavarovanja. Obrazca NAL-1 in NAL-2 sta sestavni del tega sklepa (PRILOGA 3) in jih zavarovalnica v predpisani obliki predloži skupaj z obrazcema KUS iz 4. člena tega sklepa.
(5) Pri izračunu kapitala zavarovalnice se seštevek temeljnega in dodatnega kapitala zmanjša tudi za nelikvidna sredstva.
(6) Nelikvidna sredstva so naložbe zavarovalnice v delnice borze, klirinško depotne družbe, terjatve iz naslova vplačil v jamstveni sklad pri klirinško depotni družbi in terjatve iz naslova vplačil v druge sklade, ki so namenjeni vzajemnemu jamstvu za izpolnitev obveznosti več oseb.

Zavarovalnica predloži Agenciji za zavarovalni nadzor s tem sklepom predpisane obrazce na papirju in v elektronski obliki.

(1) Zavarovalnica po tem sklepu prvič izračuna kapitalsko ustreznost po stanju na dan 30. 9. 2004.
(2) Zavarovalnice, ki so pred uveljavitvijo tega sklepa izdale podrejeni dolg z določenim rokom zapadlosti ali/in prednostne kumulativne delnice z določeno dobo trajanja in prikazujejo katero od navedenih kategorij kot postavko dodatnega kapitala, se z omejitvijo iz drugega odstavka 9. člena tega sklepa, v višini 25% temeljnega ali zahtevanega minimalnega kapitala, in sicer nižjega izmed obeh, uskladijo najkasneje do 31. 3. 2005.
(3) Zavarovalnice, ki so po uveljavitvi ZZavar-A in pred uveljavitvijo tega sklepa, oblikovale izravnalne rezervacije v zavarovalnih vrstah, ki niso naštete v prvem odstavku 118. člena ZZavar lahko že tako oblikovane izravnalne rezervacije upoštevajo v izračunu dodatnega kapitala iz 8. člena tega sklepa v celotnem obsegu. Izravnalne rezervacije iz prejšnjega stavka lahko zavarovalnica upošteva v izračunu dodatnega kapitala le do vključno 30. 6. 2005.

(1) Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
(2) Z dnem začetka veljavnosti tega sklepa preneha veljati sklep o načinu in obsegu upoštevanja posameznih postavk, podrobnejših lastnostih in vrstah postavk ter lastnostih podrejenih dolžniških instrumentov, ki se upoštevajo pri izračunu kapitala in kapitalske ustreznosti in izkaz kapitalske ustreznosti zavarovalnice (Uradni list RS, št. 3/01, 68/01, 22/02, 69/02 in 117/02) ter navodilo o izračunu postavke »Posebni prevrednotovalni popravek kapitala v zvezi s sredstvi, ki niso financirana iz zavarovalno-tehničnih rezervacij« v obrazcu KUS (Uradni list RS, št. 30/03).