Na podlagi 18.p člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – uradno prečiščeno besedilo) izdaja minister za delo, družino in socialne zadeve

(1) Ta pravilnik podrobneje določa pogoje za opredelitev polnoletnih oseb iz 18.a člena Zakona o socialnem varstvu (nadaljnjem besedilu: zakon) s težko motnjo v duševnem razvoju in polnoletnih težko gibalno oviranih oseb, ki potrebujejo pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb (v nadaljnjem besedilu: invalidnih oseb), in lahko uveljavljajo pravico do izbire družinskega pomočnika pod pogoji in po postopku, ki jih določata zakon in ta pravilnik.
(2) S tem pravilnikom se tudi natančneje ureja postopek uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika ter določa sestavo, delo in plačilo komisij, ki dajejo mnenje v tem postopku.
(3) Za namen iz prejšnjega odstavka določa ta pravilnik tudi obliko in vsebino obrazca, na katerem se vloži vloga za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: vloga), obrazca izjave izbranega družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: izjava) ter obrazca za mnenje komisije (v nadaljnjem besedilu: mnenje).

(1) Pravico do izbire družinskega pomočnika ima invalidna oseba:
– za katero je pred uveljavljanjem pravice do družinskega pomočnika skrbel eden od staršev, ki je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek,
– ki je invalid po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, v nadaljnjem besedilu: ZDVDTP) in potrebuje pomoč za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, ali
– za katero komisija za priznanje pravice do družinskega pomočnika (v nadaljnjem besedilu: komisija) ugotovi, da gre za osebo s težko motnjo v duševnem razvoju, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali težko gibalno ovirano osebo, ki potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
(2) Komisija ugotovi, da gre za osebe iz tretje alinee prejšnjega odstavka na podlagi podrobnejše določitve pogojev za opredelitev teh oseb v 3., 4. in 5. členu tega pravilnika.

Oseba s težko motnjo v duševnem razvoju ima znižano splošno ali specifično raven inteligentnosti, nižje sposobnosti na kognitivnem, govornem, motoričnem in socialnem področju ter pomanjkanje veščin, kar vse se odraža v neskladju med njeno mentalno in kronološko starostjo. Je oseba, ki se lahko usposobi le za sodelovanje pri posameznih aktivnostih. Potrebuje stalno nego, varstvo, pomoč in vodenje. Je omejena v gibanju, prisotne so težke dodatne motnje, bolezni in obolenja. Razumevanje in upoštevanje navodil je hudo omejeno.

(1) Težko gibalno ovirana oseba ima prirojene ali pridobljene okvare, poškodbe gibalnega aparata, centralnega ali perifernega živčevja. Gibalna oviranost se odraža v obliki funkcionalnih in gibalnih motenj, lahko tudi v omejenosti dostopnosti socialnega okolja in vzpostavljanja socialnih stikov.
(2) Težko gibalno ovirana oseba ima zelo hude motnje gibanja, ki povzročajo popolno funkcionalno odvisnost. Samostojno gibanje ni možno, lahko doseže samostojnost v gibanju z elektromotornim vozičkom. Za sedenje potrebuje posebej prilagojene pripomočke. Ima malo funkcionalnih gibov rok. Možne so posebne prilagoditve hranjenja (sonda). V vseh dnevnih opravilih je odvisna od tuje pomoči, lahko se delno hrani sama. Morebitna motnja sfinktrov je težje oblike in zahteva urejanje s pomočjo druge osebe. Pri izvajanju aktivnosti potrebuje stalno fizično pomoč.

(1) Osebi je neogibno potrebna pomoč in postrežba za opravljanje vseh osnovnih življenjskih potreb, kadar zaradi trajnih sprememb v zdravstvenem stanju ali zaradi specifičnih socialnih in bivalnih okoliščin ne more zadovoljiti osnovnih življenjskih potreb, ker se niti ob osebnih prizadevanjih in ob pomoči ortopedskih pripomočkov ne more samostojno gibati v stanovanju in izven njega, samostojno hraniti, oblačiti in slačiti, se obuvati in sezuvati, skrbeti za osebno higieno, kakor tudi ne opravljati drugih življenjskih opravil, neogibno potrebnih za ohranjanje življenja.
(2) Osebi z motnjami v duševnem razvoju je pomoč iz prejšnjega odstavka neogibno potrebna tudi takrat, kadar zaradi svoje varnosti navedenih opravil ne more opravljati brez neprekinjenega nadzora druge osebe.
(3) Šteje se, da je osebi potrebna pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, če ji je priznan dodatek za pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, ali če potrebo po pomoči po kriterijih iz prvega in drugega odstavka tega člena, v skladu s tem pravilnikom, ugotovi komisija.

(1) Minister, pristojen za socialno varstvo (v nadaljnjem besedilu: minister), za izdelavo mnenja v zvezi s pravico do izbire družinskega pomočnika na centrih za socialno delo imenuje šest komisij I. stopnje, ki pokrivajo naslednje regijske koordinacije centrov za socialno delo:
Komisija I, CSD Velenje, Vodnikova cesta 1, 3320, Velenje
(Celjska regijska koordinacija, Koroška regijska koordinacija)
Komisija II, CSD Novo mesto, Resslova 7b, 8000 Novo mesto
(Dolenjska regijska koordinacija I, II)
Komisija III, CSD Ljubljana Moste-Polje, Ob Ljubljanici 36a, 1000 Ljubljana (Ljubljanska regijska koordinacija, Gorenjska regijska koordinacija)
Komisija IV, CSD Maribor, Dvorakova ul. 5, Maribor
(Štajerska regijska koordinacija, Prekmurska regijska koordinacija)
Komisija V, CSD Domžale, Ljubljanska 70, 1230 Domžale
(Obljubljanska regijska koordinacija I, II)
Komisija VI, CSD Nova Gorica, Trg E.Kardelja 1, Nova Gorica
(Koprska regijska koordinacija, Severno primorska regijska koordinacija)
(2) Minister za izdelavo mnenja v pritožbenem postopku imenuje Republiško komisijo II. stopnje za priznanje pravice do izbire družinskega pomočnika (republiška komisija), ki ima sedež na Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, na Kotnikovi 5, v Ljubljani.

(1) Minister imenuje člane komisij iz prvega odstavka prejšnjega člena na predlog centra za socialno delo, kjer ima posamezna komisija sedež, člane komisije iz drugega odstavka prejšnjega člena pa na predlog Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije.
(2) Center za socialno delo oziroma Skupnost centrov za socialno delo Slovenije pripravi predlog članov komisij na podlagi predlogov Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije, Skupnosti socialnih zavodov Slovenije, Skupnosti varstveno delovnih centrov Slovenije, Socialne zbornice Slovenije, Zdravniške zbornice Slovenije in Skupnosti invalidskih organizacij Slovenije, YHD-Društva za teorijo in kulturo hendikepa, Sklada Silva in Društva Vizija-PZS-društva gibalno oviranih Slovenije.

(1) Komisije iz 6. člena tega pravilnika imajo po tri člane v skladu z zakonom, ki so imenovani za štiri leta, z možnostjo ponovnega imenovanja.
(2) Člani posamezne komisije izmed sebe izvolijo predsednika.
(3) Izvajanje strokovno administrativnih nalog za komisije zagotovi center za socialno delo oziroma ministrstvo, kjer ima komisija sedež, opravlja pa ga strokovni sodelavec, ki ni član komisije.

Članom komisij za delo pripada plačilo po točkovnem sistemu. Vrednost točke znaša 2,2% izhodiščne plače za negospodarstvo. Plačila so določena v neto zneskih.

(1) V prvi obravnavi se članu komisije za študij dokumentacije, razgovor z invalidno osebo ter podajo mnenja za posamezno osebo prizna 1,8 točke.
(2) V ponovni obravnavi se članu komisije za študij dokumentacije, razgovor z invalidno osebo ter podajo mnenja za posamezno osebo prizna 1,2 točke.
(3) V obravnavi v pritožbenem postopku se članu komisije za študij dokumentacije, morebitni razgovor z invalidno osebo ter podajo mnenja za posamezno osebo prizna 1,8 točke.
(4) Za pregled osebe, ki ga komisija izjemoma opravi v prvi obravnavi, v ponovni obravnavi ali v obravnavi v pritožbenem postopku, se članu komisije za posamezni pregled osebe prizna 1,5 točke.

Predsedniku komisije pripada za vodenje sej in usklajevanje dela komisije plačilo določeno za člana komisije, povečano za 10%.

Strokovnemu sodelavcu se za opravljanje strokovnega in administrativnega dela v postopku podaje mnenja za posamezno osebo in pripravo poročila o delu komisije prizna 1,2 točke.

Članom komisije in strokovnemu sodelavcu, ki ni zaposlen pri centru za socialno delo oziroma ministrstvu, kjer ima komisija sedež, se za prevoz od delovnega mesta do sedeža komisije prizna kilometrina v višini, ki jo za uporabo lastnega avtomobila v službene namene določa Zakon o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov (Uradni list RS, št. 87/97, 9/98 in 48/01).

S centrom za socialni delo, kjer ima posamezna komisija sedež, se plačilo materialnih stroškov, povezanih z delom komisije po tem pravilniku, uredi s posebno pogodbo.

Plačila in povračilo stroškov za opravljeno delo komisij se izplačujejo enkrat mesečno v skladu z roki, ki veljajo za izplačila iz proračuna.

(1) Vlogo za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika, izjavo izbranega družinskega pomočnika in mnenje komisije je potrebno vložiti oziroma podati na obrazcih, ki jih določa ta pravilnik.
(2) Obrazci iz prejšnjega odstavka so priloge tega pravilnika in so njegov sestavni del.

(1) Pristojni center za socialno delo oziroma ministrstvo po uradni dolžnosti pridobi podatke o dejstvih, potrebnih za obravnavo vloge in odločanje, iz uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni in drugi državni organi, organi lokalnih skupnosti ali nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (na primer: rojstvo, smrt, prebivališče, državljanstvo, izbris iz evidence brezposelnih oseb), razen če stranka to izrecno prepove ali želi te podatke pridobiti sama.
(2) Dokazil, s katerimi organ iz prejšnjega odstavka že razpolaga, stranki ob uveljavljanju pravice ni potrebno prilagati.

(1) V primeru uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika na podlagi prve alinee drugega odstavka 18.a člena zakona, ko invalidna oseba za družinskega pomočnika izbere tistega od staršev, ki ji je že nudil nego in varstvo in je po predpisih o starševskem varstvu prejemal delno plačilo za izgubljeni dohodek, lahko center za socialno delo o pravici do izbire družinskega pomočnika odloči brez mnenja komisije.
(2) Center za socialno delo v primeru iz prejšnjega odstavka oceni, ali je za priznanje pravice potrebno mnenje komisije in ali bo podal zaprosilo iz 22. člena tega pravilnika. Pri tem upošteva čas, ki je pretekel od priznanja pravice do delnega plačila za izgubljeni dohodek tistemu od staršev, ki je nudil nego in varstvo invalidni osebi v času mladoletnosti, in morebitne spremenjene okoliščine na strani invalidne osebe oziroma starša ter socialna poročila, izdana v času spremljanja zagotavljanja nege in varstva po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih.

(1) Vloga se vloži na obrazcu A.
(2) Vlogi je potrebno priložiti izjavo izbranega družinskega pomočnika iz 20. člena tega pravilnika, v primeru iz tretjega odstavka 18.d člena zakona pa tudi sklenjen dogovor med invalidno osebo in izbranim družinskim pomočnikom, s katerim sta podrobneje določila način, vrsto in obseg pomoči, ki jo bo družinski pomočnik nudil invalidni osebi.
(3) V primeru uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika na podlagi prve in druge alinee drugega odstavka 18.a člena zakona, mora invalidna oseba vlogi priložiti tudi mnenja pristojnih komisij, če postopek uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika teče pred drugim centrom za socialno delo, kot je tekel postopek uveljavljanja pravic za otroka, ki po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih potrebuje posebno nego in varstvo, oziroma postopek uveljavljanja pravic po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb. Invalidna oseba mora v vlogi navesti, pred katerim centrom za socialno delo je tekel postopek. Če je bil invalidni osebi, ki uveljavlja pravico na podlagi druge alinee drugega odstavka 18.a člena zakona, že priznan dodatek za pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, vlogi priloži tudi odločbo o priznanju te pravice.
(4) V primeru uveljavljanja pravice do izbire družinskega pomočnika na podlagi tretje alinee drugega odstavka 18.a člena zakona, mora invalidna oseba vlogi priložiti tudi zdravstveno oziroma drugo dokumentacijo, s katero dokazuje, da pri njej obstaja težka motnja v duševnem razvoju oziroma težka gibalna oviranost in da zato potrebuje pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb. Če je bil invalidni osebi že priznan dodatek za pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb, vlogi priloži tudi odločbo o priznanju te pravice.

(1) Izbrani družinski pomočnik poda izjavo iz 18.d člena zakona na obrazcu B.
(2) Izbrani družinski pomočnik, ki je ob uveljavljanju pravice do delnega plačila že odpovedal pogodbo o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali pričel delati krajši delovni čas od polnega ali se je že odjavil iz evidence brezposelnih oseb, mora izjavi priložiti še odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega.
(3) Pravico do delnega plačila lahko uveljavlja tudi izbrani družinski pomočnik, ki še ni odpovedal pogodbe o zaposlitvi s polnim delovnim časom ali pričel delati krajši delovni čas od polnega ali zahteval odjavo iz evidence brezposelnih oseb. Pristojni center za socialno delo ga pred odločitvijo, takoj po prejemu pozitivnega mnenja komisije, kadar je le-to potrebno, pozove, naj predloži še odpoved pogodbe o zaposlitvi ali pogodbo o zaposlitvi s krajšim delovnim časom od polnega.
(4) Izbrani družinski pomočnik, ki ob uveljavljanju pravice do delnega plačila nima sklenjene pogodbe o zaposlitvi in ni vpisan v evidenco brezposelnih oseb, mora predložiti dokumentacijo, s katero dokazuje, da bi se lahko štel za brezposelno osebo po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti.

(1) Komisija poda mnenje o tem, ali gre za invalidno osebo iz 18.a člena zakona, in o tem, ali ji izbrani družinski pomočnik lahko nudi pomoč, ki jo potrebuje pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.
(2) Mnenje, ali gre za invalidno osebo, ni potrebno v primeru uveljavljanja pravice do družinskega pomočnika na podlagi prve alinee drugega odstavka 18.a člena zakona in na podlagi druge alinee drugega odstavka 18.a člena zakona, kadar je invalidu s statusom po ZDVDTP (ne glede na stopnjo prizadetosti) priznan tudi dodatek za pomoč pri opravljanju vseh osnovnih življenjskih potreb.

(1) Pristojna komisija mnenje poda na podlagi zaprosila za izdelavo mnenja, ki ji ga posreduje pristojni center za socialno delo v postopku na prvi stopnji oziroma ministrstvo v pritožbenem postopku. Ko gre za uveljavljanje pravice v primerih iz drugega odstavka prejšnjega člena, center za socialno delo v zaprosilu navede, da gre za invalidno osebo po prvi oziroma drugi alinei drugega odstavka 18.a člena zakona.
(2) Center za socialno delo oziroma ministrstvo zaprosilu priloži fotokopijo vloge za uveljavljanje pravice do izbire družinskega pomočnika z vsemi prilogami, fotokopijo izjave izbranega družinskega pomočnika, sklenjenega dogovora iz tretjega odstavka 18.d člena zakona, če je le-ta sklenjen, in v primeru 18.e člena zakona mnenje zavoda, v katerem je invalidna oseba nameščena.
(3) Pristojni center za socialno delo mora zaprosilu poleg dokumentacije iz prejšnjega odstavka priložiti tudi:
– v primeru iz prve alinee drugega odstavka 18.a člena zakona mnenje zdravniške komisije, ki je bilo podano v postopku uveljavljanja pravic za otroka, ki po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih potrebuje posebno nego in varstvo,
– v primeru iz druge alinee drugega odstavka 18.a člena zakona mnenje komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ali invalidske komisije, ki je bilo podano v postopku uveljavljanja pravic po ZDVDTP.
(4) Če je katera od komisij iz 6. člena tega pravilnika že podala svoje mnenje, pred centrom za socialno delo oziroma ministrstvom pa teče ponoven postopek ali drug postopek v skladu z zakonom, ki se nanaša na pravico do izbire družinskega pomočnika ali izvajanje njegovih nalog, center za socialno delo oziroma ministrstvo zaprosilu priloži tudi to mnenje.

Komisija poda mnenje na podlagi razgovora z invalidno osebo in na podlagi posredovane dokumentacije. Komisija lahko zahteva dodatno dokumentacijo oziroma izjemoma opravi pregled, lahko pa opravi tudi razgovor z izbranim družinskim pomočnikom.

Komisija poda mnenje na obrazcu C, ki vsebuje:
– zaporedno številko mnenja, ki se vodi od številke 1 dalje v zaporedju za vsako komisijo iz 6. člena tega pravilnika ne glede na mandat komisije,
– datum izdaje mnenja,
– kdo je zaprosil za mnenje,
– osnovne podatke o invalidni osebi,
– osnovne podatke o izbranem družinskem pomočniku,
– navedbo, ali mnenje podaja na podlagi razgovora z invalidno osebo, predložene zdravstvene in druge dokumentacije ali na podlagi dodatno zahtevane dokumentacije oziroma pregleda invalidne osebe oziroma razgovora z izbranim družinskim pomočnikom,
– mnenje, ali gre za upravičenca iz 18.a člena zakona in po kateri alinei drugega odstavka navedenega člena,
– mnenje, ali izbrani družinski pomočnik invalidni osebi lahko nudi potrebno pomoč,
– navedbo, ali podaja mnenje v prvi obravnavi, ponovni obravnavi ali v obravnavi v pritožbenem postopku.

V skladu z zadnjo alineo prejšnjega člena pomeni:
(a) prva obravnava:
– podajo mnenja komisije pri prvem uveljavljanju pravice do izbire družinskega pomočnika;
(b) ponovna obravnava:
– podajo mnenja komisije za invalidno osebo po prvi ali drugi alinei drugega odstavka 18.a člena zakona, na podlagi predhodno izdanih mnenj drugih komisij, pristojnih za izdajo mnenj pri uveljavljanju pravic za otroka, ki po predpisih o starševskem varstvu in družinskih prejemkih potrebuje posebno nego in varstvo, oziroma pri uveljavljanju pravic po predpisih o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb in
– podajo mnenja v vseh drugih primerih obravnave pri centru za socialno delo, kadar je v skladu z zakonom potrebno mnenje komisije, razen v primeru iz točke (a) tega člena,
(c) v pritožbenem postopku:
– podajo mnenja komisije na podlagi vložene pritožbe.

(1) Mnenje, ki mora biti jasno, popolno in obrazloženo, pošlje komisija skupaj s posredovano dokumentacijo pristojnemu centru za socialno delo oziroma ministrstvu. Mnenje mora biti podpisano s strani vseh članov komisije in opremljeno z žigom centra za socialno delo, oziroma Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, kjer ima komisija sedež.
(2) Komisija izdela in pošlje mnenje, skupaj z dokumentacijo, organu, ki je za mnenje zaprosil, v enem mesecu od prejema zaprosila.

Vsaka komisija vodi evidenco podanih mnenj, iz katere je razvidno:
– zaporedna številka mnenja,
– datum izdaje mnenja,
– kdo je zaprosil za mnenje.

Do vzpostavitve centralne evidence Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje v elektronski obliki mora družinski pomočnik sam priložiti potrdilo o odjavi iz evidence brezposelnih oseb (prvi odstavek 17. člena ter drugi in tretji odstavek 20. člena tega pravilnika).

Ta pravilnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.